fbpx

Belo milo: med & kokos

Objavil Tončka Mavrič dne

Belo milo: med & kokos

Najbrž poznate tisto pravilo, da je milo iz čistega kokosovega olja dražilno ter agresivno, saj ima zelo veliko čistilno moč? No, kot vedno je vse v kozmetiki relativno in tudi ta trditev je pravzaprav le deloma pravilna. Če je odstotek neumiljenih maščob dovolj visok je milo iz kokosove maščobe pravzaprav zelo prijetno za uporabo!

 

 

Moje zadnje žajfarsko popoldne je bilo v znamenju izzivov: želela sem končno poskusiti čisto kokosovo milo z nerazumno visokim znižanjem NaOH (20% znižanje!), ki sem ga zasledila na tujih blogih, poleg tega pa sem želela v milo dodati med ter hkrati doseči povsem belo milo na naraven način, brez dodajanja titanovega dioksida.

Kokosova maščoba že sama po sebi daje milo, ki se zelo rado segreva na visoke temperature, dodatek medu pa – kot vsaka druga sladkorna sestavina – temperaturo mešanice še poviša. Poleg tega, da previsoka temperatura v gel fazi lahko vodi do ti. “vulkana”, ko milo bruhne iz kalupa, pa je visoka temperatura tudi pogoj za karamelizacijo sladkorjev. Karamelizacija pa daje karamelno barvo, torej se milo obarva rjavo-rumeno.

Seveda nisem želela ne vulkana ne rumenega mila: želela sem snežno bele, gladke srčke. Da pa bi srčki bili dovolj gladki, brez zračnih mehurčkov in zares homogeni, sem morala zagotoviti povsem tekočo maso po traku. Prevelika kompaktnost mase je bila nezaželjena.

Kreativa recepta je torej poleg uporabe kokosove maščobe, visokega znižanja sode in dodatka medu zahtevala tudi tehnični razmislek. Odločila sem se za ziheraštvo in povišala količino vode s 30 na 38% glede na težo maščob (za ohranjanje tekoče mase), izbrala ultrahladni postopek ter milo vlila v silikonske kalupe ter postavila v zamrzovalnik (za preprečitev gel faze in karamelizacije).

Rezultat: gladko, snežno belo milo, ki daje mehko, obstojno in bogato peno, ne deluje agresivno ter ne suši kože. Kljub visoki količini vode in visoki stopnji neumiljenih maščob je milo po primernem zorenju čvrsto, kompaktno, nič mastno in nikakor ne sluzasto. Pa še super diši, saj se zaradi nižje temperature v prvih nekaj urah vonj ohrani precej bolje! Skratka: čudovito!

Recept za belo milo koskos & med – za 500 g maščob

kokosovo olje 500 g (100%)

voda 190 ml (38% maščob)
NaOH 73,30 g
znižanje NaOH 20%

ob traku:
čajna žlička domačega medu
dišavi Orange blossom (Gracefruit) ter Colonia (Glamour cosmetics) qs

Postopek:
V prvi čaši stehtamo natrijev hidroksid, v drugi čaši potrebno količino vode. Natrijev hidroksid počasi in previdno stresemo v vodo in mešamo, dokler ne dobimo povsem prozorne raztopine. Pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.

V tretji čaši stehtamo kokosovo maslo in ga v dvojni kopeli segrevamo, dokler se ne stopi. Čašo vzamemo iz vodne kopeli in pustimo, da se ohladi na sobno temperaturo.

Ko tako kokosovo maslo in raztopina NaOH dosežeta sobno temperaturo, umilimo. Raztopino NaOH počasi in previdno vlijemo h kokosovemu maslo ter mešamo s paličnim mešalnikom. Masa bo potrebovala nekoliko več časa, da bo dosegla vidno sled. Pri tem bodite pozorni: zaradi bolj tekoče mase je sled lahko zavajajoča, zato raje mešajte nekoliko dlje kot premalo.

Ob sledi vmešamo žlico medu ter dišavna olja ter ponovno zmešamo s paličnim mešalnikom. Ko je zmes homogena, jo vlijemo v silikonske kalupe. Zaradi ohranjanja čim nižje temperature zmesi priporočam uporabo silikonskih kalupov, saj so porcije mila manjše in zato v zamrzovalniku ne dosežejo faze gela.

Kalupa z milom ne izoliramo, temveč ga preprosto potisnemo v zamrzovalnik. V zamrzovalniku naj stoji 24 ur. Po preteku 24 ur kalupe vzamemo iz zamrzovalnika in poskusimo iztisniti mila iz kalupa. Če milo ne izskoči takoj, kalup z mili pustimo še kakšno uro na sobni temperaturi, nato pa ga iztisnemo.

Pred prvo uporabo ga sušimo vsaj 6 tednov.

 

 

Kategorije: FORMULACIJE IN RECEPTI

37 Komentarjev

Sasa · 19. novembra, 2018 ob 13:34

Čudovito in mojstrsko!

    Tončka Mavrič · 19. novembra, 2018 ob 15:00

    Hvala Saša <3

      Sasa · 23. decembra, 2018 ob 15:38

      Eno vprašanje: količina vode je namenoma navedena v ml? V večini tvojih starih receptov za mila jo navajaš v g…

        Tončka Mavrič · 27. decembra, 2018 ob 06:01

        Živjo Saša,

        v bistvu ne. Voda je edina (kozmetična) sestavina, ki ima relativno gostoto enako 1, zato je povsem nerelevantno, ali jo izražamo v ml ali g, ker 1 g odgovarja 1 ml in obratno. Pri olju je to že drugače, ker gostota lahko gre od 0,9 do 0,96…

        Lp
        Tončka

Barbara · 21. novembra, 2018 ob 08:34

Zivjo, ali bi lahko na enak nacin uporabila tudi palmino olje?

    Tončka Mavrič · 21. novembra, 2018 ob 09:05

    Živjo Barbara,

    načeloma bi lahko, vendar ne vem, kakšen bo točno rezultat. Tudi tale kombinacija (100% kokos in 20% znižanje) je bila zame bolj eksperiment. Palmina maščoba daje zelo trda mila, ki se dobro in se zelo močno penijo. Prav zaradi te “trdote” bi najbrž bilo možno tudi milo z 20% znižanja. Tako kot tu moraš obvezno dat večjo količino vode, da ne prideš prehitro do pretrdega in prekompaktnega traku.

    Kaj bo točno nastalo, ne vem. Moraš poskusiti 😉 Sicer je pa domača izdelava dejansko to: poskušanje 😉

    Tončka

Branka · 2. decembra, 2018 ob 21:41

Kaj pomeni znižanje NAOH 20 %?

Biba

Nataša · 6. decembra, 2018 ob 19:56

“Belo milo”
Pozdravljeni,
najprej vse pohvale za poučne in kvalitetne objave.
Sedaj pa k milu … nisem ga dala takoj v zamrzovalnik in – seveda – se je pojavila razpoka in spodaj zgelirana masa. Milo sem potem vseeno dala zmrznit. Naj vse skupaj raje vržem proč ali bo vseeno za uporabo?
Lp, Nataša

    Tončka Mavrič · 7. decembra, 2018 ob 07:31

    Živjo Nataša,

    po 24 urah poskusi milo vzeti iz kalupa. Če je trdno in kompaktno, je milo uspelo in ga lahko uporabljaš. Če je “pocasto”, bo vse skupaj potrebno zavreči.

    Če je milo ob prerezu dveh barv – temnejše in svetlejše – je to povsem normalno: prišlo je do (delne) faze gela, sladkorji so se začeli karamelizirati in milo je potemnelo. To ne vpliva na kakovost, temveč samo na izgled.

    Lp
    Tončka

Zvonka · 11. decembra, 2018 ob 16:31

Tončka, pozdravljena.
Najprej naj pohvalim tvoj blog, ki je enkraten, z ogromno informacijami, ki so zame, kot novinko pri izdelovanju mil, več kot dobrodošle. Torej, izdelala sem svoje prvo milo s kokosovim mlekom. Kar ne morem verjeti, da mi je tako dobro uspelo, brez kakšnega “vulkana” in prevelike spremembe barve. No, delala sem z zamrznjenim mlekom. No, da preidem k vprašanju. Sicer še nisem uporabljala titanovega dioksida, vendar ga v prihodnje sigurno bom, zato bi prosila za informacijo. Namreč, če ga slučajno naredim več kot rabim…ali se ga lahko shrani do naslednje izdelave mila ali ga moram pač porabiti vse kar bi si naredila. Saj vem, da ga lahko naredim čisto malo, pač toliko kot potrebujem, pa me vseeno zanima odgovor, za katerega se v naprej najlepše zahvaljujem. Pa še enkrat…ČUDOVIT BLOG.

    Tončka Mavrič · 12. decembra, 2018 ob 10:28

    Živijo Zvonka 🙂

    Hvala za pohvale, upam, da ti bo blog še velikokrat v pomoč 😉

    Glede titanovega dioksida… kako misliš, če ga narediš več kot rabiš? Titanov dioksid je bel prah, ki ga moraš zamešati v del olj, ki jih uporabiš v milu. Titanovega dioksida ne potrebuješ “izdelovati” – preprosto ga kupiš takšnega kot je ter vmešaš v olja. Zato ga tudi ne moreš izdelati več kot rabiš. Odmeriš ga z žličko ter vmešaš v del olj, nič drugega.

    Lp
    Tončka

      Zvonka · 12. decembra, 2018 ob 13:19

      Živjo, Tončka.
      Hvala za odgovor. Morda sem vprašanje postavila malce nerodno. Mislila sem, če imam že pripravljen titanov oksid, če sem ga pripravila več kot ga bom potrebovala. V mislih sem imela že zmešanega z vodo ali oljem. Namreč, ker še nisem delala z njim, ne vem točno kakšno količino si moram pripraviti, zato sem postavila vprašanje, če mi po naključju ostane, že pripravljen ali ga lahko shranim ali ne. Seveda bom kar se da previdna, ko bom prvič delala z njim. Trenutno imam ravno naročeno in čakam pošiljko še z ostalimi micami za mila. Nisem si mislila, da je izdelovanje domačega mila tako zelo prijetno. Sedaj mi je žal, da se tega nisem lotila že prej, vendar sem imela precej strahu pred NaOH, ki pa se je sedaj razblinilo, vendar samo toliko, da se ga ne bojim več, sem pa še vedno, ker seveda moraš biti, izredno previdna. Prebiranje tvojega bloga je kot bi brala učbenik. HVALA ti zanj. Nepogrešljiv za vsakega začetnika, ki se začne ukvarjati s svojo izdelavo mila. Da ne govorim o tem, kako prijazno odgovarjaš na vse mogoče komentarje in vprašanja, ki se nam porajajo. Želim ti veliko sreče in uspehov. lp

        Tončka Mavrič · 12. decembra, 2018 ob 14:07

        Živjo Zvonka,

        bom ponovila odgovor, ker se mi zdi, da težava leži preprosto v tem, da s titanovim dioksidom nisi še nikoli delala. Titanovega dioksida ne moreš narediti preveč. Za milo, ki je narejeno iz kilograma maščob, potrebuješ med pol do ene čajne žličke titanovega dioksida. Titanov dioksid se ne topi ne v maščobah ne v vodi, temveč ga moraš dispergirati v reciva dveh do treh žlicah maščob, ki jih boš umilila. Torej pripraviš tvoj kilogram maščob, v kolikor imaš tudi masla maščobe stopiš, nato pa nekaj žlic teh maščob zmešaš s pol žličke do eno čajno žličko titanovega dioksida. Maščobe (tisti velik delež, kateremu si odvzela nekaj žlic) umiliš in po doseženem traku dodaš še tistih nekaj žlic, ki je zmešanih s titanovim dioksidom. Titanovega dioksida nima smisla zamešati z maščobami več kot toliko, kolikor ga porabiš za eno milo, tudi zato, ker se enostavno ne raztopi, sčasoma se bo preprosto posedel na dno in to je to.

        Upam, da je sedaj malček bolj jasno 😉

        Lp
        Tončka

Zvonka · 12. decembra, 2018 ob 17:34

Hvala, hvala in še enkrat hvala. Ja, seveda, sedaj mi je pa jasno. Res nisem še nikoli delala s titanovim dioksidom, saj sem čisti začetnik pri izdelavi domačega mila. Ravno v teh dneh pričakujem pošiljko mojega naročila v Tovarni Organika in se že v naprej veselim novega izdelovanja mila. Še enkrat hvala za potrpljenje z mojo nevednostjo. 🙂

    Tončka Mavrič · 14. decembra, 2018 ob 06:10

    Živjo Zvonka,

    nič hudega, vsi smo enkrat bili na začetku. Le pogumno, pa čim bolj ustvarjalno 😉

    LP
    Tončka

Bor · 21. decembra, 2018 ob 07:33

Spoštovana,zanima me ali je palmin olein primeren za izdelavo mila? Lep pozdrav Bor

    Tončka Mavrič · 21. decembra, 2018 ob 07:43

    Živjo Bor,

    tvoje vprašanje je … zanimivo 🙂

    Palmin olein je tekoča frakcija palmovega olja. Katere maščobne kisline in v katerih razmerjih točno vsebuje, ne vem. Kot vsaka druga maščoba bi tudi palmin olein bil primeren za izdelavo mil, kakšen bi bil rezultat, pa ne vem, saj si brez podatka o maščobnih kislinah tudi ne morem dobro predstavljati, kakšno milo bi lahko pričakovala – ali bo to pocasto milo ali morda trdno, lepljivo ali peneče. Največja težava vsega tega pa je, da nimamo podatka o njegovi SAP vrednosti. Na nekem forumu sem sicer zasledila, da naj bi bila SAP vrednost 0.138, ampak to ni ne vem kako preverjen podatek. Ob takšni obilici neznank bi se jaz osebno v izdelavo mila iz palminega oleina ne podajala.

    Lp
    Tončka

      Bor · 21. decembra, 2018 ob 08:09

      Hvala za zelo hiter odgovor,skoraj bi kupil kanister tega palminega oleina,vendar sedaj ne bom. Razmišljam da,tudi palmin stearin potem takem ni primeren za izdelavo mila ali pač? Ali je potem najbolj primerno nefrakcionirano palmino olje? Hvala za odgovor in vsako dobro vam želim.

        Tončka Mavrič · 21. decembra, 2018 ob 08:12

        Pri palminem stearinu bo problem podoben. Potrebno bi bilo najti SAP vrednost in potem … eksperimentirati, ne da bi vedel, kaj točno lahko pričakuješ. Po mojem je navadno palmino olje v tem primeru še vedno najboljša izbira (rafinirano!! ker nerafinirano nagravžno smrdi), seveda pa so primerne tudi vse druge maščobe: olivno olje, kokosovo maslo, tudi mast nenazadnje 😉
        Lp
        Tončka

mia · 31. decembra, 2018 ob 15:20

Zdravo Tončka!
Sem vesela ,,da ste sprobala in naredila milo s tako veliko kokosove maščobe.Se spomnite ko sva se na veliko pregovarjali o temu,jaz pa sem vam govorila da je milo z ogromno kokosove maščobe in z velikim znižanjem naoh super.Mene bolj zanima sedaj izdelava mila z medom in čebeljim voskom.seveda bi rada izdelala naravno milo z medom in čebeljim voskom.Kot ste napisala je potrebno dati milo v zmrzovalnik če ga delam z medom,Na kaj moram paziti in kako naj se lotim mila s čebeljim voskom?Ali se med ne uniči in v bistvu nima nobene funkcije ,ko se združi z lugom,ne glede na to da ga damo po sledi?Bom pa to milo vaše kokosovo z veseljem sprobala in bom sporočila,me pa še vedno zanima ali moram biti pozorna pri dišavavah ,da ne bo milo obarvano? Ker nimam teh dišav ,ki ste jih vi navedla?Lepo pozdravljeni !

    Tončka Mavrič · 3. januarja, 2019 ob 16:49

    Živjo Mia,

    najprej srečno v tem 2019 🙂
    Ja, dolgo je bil ta poskus na spisku, pa sem ga končno le naredila. Po večmesečni stalni uporabi lahko rečem le, da je ta kombinacija super, milo še vedno odlično opravlja svojo nalogo čiščenja, hkrati pa je še vedno nežno. Tale kokosov beli srček bo kar stalnica v mojem domačem repertoarju 😉

    Pri čebeljem vosku je tako, da ga je potrebno uporabljati manjše količine. Vosek namreč doda kompaktnost, je pa sam po sebi zelo slabo umiljiv, zato se praktično ne spremeni v milo, temveč ostaja vosek. Zato se navadno v milih pojavlja tam do 3%, redkeje do 5.
    Med ni maščoba, temveč zmes sladkorjev, encimov, vsebuje cvetni prah v sledeh in še kopico drugih sestavin, vendar večji del je to sladkor ter cca 15% vode. Sladkor se sam po sebi ne umili – ne tvori mila v reakciji z NaOH – edina “nevarnost” je tu visoka temperatura, kjer sladkorji karamelizirajo, zato pa ga damo v zamrzovalnik. Pri dodajanju medu (in marsikatere druge sestavine) ni toliko vprašanje, koliko se ta sestavina uniči, temveč koliko lahko v tako majhni količini sploh učinkuje na kožo, glede na to, da potem milo s kože speremo….

    Glede dišav in morebitnega obarvanja moraš povprašati prodajalca oz. mora prodajalec to navesti. Pri vseh dišavah, ki se uporabljajo v milih, bo dober in skrben prodajalec vedno podal informacijo o tem, ali dišava morebiti vpliva na gostoto mase (torej prehitro zgosti) ali pa obarva maso. Za obarvanje so npr. precej znane vse dišave z vanilijo – te v vsakem primeru obarvajo milo – vse ostale pa… mora povedati prodajalec 😉

    Lp
    Tončka

mia · 9. januarja, 2019 ob 11:35

Zdravo Tončka!
Tudi tebi srečno ,zdravo in uspešno novo leto .Sem naredila tvoje kokosovo milo z medom in dodala sem mojo dišavo medu in je milo ostalo bele barve.Milo je super.Se pa spomnim da sem že naredila milo s čebeljim voskom pa če me spomin ne vara se je kar manj penilo in imel je tak čuden vonj.Imam pa eno vprašanje oziroma nasvet bi lepo prosim prosila.Če naredim milo za zelo občutljivo kožo z večino olivnega olja cca 80% in dodanim medom imam vprašanje.Ali je bolje za kompaktnost mila dodati čebelji vosek,sol ali stearinsko kislino?Na kaj moram paziti ko delam milo z stearinsko kislino?
Tončka krasen blog in vse zasluge za moje začetke in znanje ,ki sem ga pridobila gre vam in vaši veliki potrpežljivosti.
Srečno !
Mia

    Tončka Mavrič · 11. januarja, 2019 ob 07:15

    Živjo Mia,

    superca za milo, sem vesela, da je uspelo! 😉

    Ja, čebelji vosek zmanjša penjenje mila, seveda je veliko odvisno tudi od količine, ki jo uporabiš.
    Za kompaktnost lahko dodaš ali stearinsko kislino ali čebelji vosek. Razlika je ta, da se bo stearinska kislina umilila, vosek pa ne. Stearinska kislina bo torej postala pravzaprav milo – čisti natrijev stearat, vosek pa bo ostal … vosek. Pri stearinski moraš paziti, da narediš maso bolj tekočo in z več vode, saj se rada prehitro zgosti. Vsekakor bi ti za občutljivo kožo predlagala čisto preprosto, navadno milo iz olivnega olja, kokosa in kariteja, brez drugega, ter ga sušiš tako dolgo, kolikor je to potrebno.

    Lp
    Tončka

      mia · 13. januarja, 2019 ob 13:22

      Hvala za odgovor in če prav razumem imata vosek in stearinska kislina v bistvu funkcijo da milo pač prej strdita in da na primer mila iz 100% olivnega olja ne rabiš sušiti 2 meseca.Ali pravilno sklepam?Za koliko se pa skrajša čas in lahko milo začneš uporabljat?
      Lepo pozdravljena!

        Tončka Mavrič · 14. januarja, 2019 ob 05:15

        Živjo Mia,

        ja, če bi posplošili, imata tako stearinska kislina kot čebelji vosek to funkcijo, da milo strdita. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da rezultat (in občutek) ob uporabi ni enak. Razumeti moraš tudi, da se vosek zelo slabo umili, stearinska kislina pa povsem – in ker to ni triglicerid (torej tri maščobne kisline, vezane na glicerol) temveč samo maščobna kislina, ima posledično milo s stearinsko kislino nekaj manj glicerola kot klasično milo iz zgolj rastlinskih olj. Kar pomeni, da je za pikico bolj “suho” in načeloma tudi za pikico bolj agresivno. Za pikico – ker je količina stearinske kisline navadno zelo majhna in bistvenega vpliva zato na količino glicerola nima.

        Ehh… vsako milo, tudi tisto s stearinsko kislino in voskom moraš sušiti vsaj 4-6 tednov. Višja kot je količina olivnega olja, dlje ga moraš sušiti – pod 6 tednov tudi v primeru stearinske kisline ali voska ne priporočam. Bistvo namreč ni samo v trdoti mila, temveč tudi v tem, kako hitro se bo ob uporabi stopilo. Dlje kot ga sušiš, bolj je suho (trdota ni isto kot suhost!), lepše se uporablja – torej se ne topi kot za stavo in ga gre pol v odtok.

        Lp
        Tončka

          mia · 27. novembra, 2019 ob 10:22

          Hvala za odgovore.

Mateja · 6. marca, 2019 ob 10:12

Zdravo.

Post ne spada ravno sem, ampak nevem pod kaj ga naj objavim. Torej rada bi naredila šampon ploščico za lase po tem receptu:
Faza A
Sodium Coco-Sulfate 32
Sodium Lauryl Sulfoacetate SLSA 30
Cocamidopropyl Betaine CAPB 8
Decyl Glucoside 7.5

Faza B
Cetyl Alcohol 3
Distearoylethyl Dimonium Chloride, Cetearyl Alcohol Varisoft EQ65 9
Theobroma Cacao (Cocoa) Butter 6

Faza C
Citric Acid 1.5
Benzyl Alcohol, Dehydroacetic Acid Geogard 221 1
Styrax Benzoin (Benzoin) Gum Oil 1.5
Pogostemon Cablin (Patchouli) Leaf Oil 0.5

Recept je iz school of natural skincare https://www.schoolofnaturalskincare.com/how-to-make-natural-solid-shampoo-bar/
Dodano je tudi da lahko receptu dodamo aktivne sestavine kot so pantenol, fitokeratin ipd. Torej če želim dodati npr. po 1% pantenola in fitokeratina, od česa odštejem te %? Od tenzidov ali npr. kakavovega masla? Vem da je vprašanje precej kompleksno, ampak upam da mi boste znali pomagat s kakšnim nasvetom.

Hvala in lp,

Mateja

    Tončka Mavrič · 15. marca, 2019 ob 11:04

    Živjo Mateja.

    Bom povsem iskrena 🙂 Sama nisem pristaš trdih šamponov oziroma šamponov v ploščici. Razlogov je več, na koncu pa se vsak sam odloči, katero pot ima raje.

    Pri delu s površinsko aktivnimi snovmi je potrebno vedno govoriti o čistilni snovi v samem izdelku. Vsak izdelek (npr. šampon, milo za roke, za tuširanje, za intimno nego, za otroke itd) ima nek svoj delež čistilnih snovi – šampon navadni višji delež kot milo za intimno nego itd – ki pa je le DELEŽ, RAZTOPINA. Torej razredčen v vodi. Tisti odstotek čistilnih snovi je določen na osnovi agresivnosti in čistilnosti, da torej dosežemo maksimalno čistilnost in najmanjšo agresivnost.

    Kaj se dogaja pri trdih šamponih? Ker ni vode, je čistilnih snovi bistveno več kot v tekočih, lahko tudi 3x, 4x, 5x več. To pomeni večjo agresivnost in večjo čistilnost, da o strošku samega izdelka ne govorimo. Da se agresivnost takega izdelka vsaj na videz omili, se dodaja en kup masel (tu imamo kakavovo maslo) in drugih mastnih sestavin. Tu imamo pa še en precej konkreten balzamični kationski tenzid imamo, z istim razlogom: da omili agresivnost.

    Prevelika količina površinsko aktivnih snovi v trdem šamponu namreč odnese z našega lasišča in las dobesedno vse, tudi tisto, kar bi morda bilo dobro, da bi ostalo. Olja in masla ter kationski tenzidi pa v tem primeru dajejo tisto maščobo, ki jo s pranjem izgubimo, torej po domače spet “namažejo” lase. Sicer s tem lepo rešimo zagato prevelike agresivnosti, ampak, je to smiselno?

    Je smiselno dodati presežek maščob, da ohranjamo ravnovesje, ker nam je presežek površinsko aktivnih snovi spral vse? Ni bolje izdelati bolj blag šampon, ki bo opral samo tisto, kar je potrebno? In zaradi tega nas izdelek stane bistveno več, kot bi bilo potrebno? To je skoraj tako, kot bi z vrta odstranili vso rodovitno zemljo in plast humusa dokler ne pridemo do kamnite podlage, zemljo bi zavrgli, nato pa kupili nekaj kubikov komposta in z njim prekrili golo površino.

    Kakorkoli, vsakdo se odloča sam 🙂
    Če bi v ta recept želela dodati še druge aktivne snovi, priporočam, da najprej poskusiš, kako ti že izdelani recept ustreza. Če je preveč agresiven, dodatne sestavine dodajaj namesto površinsko aktivnih snovi. Če je preveč “mastljiv” ali “balzamen” pa od kakavovega masla in varisofta EQ65.

    Lp
    Tončka

      Mateja · 15. marca, 2019 ob 12:09

      Najlepša hvala za odgovor. Dejansko nisem razmišljala o tem tako, dokler nisem tega prebrala, tako da bom premislila, preizkusila, in videla kako je kaj. 🙂 Hvala še enkrat 🙂

maja · 12. avgusta, 2019 ob 12:21

Živjo Tončka,

ultrahladni postopek me je pri tvojem čokoladnem milu s kavo navdušil, zdajle se suši. Lepo je izpadel, čeprav se je začel ekspresno trditi ko sem dodala dišavo in se je zadnjih nekaj kalupov ponesrečeno… Lotila se bom tudi tegale recepta in me zanima ali je tole milo po ultrahladnem postopku s kokosovo maščobo bolj primerno za otroško milo od ostalih receptur in postopkov.

Hvala, pozdravček!

    Tončka Mavrič · 13. avgusta, 2019 ob 09:20

    Živjo Maja,

    tudi mene je zadnjič ena dišava (in napačno kokosovo olje, na hitro pograbljeno v trgovini) precej nahecalo in sem dobila kameno maso, ki sem jo potem z rokami tlačila v kalup 😉 Ampak kaj naj, to so prigode nas žajfarjev 😉

    To milo iz kokosa s tako velikim znižanjem je zagotovo zelo nežno, sama pa bi za otroško milo raje posegala po dodatku npr. olivnega olja. Še vedno so tista mila zelo blaga, če jih kombiniramo z višjim deležem znižanja NaOH pa gotovo bolj nežna do kože 😉

    Lp
    Tončka

maja · 19. avgusta, 2019 ob 08:04

Hej,

narejeno tudi tole milo – čudovito uspelo! Ko sem ga mešala s paličnim mešalnikom sem bila v dvomu kaj gre z milom lahko narobe, če ga premalo zmiksam… No, upam, da sem ga dovolj 🙂 Uporabila sem kokosovo maščobo znamke Eden, drugače pa jo kupim v Hoferju, ker je najcenejša. Po strukturi in barvi se mi zdi, da se precej razlikujeta, torej katera je boljša za uporabo? Ker mi je tale ultrahladni postopek zelo všeč me zanima ali recepture, ne glede na vrsto uporabljene maščobe vedno prilagodim z 20% zmanjšanjem NaOH in povečanjem vode na 38%?
In še ena dilema: čokoladno milo s kavo sem dala v hladilnik in se mi je ok strdilo, tole milo pa sem dala v zanmrzovalnik in je zmrznilo, pa je tudi lepo šlo iz kalupa. Je nujno dati v zamrzovalnik ali je dovolj hladilnik?

Hvala!

    Tončka Mavrič · 19. avgusta, 2019 ob 14:32

    Živjo Maja,

    če milo premalo zmiksaš, preprosto ne stoji skupaj oziroma se maščobni del loči od raztopine NaOH. Ampak to bi po 24 urah zagotovo opazila, tako da je najbrž šlo vse gladko 😉

    Osebno imam raje kokosovo olje iz Hoferja, tisto rafinirano brez vonja. Ednovo mislim, da je deloma hidrogenirano, zaradi česar rado prehitro zgosti maso.

    Pri ultrahlednem postopku je količina vode odvisna tudi od izbranih sestavin. V tem primeru sem dala toliko vode, ker je milo samo iz kokosa. Če bi delala npr. iz olivnega olja, bi količina vode bila bistveno manjša, tudi zgolj 240 ml. Olivno olje daje bolj “redko” maso, kokos pa bolj kompaktno, zato sem dodajala več vode, da ostaja lepo tekoče milo in se ga da lepo vlivati v kalupe. Zmanjšanje NaOH je prav tako posledica izbrane maščobe – če bi delala npr. samo z olivnim oljem, ne bi znižala za več kot 5 %.

    Milo po ultrahladnem postopku lahko daš tudi zgolj v hladilnik. Tole milo sem dala v zamrzovalnik zato, ker vsebuje med, hkrati pa je osnovano zgolj na kokosu. Višji delež kokosa rad dvigne temperaturo, med pa (kot vse ostale sladkorne sestavine) tako ali tako močno dvigne temperaturo, česar pa jaz nisem želela. 😉

    Lp
    Tončka

Poja · 16. maja, 2021 ob 08:26

Super hvala za tale recept. lotila se ga bom zelo kmalu!
Zanima me samo, ali je nujno vlivati v silikonske male kalupe ali je to milo primerno tudi za večji “škatlasti” kalup, tako da milo nato režemo z nožem na manjše koščke?
Hvala!

Viktorija · 25. julija, 2021 ob 10:49

Pozdravljeni, Tončka,
izdelala sem milo iz meda in mleka po vašem receptu – potem, ko sem milo vlila v modelčke, sem ga dala v zamrzovalnik za 24 ur (delala sem milo iz olivnega in kokosovega olja ter medu). Potem sem ga sušila 8 tednov. Zgodilo se je sledeče – zunanji del mila (približno 1cm) je ok, super se peni, notraj pa je milo zrnasto in se drobi. Kaj naj naredim? Naj ga spet stopim? Na kateri temperaturi?Prosim za odgovor. Hvala vnaprej in lep pozdrav,
Viktorija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.