fbpx

Konzervansi: pregled in uporaba

Objavil Tončka Mavrič dne

Konzervansi: pregled in uporaba

Kot smo videli v uvodni objavi o konzervansih, so le-ti za izdelavo domače kozmetike nepogrešljivi. Nekatere vrste izdelkov jih resda ne potrebujejo, za veliko večino pa je konzervans nujna sestavina, da preprečimo vdor in razvoj mikroorganizmov.

V tej objavi se bom posvetila najbolj znanim konzervansom, ki jih kot izdelovalci domače kozmetike lahko dobimo v raznih spletnih trgovinah. Izbira je zares velika, vsak konzervans pa je drugačen.

»Dober« konzervans ni nujno tisti, ki je najbolj naraven. Pri izbiri konzervansa moramo upoštevati predvsem naslednje kriterije: konzervans mora imeti širok spekter delovanja (torej proti bakterijam, kvasovkam in plesnim); biti mora varen za uporabo v količinah, ki jih predpiše proizvajalec; učinkovit naj bo v širokem pH razponu; združljiv mora biti s sestavinami ki jih uporabimo; bolje je, da je vodotopen in nenazadnje – dober konzervans naj ne bi vplival na vonj in barvo našega izdelka.

Ali obstajajo naravni konzervansi?

Da, naravni konzervansi obstajajo. Ali bolje rečeno: obstajajo naravne snovi (npr. eterična olja in spojine, ki so sestavni del eteričnih olj), ki imajo dokazano protimikrobno in antibakterijsko delovanje, vendar je njihova uporaba kot konzervirno sredstvo zelo omejena.

Eden izmed najbolj razširjenih »naravnih« konzervansov je ekstrakt grenivkinih pešk, ki pa v resnici ni konzervans. Nobena uradna mednarodna kozmetična institucija (niti CosIng, Evropska komisija za kozmetične sestavine) ekstrakta grenivkinih peška ne uvršča med konzervanse. Izvleček ima antioksidativne lastnosti, ne pa konzervirnih. Žal je zgodba o izvlečku grenivkinih pešk vse prej kot rožnata, dvomi o njegovi resnični učinkovitosti pa že nekaj let burijo duhove.

Ko je ekstrakt grenivkinih pešk prišel na tržišče, je pomenil pravo revolucijo, saj je reklama in obljuba o naravnem konzervansu bila kot uresničitev sanj. Ob dejanski uporabi pa so se kmalu pojavile težave, saj je izvleček nekaterih proizvajalcev deloval, od drugih pa ne. Razni znanstveniki, ustanove in laboratoriji so zato raziskali več različnih izvlečkov grenivkinih pešk in prišli do ugotovitve, da imajo tisti izvlečki, ki delujejo kot konzervansi, veliko vsebnost ostankov topil in drugih konzervansov. Izvleček grenivkinih pešk tako pravzaprav ni konzervans, vse konzervirne lastnosti izhajajo iz kemije, ki je v njem prisotna: benzalkonijev klorid, benzetonijev klorid in triclosan.

Med prave naravne konzervanse pa spadajo nekatera eterična olja: čajevec, timijan, klinčki itd. ter spojine, ki se nahajajo v teh oljih. Problem pri uporabi eteričnih oljih je ta, da jih je potrebno za učinkovito zatiranje mikroorganizmov v kozmetičnem izdelku uporabiti v zelo visoki količini. Ta odstotek je tako visok, da postanejo eterična olja že zelo dražeča za kožo, s čimer lahko tvegamo bistveno hujšo reakcijo kot pri uporabi drugih konzervansov. Tako vidimo, da je uporaba ti. »naravnih« konzervansov v domači kozmetiki močno omejena, če že ne nemogoča.  

V eni izmed spletnih trgovin se je nedavno pojavil še en naravni konzervans Leucidal (INCI: Leuconostic / Radish root ferment filtrate), ki naj bi bil izdelan s fermentacijo iz redkvice. Konzervans je relativno nov, o njem je mogoče najti proizvajalčevo mnenje in njegove teste. Evropska komisija ga trenutno uvršča med protimikrobne sestavine, ki delujejo proti prhljaju, ne pa med konzervanse. Izdelek dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki ter je dovoljen konzervans po Ecocert standardu.

Leucidal naj bi imel širok spekter delovanja, primeren pa je za vse vrste kozmetičnih izdelkov. Konzervans je topen v vodi, rahlo rumenkaste barve in značilnim vonjem, ki ne vpliva na končni vonj izdelka.

Med spletno stranjo, ki ga ponuja in proizvajalčevimi tehničnimi podatki je nekaj nesoglasij. Prvi testi so pokazali, da zadošča 0,5%-2% konzervansa, proizvajalec pa je po naknadnih testih ugotovil, da je ta količina premajhna. Na omenjeni spletni strani so še vedno stari podatki, konzervans Leucidal se uporablja v količinah od 2-4%, v hladni C fazi. Učinkovit je v razponu pH vrednosti od 1-8.

Ker je na razpolago malo informacij in direktnih izkušenj uporabnikov, svetujem predvsem obilico previdnosti pri njegovi uporabi.

Sintetični konzervansi

Sintetičnih oziroma laboratorijsko pridobljenih konzervansov je, v nasprotju z naravnimi, ogromno. Kljub temu pa niso vsi enako učinkoviti in tudi ne enako primerni za uporabo v domači kozmetiki.

Natrijev benzoat (INCI: sodium benzoate) in kalijev sorbat (INCI: potassium sorbate) sta konzervansa, ki se uporabljata v prehrambeni in v kozmetični industriji. Pogosto se uporabljata v paru, saj le skupaj lahko zagotavljata širok spekter delovanja.

Dovoljena sta za uporabo v naravni kozmetiki. Kljub temu pa sta pogosto lahko vir alergičnih reakcij. Dolgotrajna kožna izpostavljenost izdelkom, ki vsebujejo ta dva konzervansa, lahko sproži preobčutljivostno in nato tudi alergično reakcijo.

Natrijev benzoat in kalijev sorbat sta dobavljiva v obliki drobnih granul ali praška. Oba sta vodotopna. Uporabljata se lahko v obliki prahu ali v obliki raztopine. Konzervansa nista ravno preprosta za uporabo, za doseganje optimalnega učinka bi bilo namreč potrebno vsakokrat preračunati najnižjo potrebno koncentracijo enega in drugega, da bi lahko zagotovili zares učinkovit konzervans. Oba delujeta le v omejenem kislem pH območju, z dviganjem pH se njuna učinkovitost močno manjša.

Za preprostejšo uporabo se navadno upošteva vedno enaka količina enega in drugega: v obliki prahu v količini 0,25% enega in 0,25% drugega, dodamo ju v hladni C fazi. Bolj preprosta za uporabo pa je raztopina, ki jo izdelamo tako, da v 80 g vode raztopimo 10 g natrijevega benzoata in 10 g kalijevega sorbata. To raztopino nato uporabimo v naših izdelkih v količini 2,5% v fazi C.

Kot sem že omenila, sta konzervansa učinkovita le v omejenem pH okolju. Da zagotovimo pravo učinkovitost, moramo konzervans uporabiti pod pH 5,5. Ker da natrijev benzoat bazično raztopino, moramo po uporabi konzervansa dodatno preveriti in po potrebi znižati pH.

Ker sta natrijev benzoat in kalijev sorbat po kemijski sestavi soli, sta nezdružljiva s poliakrilatnimi zgoščevalci (Carbomer in Carbopol). Poleg tega se izogibajte uporabi tega konzervirnega sistema, če v emulziji uporabite tudi vitamin C (askorbinsko kislino), mlečno kislino ali natrijev laktat. Natrijev benzoat namreč lahko reagira z askorbinsko kislino, ustvarja se benzen. Kalijev sorbat pa je nezdružljiv z laktati, emulzijo pa vam bo spremenil v skutasto gmoto.

Cosgard, Geogard 211 ali DHA-BA je konzervans, sestavljen iz dehidroocetne kisline in benzilnega alkohola (INCI: dehydroacetic acid, benzyl alcohol). Konzervans se v skladu z Ecocert certifikatom lahko uporablja v naravni kozmetiki.

Konzervans ima širok spekter delovanja in je enostaven za uporabo. Dobimo ga v obliki tekočine, je topen v vodi, rahlo rumenkaste barve in z rahlim značilnim vonjem. Emulziji ne spremeni vonja ali barve. Primeren je za vse vrste kozmetičnih izdelkov: emulzije, geli, šamponi itd.

Cosgard je učinkovit pri pH vrednosti, nižji od 7. Uporablja se ga v količinah od 0,2-1% v hladni C fazi. Za večino izdelkov zadostuje 0,5-0,6%.

Geogard Ultra ali GSB je kombinacija glukonolaktona in natrijevega benzoata (INCI: gluconolactone, sodium benzoate). Konzervans ima širok spekter delovanja. Dovoljen je v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom.

Dobavljiv je v obliki drobnega, belega praška. Je vodotopen, z rahlim značilnim vonjem, ki ne vpliva na vonj končnega izdelka. 

Uporablja se ga v pH območju 3-6 ter v količinah od 0,75-2%. Priporočljivo je, da ga uporabimo že v segreti fazi, da se lahko dobro stopi. Primeren je za vse vrste kozmetičnih izdelkov.

Ker vsebuje natrijevo sol (sodium benzoate), je nezdružljiv s poliakrilatnimi zgoščevalci.

Optiphen BSB-N, A-kons ali Rokonsal BSB-N je kombinacija benzilnega alkohola, glicerola, benzojske in sorbinske kisline (INCI: benzyl alcohol, glycerin, benzoic acid, sorbic acid). Konzervans je dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom. 

Konzervans ima širok spekter delovanja. Dobavljiv je v obliki tekočine bele barve in je topen v vodi. Uporablja se ga v hladni C fazi v količinah 0,3-1%.  

Konzervans je učinkovit v izdelkih, ki imajo pH nižji od 5, zato bodite posebej pozorni na pH vrednost vašega izdelka.  

Tinosan SDC je konzervans, ki je sestavljen iz citronske kisline in srebrovega citrata (INCI: citric acid, silver citrate). Konzervans ima širok spekter delovanja. Nima Ecocert certifikata, vendar je dovoljen za uporabo v naravni kozmetiki po BDIH standardu.

Dobavljiv je v obliki raztopine, ki je brez vonja in brez barve. Je zelo dobro topen v vodi, uporablja se ga v hladni C fazi v količinah od 0,1-0,5%, za izdelke domače kozmetike je priporočljivo, da se ga uporablja od 0,3-0,5%.
Konzervans je učinkovit pri pH vrednosti nižji od 7. Tinosan SDC ni združljiv s kationskimi sestavinami in je občutljiv na svetlobo. Tako sam konzervans kot tudi izdelke, ki ga vsebujejo, moramo hraniti v temnem prostoru oziroma v embalaži, ki preprečuje vdor svetlobe.

Optiphen je sestavljen iz fenoksietanola in caprilil glikola (INCI: phenoxyethanol, caprylyl glycol). Konzervans ima širok spekter delovanja in je varen za uporabo. Ni v skladu z Ecocert certifikatom.
Optiphen dobimo v tekoči obliki, konzervans je topen v vodi. Je rahlo rumenkaste barve in z rahlim značilnim vonjem. Končnemu izdelku vonja ne spremeni. Primeren je za uporabo v vseh izdelkih. Združljiv je z veliko večino kozmetičnih sestavin, vendar včasih lahko nekoliko vpliva na stabilnost emulzije.
Priporočena količina uporabe je 0,75-1,5% v hladni C fazi. Nima omejitve pH.

Euxyl PE9010, Preservative 12, Salvacosm 9010 ali FEOG je konzervans s širokim spektrom delovanja, sestavljen iz fenoksietanola in etilheksilglicerina (INCI: phenoxyethanol, ethylhexylglycerin). Konzervans ni v skladu z Ecocert certifikatom.
Dobavljiv je v obliki tekočine in relativno topen v vodi. Je prozoren in z blagim značilnim vonjem, ki ne vpliva na končni vonj izdelka. Primeren je za uporabo v različnih vrstah izdelkov.
Ima zelo širok pH razpon delovanja, od 3 do 12. Uporablja se ga v količinah od 0,5-1,1%, za večino izdelkov zadostuje 0,8%. Ker je neobčutljiv na toploto, ga lahko dodajamo v segreti fazi ali v hladni C fazi.

Phenonip ali Nipa je mešanica različnih parabenov in fenoksietanola (INCI: butylparaben, ethylparaben, methylparaben, propylparaben, phenoxyethanol, propylene glycol) in seveda ne spada med Ecocert sestavine.
Konzervans ima širok spekter delovanja, je v obliki tekočine in je le slabo topen v vodi. Je prozoren in ima rahel, značilen vonj, ki ne vpliva na končni izdelek. Ker je topen v maščobah, propilen glikolu in alkoholu, ne pa v vodi, moramo to pri uporabi in formuliranju tudi upoštevati. V primeru, da želimo konzervans uporabiti v izdelku, ki ne vsebuje maščobne faze, moramo uporabiti solubilizator.

Phenonip je učinkovit pri pH od 3-8, uporablja pa se ga v količinah 0,25-0,75%. Za večino izdelkov zadostuje 0,4-0,5%. Uporabljamo ga lahko v segreti ali v hladni C fazi.Konzervans je občutljiv na polysorbate 80, polysorbate 20 in ceteareth-20, ki mu lahko zmanjšajo delovanje.  

Germall Plus ali Liquid Germall Plus je konzervans s širokim spektrom delovanja, ki je sestavljen iz treh sestavin. Njegov INCI je propylene glycol, diazolidinyl urea, iodopropynyl butylcarbamate. Velja opomniti, da je diazolidinyl urea problematična sestavina, ki ob razpadanju sprošča formaldehid.
Kot ostali tekoči konzervansi je tudi ta preprost za uporabo in primeren za vse vrste kozmetični izdelkov z izjemo izdelkov, ki jih razpršimo (aerosoli).
Dodajamo ga v hladni C fazi v količini od 0,1-0,5%.

Seveda so tukaj našteti konzervansi le droben del celotne ponudbe, ki jo lahko zasledimo na raznih spletnih straneh. Skušala sem predstaviti najbolj prodajane in najbolj pogosto rabljene konzervanse, skupaj z njihovimi lastnostmi in kratkimi napotki za uporabo.
 
Za konec naj samo še poudarim, da so konzervansi nujno zlo v domači kozmetiki, če želite varno uporabljati vaše emulzije več kot dan ali dva. Vsi konzervansi so strupene spojine, zato jih uporabljajte previdno, vendar pa jih ne opuščajte samo zaradi strahu, da so škodljivi.

Kategorije: konzervansi

54 Komentarjev

Jana · 12. maja, 2013 ob 07:34

Wau zelo mi je všeč tvoj blog, ogromno koristnih informacij! 😀 x

toncika · 12. maja, 2013 ob 08:53

Hvala 🙂

Anonimni · 29. maja, 2013 ob 19:33

Pozdravljena,

zelo bi vam bila hvaležna, če bi bi mi svetovali kateri konzervans bi bil najbolj primeren za doma narejen izdelek – piling za telo – sestavine (sol mrtvega morja, rastlinska olja, karitejevo maslo, vitamin E in eterično olje)? Najlepša hvala!

toncika · 29. maja, 2013 ob 20:49

Živijo,

piling za telo je brezvoden izdelek zato načeloma konzervansa ne potrebuje – pod pogojem, da zelo dobro pazite, da med uporabo vanj ne zaide voda in da piling porabite čimprej. Če želite konzervans vseeno dodati, morate izbrati takšnega, ki je topen v maščobah npr. kombinacija parabenov in fenoksietanola (Phenonip). Kolikor mi je znano, naravne alternative ni. Tudi v primeru, da pilingu dodate konzervans, morate paziti, da v lonček med uporabo ne zaide voda.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 30. maja, 2013 ob 17:51

Pozdravljena,

najlepša hvala za tako hiter odgovor. Kaj pa Optiphen, je topen tudi v maščobah? Kolikšen % konzervansa se uporabi npr. pri skupni količini 100g (sol + olja)? Piling za telo bi namreč rada tudi podarila, pri čemer bolje uporabiti konzervans, glede na to, da se ne ve kako bo uoporabljen (zajemanje izdelka z mokro roko, itd.)Še enkrat se vam lepo zahvaljujem za odgovore.
Lep pozdrav želim!

toncika · 30. maja, 2013 ob 18:49

Zdravo,

Optiphen (phenoxyethanol, caprylyl glycol) ni topen v vodi, vendar pa nikjer ne morem najti podatka o njegovi topnosti v olju. Sama ga ne uporabljam, zato praktičnega preizkusa ne morem narediti. Vsekakor različne tehnične brošure in spremni listi priporočajo Optiphen kot konzervans, primeren za uporabo v vodnih in brezvodnih izdelkih – torej tudi za pilinge iz soli. Uporablja se ga skladno z navodili proizvajalca – od 0,75-1,5%. Torej 0,75-1,5 grama na skupno 100 gramov izdelka (torej 98,5 gramom soli+olja dodate 1,5 g konzervansa; skupna količina mora biti 100!). Navadno se pri doziranju konzervansa držim srednje vrednosti – torej bi v tem primeru uporabila 1,1 g.

V vsakem primeru na lonček ne pozabite nikoli napisati vseh uporabljenih sestavin (morda je kdo alergičen na kakšno stvar!), datuma izdelave in priporočen rok uporabe po odprtju. "Predpisanega" roka uporabe seveda ni, saj bi morali opraviti neverjetno število testov. Za doma izdelane izdelke, ki vsebujejo konzervans, bi skorajda priporočala rok uporabe 4-6 mesecev po prvem odprtju, čeprav lahko izdelki zdržijo tudi veliko dlje.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 11. julija, 2013 ob 16:38

Pozdravljeni,

pri izdelavi kozmetike po navadi uporabljam Cosgard v 0,6 % koncentraciji – tako so me naučili. Sprašujem pa se, od česa je to odvisno: od deleža vodne faze v emulziji, je morda od koncentracije odvisen rok uporabe? V katerih primerih se torej uporabi 0,2 % oz. 1 % koncentracija.

Najlepše hvala za odgovor in lep pozdrav.

toncika · 11. julija, 2013 ob 20:15

Živijo,

priporočeno koncentracijo določenega konzervansa vedno določi proizvajalec po opravljenih številnih testih in preizkusih. Priporočene količine so vedno okvirne in vedno podane v obliki od-do. Pri tem količina konzervansa zavisi od mnogoterih dejavnikov, vendar ne toliko od količine vode v formuli kolikor predvsem od vseh sestavin, ki jih formula vsebuje. Tako npr. uporaba proteinov ali njihovih derivatov lahko negativno vpliva na obstojnost in trajnost kozmetičnega izdelka – v takem primeru bi uporabili nekoliko večjo količino. Enako lahko nekatera površinsko aktivna sredstva vplivajo na učinkovitost konzervansa, pa tudi čaji, zvarki in rastlinski izvlečki slabe kvalitete. Po drugi strani pa uporaba snovi, kot je propilen glikol, salicilna kislina, glyceryl caprylate ipd. vzajemno deluje s konzervansom in lahko potencira njegov učinek, torej bi ga lahko uporabili manj.

Seveda je za določanje optimalne koncentracije potreben sterilen pribor in laboratorij kot tudi serija laboratorijskih eksperimentov, testov in včasih bakterioloških kultur. Domači izdelovalci kozmetike si takšnih testov ne moremo omisliti, zato se večina drži "zlate sredine", torej v primeru Cosgarda 0,6%.

Lp

Anonimni · 11. julija, 2013 ob 20:39

Hvala za hiter odgovor.
Katere "sestavine" so proteini in njihovi derivati in za kaj se jih uporablja?

toncika · 11. julija, 2013 ob 21:05

Pozdravljena,

proteini so po domače povedano beljakovine. V kozmetiki se navadno uporabljajo svilnati proteini, proteini iz ovsa, pšenice, riža… V svoji naravni obliki so slabo topni v vodi, zato jih za kozmetične namene najbolj pogosto dobimo v hidrolizirani ali kvaternizirani obliki. Njihov INCI je navadno Hydrolyzed silk (oat/wheat/…) protein oz. Hydroxypropyltrimonium hydrolyzed wheat (silk…) protein.

Proteini se navadno uporabljajo v šamponih, redkeje tudi v emulzijah in ostalih izdelkih za nego. Hidrolizirani proteini na laseh naredijo nek zaščitni film, zaradi česar izgledajo močnejši in bolj zdravi. Kvaternizirani proteini pa zaradi svoje kationske narave delujejo deloma kot film, deloma kot "balzam" oz. mehčalec za lase.

Lp

Anonimni · 11. julija, 2013 ob 22:00

Zanimivo, kako ločiti hidrolizirane proteine od kvaterniziranih? Po INCI?
Če ti proteini naredijo zaščitni film, so zato manj primerni za mastne lase?

toncika · 12. julija, 2013 ob 06:19

Živijo,

ja, kot vse ostale sestavine se tudi različne vrste proteinov loči po INCI. Prav zato takšno poimenovanje tudi obstaja – tako se lahko vsi ljudje na celem svetu sporazumevajo o sestavinah brez pomote 😉

Pravzaprav so proteini (v šamponu) najbolj pogosto uporabljeni za suhe in tanke lase saj jih nekako "utrdijo" (treba je vedeti, da je to le varka, ko takšen šampon nehamo uporabljati, so lasje kmalu takšni kot prej). Pri mastnih laseh se je sestavinam, ki puščajo film, bolje izogibati. Vendar pa je pri šamponih ocena ene same sestavine oz. ocenjevanje šampona po eni sami sestavini zavajajoče, potrebno je gledati izdelek kot celoto.

Lp

Anonimni · 4. januarja, 2014 ob 08:15

Kot berem, je Cosgard najbolj primeren in najmanj "zahteven" za uporabo kot konzervans, zato me zanima kot konzervans pri uporabi domače kreme, če uporabljam 50% vodne in 50% oljne faze?? In kdaj ga je najbolje dodajati?? Kaj pa če je krema samo mastna?
Pa še to me zanima, saj sem do sedaj delala in uporabljala le domače kreme (po zgoraj navedenem "receptu") tudi pri otrocih, saj nam res odgovarjajo, kremo sem hranila v hladilniku in smo jo načeloma porabili v cca 1-2 mesecih….je "nujno", da so se v tem času razvile bakterije ali kake druge glive in sem s tem naredila mogoče kako "škodo" nam??
Najlepša hvala za odgovor in pozdravček!

toncika · 4. januarja, 2014 ob 09:25

Pozdravljeni,

Cosgard je zagotovo eden izmed najbolj pogosto uporabljenih konzervansov v naravni kozmetiki, vendar tudi ta ima svoje "zahteve" – pH pod 7 in dodajanje v hladni fazi.

Pri konzervansih je doza uporabe vedno od-do in uporablja se jih v tistem območju NE GLEDE NA KOLIČINO VODE. Ni važno, ali ima krema 50% olja in 50% vode ali 25% olja in 75% vode. Konzervans se VEDNO uporablja v predpisanih količinah. Pri Cosgardu so te količine od 0,2-1%; v domači izdelavi se navadno upošteva 0,6. Če je izdelek brez vode oz. je le-ta sekvestrirana, konzervansa ni potrebno uporabiti.

Ni "nujno", da se je v kremah razvil kakršenkoli patogen organizem, vendar tveganje obstaja. Posledice so zelo hude, zato se takimi stvarmi ni za igrat. Kreme so sestavljene iz istih sestavin kot domače slaščičarske kreme ali domača majoneza. V primeru majoneze je to npr. kis (vodni del), maščoba in emulgator (jajčni rumenjak). Bi vi takšno majonezo hranili v hladilniku in jo jedli še mesec ali dva?!

Lp,
toncika

Anonimni · 4. januarja, 2014 ob 09:57

Tončika, najlepša hvala za odgovor, upam, da vas nisem kaj "razjezila", saj sem opazila, da se vprašanja več ali manj ponavljajo:)))
In res, iamte prav, ne, ne bi jedla take majoneze:)))
Samo se mi pa zdi čudno, ko imam doma ravno knjigo v kateri opisuje, kako je krema brez konzervansa v hladilniku uporabna še celo do 3 mesece…in to opisuje za hidratantno kremo,se pravi vsebuje vodo…saj ne veš komu verjeti??
Po drugi strani se mi zdi spet "čudno", ko kupujem hidrolate (v kremo namreč namesto vode uporabljam raje hidrolate) na njih vedno piše rok uporabe 12 mesecev…tam pa ni nevarnosti za razvoj bakterij??
In če prav razumem, če je krema sestavljena samo iz (recimo)kakega voska in različnih olj pa konzervansa ni treba…koliko ima pa potem takem taka krema rok??

Se opravičujem, samo sem željna znanja:))

toncika · 4. januarja, 2014 ob 11:03

Pozdravljeni,

nič me niste razjezili, ne skrbite. Vprašanja se res ponavljajo, vendar je pri takih stvareh raje bolje dvakrat ponoviti kot enkrat prezreti…

Ehh s knjigami je že tako, da jih lahko danes vsakdo piše in tudi objavi. Papir prenese vse. V domači kuhinji ne moremo zagotoviti čistega sterilnega okolja – že vsi pripomočki, ki jih uporabimo, imajo določeno bakteriološko oporečnost. Naših krem ne delamo v vakuumu in zrak ni filtriran. Tako kot ne bi jedli postane hrane tudi ne smemo uporabljati postane nekonzervirane kreme. Morda se vam leta ne bo nič slabega zgodilo, a vendar je dovolj ena sama okužena krema in posledice so res hude.

Hidrolati so pridobljeni s postopkom destilacije in so pravzaprav destilirana voda, ki vsebuje mikroskopske delce eteričnih olj in drugih rastlinskih snovi. Hidrolat kot tak moramo hraniti v hladilniku in v temnih stekleničkah; gotovo pa se zaradi oblike pridobivanja (destilacija) ohranijo dlje kot voda izpod pipe. Če je rok uporabe 12 mesecev, je po vsej verjetnosti hidrolatom dodan kakšen konzervans… Žal prodajalci tega ne vedo, saj jim dobavitelji tega niti ne povedo. Samo na tehničnih ali varnostnih listih je to navedeno, le-teh pa prodajalec navadno ne odpremi skupaj s hidrolatom.

Če je izdelek sestavljen le iz voska in maščob, je njegov rok trajanja lahko mesec, dva ali celo leto – pri tem je vse odvisno od olja, ki ga uporabite. Boragino olje se npr. zelo hitro pokvari, olivno olje pa traja dlje. V hladilniku se bo obdržalo dlje, na toplem v omarici pa manj.

Lp,
toncika

Tamara · 5. februarja, 2014 ob 20:44

Pozdravljena, Tončika.

Zanima me ali lahko uporabim 0.6g konzervansa Geogard namesto 1g Geogard ultra, kot zahteva recept, pa dodam 0.4g več vode… ali je potrebno recept bolj prilagoditi?

Najlepša hvala,

tamara

toncika · 5. februarja, 2014 ob 20:50

Živjo,

če sem vas prav razumela – ja, absolutno. Ste razmišljali čisto pravilno 😉

Če je v nekem receptu prisoten konzervans Geogard ultra (INCI: gluconolactone, sodium benzoate) v količini 1%, ga lahko nadomestite s konzervansom Cosgard (INCI: dehydroacetic acid, benzyl alcohol) v količini 0,6%. Ostalih 0,4% preprosto nadomestite z vodo. Recepta ni potrebno nič drugače prilagajati, saj samo zamenjate eno sestavino z drugo v primerni količini 🙂

Lep večer,
toncika

Tamara · 5. februarja, 2014 ob 20:58

Oo, super. Ja, povsem pravilno ste me razumela. 🙂 Sliši se seveda povsem logično ampak ker sem v tem fochu še zelo sveža – in o konzervansih imam bore malo znanja, kaj šele izkušenj -, vas raje pobaram. 🙂

Najlepša hvala za TAKO hiter odgovor.

Aha, pa še nekaj – kaj bi mi priporočili, da nabavim: aloe vera gel ali vodo, katero je bolj vsestransko? (ravno naročam sestavine preko interneta…)

toncika · 5. februarja, 2014 ob 21:13

Če sem za računalnikom, ko pišete, je odgovor hiter 🙂

Vsestranska je voda. Gel iz aloje stane krepko več, se vam bolj splača kupiti suhi koncentriran gel 1:200. Iz enega grama koncentriranega gela izdelate 200 g gela, ki ga potem lahko dodajate v vse izdelke. 🙂

Tamara · 5. februarja, 2014 ob 21:38

U, hvala za namig, ga bom nedvomno upoševala.

Kakšna razlika v cenah med našimi in tujimi ponudniki, da te kap! :O

toncika · 6. februarja, 2014 ob 07:13

Ehh jaa 🙂

Anonimni · 11. marca, 2014 ob 14:22

Pozdrav,

zanima me, glede na prakso, kako dolgo bi naj imela rok trajanja v povprečju emulzija ob dodatku 0,6% konzervansa? seveda je odvisen rok trajanja od veliko faktorjev, ampak tako, informativno, za koliko časa se npr. nekemu izdelku podaljša rok trajanja s konzervansom za razliko od emulzije brez konzervansa. Hvala

toncika · 11. marca, 2014 ob 14:30

Živjo,

vsak kozmetični izdelek, ki ga ne porabimo takoj, mora vsebovati konzervans. Krema brez konzervansa traja toliko kot domača majoneza brez konzervansov (konec koncev je sestavljena iz istih sestavin: maščobe, emulgator, vodna faza). Bi jo po enem tednu še jedli?

Z dodatkom konzervansa se priporoča porabiti emulzijo v štirih mesecih, v praksi pa ostanejo emulzije (seveda le, če jih hranimo dobro zaprte in ne v bližini virov toplote) tudi 6 do 12 mesecev. V tem primeru se navadno prej užarčijo olja kot pa razvije kakšna bakterija 🙂 Kakorkoli je bolje, da po tako dolgem času emulzijo zavržemo (če je pač nismo porabili).

lp,
toncika

Anonimni · 1. aprila, 2014 ob 09:15

Živjo toncika,

kateri konzervans mi priporočaš za zobno pasto? Ali so kar vsi konzervansi, ki so sicer za kozmetiko, primerni tudi za sluznice?
Glede na zgornji seznam pridejo v poštev zadnji 4 konzervansi (zaradi bazičnega pH zobne paste) in se nagibam k Optiphenu, ki je vodotopen. V čem pa je topen Germall Plus?

Lep dan ti želim.
Hruška

toncika · 1. aprila, 2014 ob 17:11

Živjo Hruška,

niso vsi konzervansi ravno primerni za uporabo v zobni pasti… vendar pa: zobna pasta se načeloma izdeluje brez vode. Edina "tekočina" je pogosto glicerol, še posebej takrat, ko izdelujemo pasto iz sode bikarbone. V takem primeru konzervansa niti ne potrebuješ… kako si mislila pasto zasnovati?

Lep dan tudi tebi,
toncika

Anonimni · 1. aprila, 2014 ob 18:53

Hej,
imam občutljive zobe oz. bolje povedano razgaljene zobne vratove, zato bi želela naredila gel pasto, torej hidrogel.

Do sedaj sem izdelovala zobno pasto z glino, Ca karbonatom, malo glicerina, hidrolat ali voda, ksantan gumi, sol, čisto malo sode, da dvigne pH nad 7, nazadnje sem dodala tudi pikico PAS. Glicerinskih zobnih past ne maram, ker glicerin v prevelikih količinah pušča obloge na zobeh, soda bikarbona pa je preveč agresivna, zato je (če jo sploh) dodam le pikico zaradi pH.

Kako pa ti zasnuješ pasto?

toncika · 2. aprila, 2014 ob 06:42

Dobro jutro,

problem izdelave katerekoli stvari, ki gre v usta (zobna pasta, zobna vodica in podobno), je konzervans. Le-ta mora namreč biti dovoljen za uporabo v živilih – izmed bolj naravnih nam ostane le dvojica natrijev benzoat in kalijev sorbat. Ne en ne drugi ne preneseta bazičnega pH. Zobna pasta mora imeti bazičen pH, saj lahko kisel pH negativno vpliva na sklenino in na dlesni.

Tudi zato, da se v zobni pasti izogibamo uporabi konzervansov, se kot osnovo uporablja glicerol, sorbitol ali xilitol. Si čisto prepričana, da ti glicerol pušča oblogo? Lahko poskusiš s sorbitolom… vendar bi rekla, da je prej težava v sami formuli kot pa v glicerolu.

Pri občutljivih dlesnih zna biti problem tudi granulometrija, to je velikost delcev abrazivnih sestavin. Glina in soda bikarbona znata biti preveč grobi, kalcijev karbonat (mora biti v skladu s farmakopejo!!) in silika pa imata veliko manjše delce. Najti sodo bikarbono s preverjeno velikostjo delcev pa je… misija nemogoče.

Jaz zobne paste ne delam. Jo kar kupujem… preveliki delci so preveč abrazivni, poškodujejo zobno sklenino in seveda tudi dlesni. Ker imam občutljive dlesni in pri nakupu sestavin ne morem vedeti, kolikšna je njihova abrazivnost, se izdelavi raje izogibam. Proizvajalci imajo v laboratorijih posebne merilne metode abrazivnosti zobnih past, zato pred prodajo dobro preverijo, ali lahko njihova formula poškoduje zobe ali ne. Mi tega nimamo….in jaz se pri zobnih pastah raje zanesem na izdelke na policah.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 2. aprila, 2014 ob 08:04

Dobro jutro 🙂

kupljena zobna pasta, ki mi najbolj ustreza in je zelo nežna, ima tako sestavo:
– voda, sorbitol, silica, morska sol, algin, izvlečki in EO, sucrose laurate, glicerin, sodium hydroxide

Bolj agresivni pasti, ki sta še vedno zelo v redu, pa imata tako sestavo:
– kalcijev karbonat, sorbitol, voda, silica, sodium lauryl sulphate, sodium methyl cellulose, sodium carrageenate, sodium benzoate, glicerin, sodium saccharin
– voda, glicerin, sorbitol, kalcijev karbonat, silica, sodium cocoyl glutamate, algin, hectorite, ksantan gumi, morska sol, izvlečki in EO, algae extract, sucrose laurate, phytic acid

Nikakor pa mi ne ustreza pasta s spodnjo sestavo, s katero sem si zobe umila samo enkrat in potem sem pasto dala stran (čeprav je to otroški gel za zobke):
– glicerin, voda, silica, algin, mandljevo olje, esculin

Kot si opazila, je povsod prisotna voda, ponekod celo na prvem mestu. Res pa, razen v eni pasti, nisem zasledila konzervansa. Silice, sorbitola, algina še nimam, niti se še nisem pozanimala, kako se jih uporablja, za glicerol pa tudi ne vem, v kakšnem razmerju z vodo bi lahko konzerviral. Nasičena solna raztopina bi tudi lahko konzervirala, ane – samo ne vem kakšna zobna pasta bi nastala 🙂
Ta silica, ki se pojavlja v zobnih pastah – gre to za mikronizirano siliko, katero si zamešala v glicerinsko kremo ali je to kaj drugega?

Za začetek je moj namen bil izdelati zobno pasto kot hidrogel, a če praviš, da je problem s konzervansi, bom morala taktiko spremeniti.

toncika · 2. aprila, 2014 ob 17:10

Živjo,

kot si opazila, ima zobna pasta, ki ti najbolj ustreza, le siliko in sol…. paste s kalcijevim karbonatom pa so zate očitno preveč agresivne. Pri zadnji, ki ti najmanj ustreza, bi rekla, da je težava v mandljevem olju (kaj jim je na pamet padlo, da so dodali olje, ne vem!), ker le to umaže zobe, saj ni topno v vodi. Glicerol je zelo dobro topen, zato bi ga morala s spiranjem povsem odstraniti.

Voda ni problem… če je "sekvestrirana". Ko delamo domačo marmelado, damo 50% sladkorja in se stvar konzervira. Pri fruktozi je dovolj, da je damo 40% in že konzervira (tudi v kozmetičnih izdelkih!). Kolikšna je pravzaprav količina glicerola ali sorbitola, ki še avto-konzervira, ne vem. Kot si že sama zapisala tudi sol in slane raztopine (soda bikarbona je sol) konzervirajo: prevelika količina ionov namreč onemogoča razrast bakterij.

Iz ene formulacijske knjige (Le formule cosmetiche, izšla 2012) je za zobne paste generalna okvirna formula podana takole: 30-50 vlažilne sestavine (sorbitol, glicerol, xilitol; le-ti poskrbijo tudi za to, da se zobna pasta ne izsuši!), 10-20 vode, 10-20 abrazivnih sestavin (kalcijev karbonat, silika, soda bikarbona itd), do 1,5 zgoščevalcev vodne faze (ksantan, karagen, hidroksietilceluloza, algin itd), do 2 detergentov.

Silika, ki se uporablja pri izdelavi zobnih past je ti. "hidrirana silika" – INCI: Hydrated silica, ki je v prahu. Komercialno ime Dentsil, Tixosil. To ni ista silika kot sem jo jaz uporabila za kremo, saj ima povsem drugačno granulometrijo. Žal je ni mogoče dobiti. So pa tudi že poskusili z uporabo tiste silike, ki jo imam jaz. Zelo lepo zgosti, vendar nima abrazivne moči.

Če hočeš v vsakem primeru hidrogel, poskusi z dodajanjem natrijevega benzoata kot konzervansa…

Lp
toncika

Anonimni · 3. aprila, 2014 ob 20:42

Živjo,

glicerin naj bi naredil film čez zobe in dlesni in tako preprečeval remineralizacijo zob. Koliko je res, ne vem, nisem še preverjala v znanstvenih virih. A predvidevam, da v primeru, da so v pasti prisotne tudi abrazivne snovi, te glicerin sproti odstanjujejo. Meni ni všeč tudi zaradi sladkobe, če prevladuje je pasta ogabno sladka, in tudi zobje me skelijo. Sicer naj bi se ga dodalo 50 %, da bo konzerviral.

Hvala za informacije o formuliranju, bom poskusila narediti še po teh priporočilih.

Če se v zobnih pastah uporablja Hydrated silica, zakaj potem na embalažah piše samo silica? No, saj jaz bi siliko uporabila zgolj zaradi zgoščevanja – bi lahko uporabila to? http://www.aroma-zone.com/aroma/Fiche_actif_microspheres-de-silice.asp

Si ti imela za kremo drugačno siliko? Kje si jo dobila?

Lp, Hruška

toncika · 5. aprila, 2014 ob 16:18

Živjo,

glede na to, da je glicerol dobro topen v vodi, bi se moral s spiranjem in v kombinaciji z abrazivnimi sestavinami precej zlahka sprati. O tem, da bi ustvarjal film čez zobe, še nisem slišala… bom poskusila kaj izbrskati. Tudi vsi ostali polivalentni alkoholi (sorbitol, xilitol) so sladki, uporablja se jih deloma zato, da prekrijejo slan okus npr. sode bikarbone, deloma zato, ker konzervirajo…

Silik je ogromno vrst… in ravno to je težava. Silika je v bistvu silicijev dioksid (SiO2), vendar se glede na obdelavo, velikost in uporabnost razvršča v mnogo različnih skupin. V zobni pasti se lahko uporablja tako hidrirano siliko (Hydrated silica) kot tudi siliko (INCI: Silica), vendar kar je najbomembnejše, ne vemo: kakšna je njena velikost?

V kremi sem uporabila ti. "fumed silica" ali "mikronizirano siliko" ali tudi "pirogensko siliko". Več različnih imen, ki označa silicijev dioksid, ki je izredno izredno fin in zelo leteč. Tako leteč, da je pri odpiranju in uporabi potrebno nositi rokavice in zaščitno masko, saj je lahko dražilen za pljuča. Vendar le v suhi obliki – takoj, ko je moker oz. v kremi, se napoji in ne leti več, takrat je povsem neškodljiv. Prostornina je izredno velika: 100 g pirogenske silike zavzemajo čez dva litra (!!!) volumna!

Kakšna je tale od AZ, nimam pojma. Če so to mikrosfere za uporabo v make-upu, domnevam, da ni ista silika… ne moreš pa takšnih stvari vedeti zgolj iz INCI. Žal. Jaz sem jo kupila pri Farmacia Vernile.

Lp,
toncika

Anonimni · 21. aprila, 2014 ob 11:49

pozdravček,

dejstvo o cosgardu, ki naj ne bi vplival na vonj emulzije, ne vem ali so meni kaj pri manske drugega "podtaknili", ampak tale cosgard mi prav zaradi vonja uniči vsako emulzijo, ki jo želim vsaj malo naravno odišavit. Ven izbija vonj po kloru, nekaj podobnega pač, skratka hudo neprijetno in agresivno deluje. Podobne izkušnje kakšne? Lp, lara

toncika · 21. aprila, 2014 ob 18:14

Živjo,

cosgard ima svoj značilen vonj (ni po kloru, temveč po das masi, to je tipičen značilen vonj cosgarda). Vonj se da precej enostavno prekriti z uporabo parfumskih ali eteričnih olj (po možnosti bolj konkretnih). Brez dišečih dodatkov pa emulzija ostane… ehem, smrdeča. Če je vonj še vedno preveč močen, bi bilo mogoče potrebno preveriti pH in seveda tudi ostale sestavine.

Lp

Anonimni · 22. aprila, 2014 ob 11:37

hja, to je sicer relativno kakšen vonj kdo zazna, sicer klora itak naj ne bi vseboval, ampak nekako mi je bil vonj najbolj podoben močno klorirani vodi, posplošeno pa pač agresivni kemični vonj, tako da potem krema ne deluje nič kaj naravno, vsaj po vonju sodeč, če gledamo tako-kot laik npr. Uporabljam ga v procentu 0,6-0,7, skratka nič posebnega. In res prav nobeno eterično olje ga ne "zasenči". Sicer ima zelo močen vonj tudi karite maslo (manske), ki je precej drugačno od kakšnega drugega-izgleda da nerafinirano, tudi ta mi slabša celoten vonj emulzije, ampak najhujši je pa ravno cosgard. pH sem tudi že preverjala, tako da ja, izgleda je potem to tako in ni možno spremeniti. Veš mogoče za kak konzervans, ki nima tako intenzivnega vonja?

Lp, L.

toncika · 22. aprila, 2014 ob 20:11

Živjo,

si preverila rok veljavnosti? Si poskusila kontaktirati trgovino? Zaznaš vonj že iz stekleničke? Cosgard ima svoj značilen vonj, ki pa se ga da v veliki večini primerov prekriti. In nikakor nima vonja po kloru (vonj po kloru je vonj po varekini). Najbrž je problem v točno tej seriji, kontaktiraj prodajalca.

Drugih konzervansov je veliko, vsak konzervans ima svoj vonj. Ponavljam, da ima Cosgard relativno šibek vonj (po benzilnem alkoholu pač), ki se ga da prekriti, zato je po vsej verjetnosti problem ravno v tvoji steklenički oz. v tisti seriji. Sem imela nekaj mesecev nazaj podobne težave s Cosgardom iz neke slovenske trgovine, vendar pa z uporabo parfumskih ali eteričnih olj se vonj prekrije.

Drugi konzervansi so npr. še Geogard ultra in A-kons, ki pa imata ravno tako tipičen vonj in veliko več omejitev pri uporabi. Dejansko brez vonja je Tinosan SDC, ki pa zahteva prav posebne pogoje skladiščenja in uporabe. Zelo šibek vonj in preprosto uporabo ima Salvacosm 9010, ki pa ne spada med naravne konzervanse. Skratka: Cosgard (tisti, ki "normalno" diši/smrdi) je eden izmed bolj preprostih za uporabo, daje relativno malo reakcij in zagotavlja dobre rezultate. Preden iščeš druge konzervanse, poskusi dobiti drugo serijo konzervansa ali poiskati enostavno drug vir.

Kar se tiče karite masla… zdaj veš, zakaj je večina maščob, namenjenih za kozmetično rabo, rafiniranih 🙂 🙂 Pri nakupu moraš vedno biti pozorna, saj nekatera olja in masla kar močno zaudarjajo.

Lp
toncika

Anonimni · 23. aprila, 2014 ob 08:39

nisem še preverila rok trajanja, sploh nisem podvomila v to, ampak ja… moram dvomiti 🙂 bom preverila. Ne vem kaj se je dogajalo s to njihovo "serijo", ampak vonja tega cosgarda ki ga imam doma, ni možno prekriti, tako da ja, manske kregati… Zamenjali mi ga itak ne bodo najbrž, bom pa jim sigurno pisala. Za karite maslo pa pravo presenečenje, nisem si mislila da premore takšen vonj, medtem ko pri kokosovem pa ravno pogrešam, ta pa deluje kot da je brezvsebnostna sestavina, vonja kokosa se ne bi branila 🙂 Je pa prednost nerafiniranega morda v kakšni kakovostni vsebnosti več, čeprav, kaj ti to pomaga, če moraš porabiti tolikovonjave, ki pa je škoda ne samo finančno, ampak tudi nezaželeno zaradi možnosti alergenov.. Da ne omenjam arganovega (manske), kaj takega pa še ne… ko ga segrevaš zaudarja po šisi.

Hvala skratka, upam da naletim na boljšo "serijo" sestavin pri kakšnem distributerju 🙂 Lp, L.

toncika · 23. aprila, 2014 ob 16:04

Dvomim, da ti bodo zamenjali. Vendar pa je dobro, da jih na težavo opozoriš, saj morda nisi edina, ki se ji je to zgodilo.

Arganovo olje smrdi samo po sebi. Meni smrdi pa po ljubljanskem odlagališču smeti. To ni problem v Manske, temveč prav v olju. In – ja – VSA rastlinska olja imajo svoj vonj. Največkrat precej nevtralnega, v primeru argana, nerafiniranega kariteja in olj z visoko vsebnostjo GLA pa je ta vonj preprosto neznosen. GLA smrdijo po ribah… naj ti bo to v tolažbo. Zdaj veš, zakaj se industrijska kozmetika osredotoča na nekatera olja in drugih ne uporablja. Predvsem zato, ker smrdijo. Zelo smrdijo.

Anonimni · 24. aprila, 2014 ob 11:01

Živjo, želela bi podeliti še moje mnenje o Cosgardu in smrdečih oljih 🙂

Lara, kot ti je že toncika svetovala glede konzervansa – verjetno je problem v seriji. Tudi sama imam Cosgard od Manske pa je čisto v redu. Ima pač svoj tipičen vonj, a se ga v emulzijah ne zazna, razen v kakšnem hidrogelu, kjer ni drugih sestavin z močnejšim vonjem. Poleg tega sama opažam, da je vonj takoj po dodajanju Cosgarda v emulzijo precej izrazit, vonj eteričnih olj ali parfumskih pa ne, a je čez nekaj časa (nekja ur) ravno obratno. Vonj Cosgarda izgine, dišave pa se ojačajo.

Glede olj – sama uporabljam samo nerafinirana olja, torej s celo mavrico prijetnih in neprijetnih vonjev 🙂 A v emulzijah se to ne pozna, saj olja/masla z izrazitimi vonji dodam manj (do 10 %), drugih z manj izrazitimi vonji pa več. Včasih pomaga tudi kapljica kakšnega eteričnega olja ali parfumske dišave. Najdejo pa se tudi osebe, ki jim je npr. vonj arganovega, karitejevega … olja/masla strašansko všeč 🙂
Če si kupila deviško kokosovo maščobo, ta mora (močno) dišati po kokosu – vonj se pozna tudi v emulzijah; če ne diši, si kupila rafinirano kokosovo maščobo. Razlika v ceni je očitna.

Toncika, hvala za informacije o siliki … ko bom imela čas, bom še malo raziskala te zobne paste.

Lp, Hruška

Anonimni · 26. junija, 2015 ob 20:31

Pozdravljeni,
Najprej bi rada pohvalila vaš blog in se vam zahvalila za vse strokovne in koristne informacije. Skoraj za vsako vprašanje, ki se mi pojavi najdem pri vas kakšen koristen nasvet. No, skoraj za vsako 🙂 ne vem ali je to zaradi "tabu teme" ali česa drugega ampak o lubrikantih pa res nikjer nič pametnega ne najdem, še na tujih spletnih straneh ne. Moje vprašanje je naslednje, bi se sploh lotili izdelave domačega lubrikanta, ali je to preveč delikatna zadeva. Če ni, me predvsem zanima kateri konzervans bi bil primeren za uporabo. Pregledala sem kar nekaj sestavin lubrikantov na vodni osnovi z ekološkimi certifikati kjer se po navadi pojavljata natrijev benzoat in kalijev sorbat. Trenutno imam v mislih tale konzervans iz aroma-zona:
http://www.aroma-zone.com/info/fiche-technique/conservateur-complexe-benzoate-sorbate-aroma-zone

Zelo bom vesela vašega mnenja in upam, da ni preveč nerodno vprašanje 🙂

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:06

Živjo,

nič ni to nerodno vprašanje 🙂 To je kozmetični izdelek kot vsak drugi 🙂

Izbrani konzervans je povsem OK, če seveda niste preobčutljivi na kalijev sorbat ali natrijev benzoat. Nekatere osebe (sploh tisti z bolj občutljivo kožo/sluznico) namreč reagirajo na ti dve soli, veliko ljudi pa jih povsem dobro prenaša.

Jaz sem velikorkat kot lubrifikant uporabila kar alojin gel iz podjetja Zuccari http://www.zuccari.com/en/product/pure-aloe-gel/

Lp

Anonimni · 23. januarja, 2017 ob 18:15

Pozdravljena, ustvarjaš suuper blog in hvala za vso znanje, ki ga deliš z nami! Zdaj pa moje vprašanje. Delam domačo kremico za telo in roke iz masla in olj – brez vodne faze. vem, da v takih kremah ni potreben konzervans (zato tudi nimam izkušenj z njimi), vendar tudi kakšno kremico podarim bi vseeno dodala konzervans, katerega priporočaš?
Najlepša hvala za odgovor.

lp, Vita 😉

Anonimni · 3. marca, 2017 ob 23:24

Zdravo.

Mene pa zanima ena stvar,..glede na to da bom uporabil v kremo in labelo snovi kot so čeb.vosek,kamilica, olivno olje, eterična olja,kakavovo maslo, vitamin E, vosek vrtnice kokosovo maslo ipd in vse bo naravno oz z certifikati,me zanima sledeče, ali oz kakšen konzervans naj uporabim, da bo krema/labela imela daljši življenski čas, oz ali ga je sploh potrebno dodajati? Imel pa bom aluminijaste posodice za kremo, za labelo pa plastične.

Hvala za Vaš odgovor

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 08:11

Živjo,
v izdelkih, kjer vode ni, konzervans ni potreben in ga tudi ne dodajamo, saj je povsem nesmiselno. Lahko dodate nekaj kapelj tokoferola, ki bo vaša olja in masla ohranil dlje časa, pa tudi na koži bo deloval kot antioksidant, konzervansa pa res ne potrebujete.

lp
Tončka

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 08:12

Pozdravljeni,

v kolikor v vašem labelu / mazilu ni vode, ni potrebno dodajati konzervansa.

Lp
Tončka

Unknown · 23. marca, 2018 ob 13:23

Spoštovana,
zelo jasno opisujete zadeve, hvala za to.:)
Mene pa zanima, če želim narediti sprej proti klopom in komarjem, a moram ob hidrolatu nepozebnika, glicerinu in destilirani vodi ter eteričnim oljem dodati konservans? (bi bil alkohol dovolj?)
za odgovor se vam zahvaljujem že vnaprej pa lep dan želim,
anja

Toncka Mavric · 23. marca, 2018 ob 13:29

Živjo Anja,

konzervans je potreben, razen če bo količina alkohola nad 20% (pri tem upoštevajte, da je alkohol, ki ga kupite v trgovini, 96% in bo torej potrebno dodati malček več kot 20 gramov da pridete do 20% čistega alkohola).

Lp
Tončka

Anonimni · 14. junija, 2018 ob 11:18

Pozdravljeni.
Zanima me kakšno je vaše mnenje glede kombinacije različnih konzervansov npr. Cosgard in Geogard Utra ter če se v tem primeru učinkovitost konzerviranja izboljša oz. rok uporabe podaljša. Hvala za odgovor. LP

Toncka Mavric · 28. junija, 2018 ob 05:55

Živjo,

najprej eno VELIKO opravičilo za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih! Res se opravičujem!

Konzervanse se načeloma lahko kombinira, vendar je za zagotavljanje resnične stabilnosti potrebno opraviti mikrobiološke teste, kar je v domači izdelavi skoraj nemogoče. Problem je namreč v tem, da je npr. Cosgard učinkovit v količini od 0,2 do 1%, Geogard Ultra pa 0,75 do 2. Količina je odvisna od količine vode, problematičnih sestavin, embalaže itd. V domači kozmetiki se poslužujemo povprečja, zato Cosgard uoprabimo v 0,6 in Geogard ultra okoli 1,3. Kaj se zgodi, če ju kombiniramo in razpolovimo? Cosgarda imamo 0,3, Geogarda pa recimo 0,75, torej oba čisto pri nizki meji. Smo lahko prepričani, da bosta zagotovo konzervirala naš izdelek? V bistvu ne, ker medsebojne interakcije posameznih snovi ne poznamo, ne vemo, ali sestavine Geogarda ultra morda potencirajo efekt Cosgarda ali pa morda celo poslabšajo. To lahko pokažejo samo mikrobiološki testi.

Lp
Tončka

mia · 13. januarja, 2019 ob 13:08

Zdravo Tončka!
Kako si naredim aloa vera gel iz koncentriranega praha od aloe?
Lepo pozdravljena!
Mia

Anonimni · 21. oktobra, 2020 ob 19:02

Pozdravljeni,

kaj se zgodi v primeru, da dodamo preveč konzervansa Geogard ultra. Pri izdelavi seruma je pH še vedno 5, žal pa sem dodala več kot 1g/100ml konzervansa.
Hvala za odgovor.

Maja · 23. maja, 2022 ob 21:37

Pozdravljeni,

Za lastno uporabo sem izdelovala osvežilne spreje na osnovi destilirane vode, eteričnih olij in različnih hidrolatov. Nikoli sploh nisem pomislila na možen pojav bakterij in plesni, dokler sama nisem zaznala plesni na steklenički. Zdaj sem naletela na vašo spletno stran in res izjemen blog.
Prosim, kaj mi svetujete, da uporabim kot konzervans in v kakšnih količinah?
Hvala, lep pozdrav!
Maja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.