fbpx

Emulzija v praksi

Objavil Tončka Mavrič dne

Emulzija v praksi

V dosedanjih objavah je bilo predvsem veliko teorije tako o emulzijah kot o emulgatorjih, a teoriji mora slediti tudi praktično delo. Pogledali si bomo osnovni postopek, po katerem se izdela emulzijo tipa O/V.  

Za primer bomo vzeli formulacijo, ki jo bomo namenoma sestavili v bolj enostavni obliki. Takšna krema sicer ni najboljši dosežek formuliranja, vendar pa je zaradi svoje preprostosti primerna za začetnike.

Kot se še spomnite, se emulzije načeloma delijo v tri faze: A, B in C. Osnovne in nepogrešljive sestavine za emulzijo so: voda, zgoščevalec vodne faze, emulgator, koemulgator (če ga emulgator potrebuje), olja ali maščobe, konzervans ter seveda korektorji pH (raztopina mlečne kisline ali natrijevega hidroksida).

Preprosta krema   

Faza A

voda do 100 (voda mora biti destilirana, brez nobenih dodatkov!)
glicerin 5 (vlažilna sestavina)
ksantan gumi 0,3 (zgoščevalec vodne faze)

Faza B
methyl glucose sesquistearate 3 (emulgator)
cetilni alkohol 1,5 (koemulgator)
karitejevo maslo 3
olivno olje 7
riževo olje 5  

Faza C
tokoferol 1 (antioksidant)
olje muškatne vrtnice 2
pantenol (razt. 75%) 1,5 (aktivna sestavina)
cosgard (dehydroacetic acid, benzyl alcohol) 0,5 (konzervans)
parfemsko ali eterično olje q.s.
pH 5  

Če zapisa te formule ne razumete dobro ali če katerega izmed znakov ali okrajšav ne poznate, si preberite Kako se piše in bere formule ali zapišite vprašanje med komentarje. Za opis potrebnega pribora pa poglejte objavo Pripomočki in oprema.

Postopek:

V tej objavi bom postopek namenoma opisala zelo natančno, korak za korakom. Načeloma so opisi postopkov veliko krajši in zgoščeni, saj zajemajo le najbolj pomembne informacije. Priporočam, da v primeru, da emulzije izdelujete s paličnim mešalnikom, delate vsaj 100 g naenkrat. Manjše količine so s paličnim mešalnikom pogosto težko izvedljive.

Za vse postopke izdelave velja, da je potrebno ob izdelavi emulzije biti ustrezno varnostno zaščiten, pribor pa mora biti čist in po potrebi steriliziran.

Gel iz ksantana

Priprava faze A: za pripravo faze A s ksantanom obstaja več možnosti, v uporabi sta predvsem dva, ki jih bom tu opisala. Osebno najraje uporabljam prvega, sami se morate odločiti, kateri vam bolj leži.

Prvi način: vzemite stekleno čašo in vanjo odtehtajte potrebno količino glicerina. Posebej stehtajte ksantan gumi in potrebno količino vode. Ksantan gumi dodajte glicerinu, z žličko dobro premešajte in ga enakomerno razporedite v glicerinu, tako da se vse grudice zdrobijo. Dobili boste gosto, želatinasto zmes. Počasi po malem dodajajte vodo in vsakokrat dobro premešajte, da se želatinasta zmes popolnoma porazdeli po vodi. Nadaljujte, dokler ne porabite vse vode. Dobljeni gel pustite še nekaj časa, da se ksantan gumi popolnoma namoči in gel postane zares homogen. Po potrebi ga za nekaj sekund mešajte s paličnim mešalnikom.

Maščobna faza

Drugi način: v stekleno čašo odtehtajte potrebno količino vode in glicerina ter dobro premešajte. Posebej odtehtajte ksantan gumi in ga v enakomerni ter rahli plasti posujte ksantan gumi na površino vode. Nikar ne pomešajte, temveč pustite nekaj ur, da se ksantan gumi sam namoči in ustvari gel. Šele ko v vodi ni več videti belih grudic, lahko dobljeni gel za nekaj sekund zmešate s paličnim mešalnikom.

Priprava faze B: v drugo stekleno čašo odtehtajte zapisane količine olj, masel ter emulgatorja in koemulgatorja.

Priprava na emulzijo: v vodni kopeli segrevajte fazi A in B. S termometrom nadzorujte temperaturo obeh faz. Med segrevanjem se bodo masla, emulgator in koemulgator stopili, vendar morate počakati na pravilno temperaturo. V našem primeru bo to 80° Celzija.

Emulgiranje s paličnim mešalnikom

Emulgiranje: ko fazi dosežeta potrebno temperaturo, dvojni grelec odstavimo z ognja. Fazo B vlijemo v fazo A (torej maščobe vlijemo v gel) ter takoj nato vklopimo palični mešalnik in mešamo, dokler zmes ne postane bela – olje in voda sta emulgirala. Pri mešanju s paličnim mešalnikom pazimo, da v emulzijo ujamemo čim manj zraka, zato glave mešalnika ne dvigujmo preveč in prepogosto iznad gladine emulzije. Ko zmes postane kremasto bela, lahko čašo odstranimo iz vode ter še nekaj minut mešamo s paličnim mešalnikom. Emulzija se bo počasi začela gostiti in ohlajevati, takrat lahko z mešanjem prenehamo. Pustimo, da temperatura emulzije pade pod 40° Celzija ter dodamo fazo C.

Faza C: vsako sestavino stehtamo ter jo posebej dodamo emulziji, po vsakem dodatku emulzijo premešamo. Eterično ali parfemsko olje seveda dodajamo po kapljicah, dokler nam prijetno ne zadiši. Ne pozabimo na konzervans!

Emulzija po dodani C hladni fazi

Nazadnje se prepričamo še o pH vrednosti naše emulzije. pH indikatorski listič pomočimo v emulzijo, odvečno kremo obrišemo ter primerjamo dobljeno vrednost s skalo, ki je narisana na škatlici. V primeru, da ima naša emulzija prenizek pH, dodamo emulziji nekaj kapljic raztopine natrijevega hidroksida (dviguje pH) ter ponovno izmerimo pH. Po potrebi postopek ponovimo. V primeru, da ima naša emulzija previsok pH, dodamo nekaj kapljic raztopine mlečne kisline (zniža pH) ter ponovno izmerimo pH. Po potrebi postopek ponovimo.  

Če smo med mešanjem v našo emulzijo vtepli preveč zraku in zaradi tega naša krema ni gladka, jo dobro premešajte z žlico in pustite pokrito v čaši do naslednjega dne. Naslednji dan jo dobro premešajte in poskusite iztisniti vse zračne mehurčke, ki so se nabrali v emulziji.

Tako! Naša emulzija je narejena, sedaj jo še preložimo v lepo embalažo ter jo začnemo uporabljati!


52 Komentarjev

Anonimni · 25. aprila, 2013 ob 16:17

Lep pozdrav ga. Tončika,

zelo dobra razlaga-hvala. Imam pa eno vprašanje, in sicer za konzervans GEOGARD 211. Rada bi naredila eno vlažilno kremo za prijateljico, vendar me je pa strah, da se bo pokvarila in zato bi rajši dodala v kremo ta konzervans. Prebrala sem si, da se dozira od 0,2%-1% končnega produkta(0,6% za kreme).Jaz bi naredila kremo 50ml-Preračunala sem si, da bi ga morala dodati torej na 50ml kreme 5 kapljic, vendar ne vem, če je ta moj izračun natančen 🙁 Krema pa je sesdtavljena iz naslednjih sestavin:

MAŠČOBNA FAZA:
8g karite
4g pšenični kalčki
8g kokos.olje
1g cetil alkohol
2g Emulgat. vosek NF-Ewax

VODNA F:
20g hidrolat sivka
1g alantoin
1g glicerin
10g gela aloe vera

HVALA ZA POMOČ IN LEP SONČEN POZDRAV
K.

toncika · 25. aprila, 2013 ob 19:33

Pozdravljeni,

Geogard 211 je drugo ime za Cosgard. Kot ste zapisali, se uporablja v dozah od 0,2-1%; po mojih izkušnjah za večino izdelkov zadostuje 0,5-0,6%.

Pravilno razmišljate, da morate kremi dodati konzervans. Vendar vas zaradi vaše varnosti lepo prosim, da recepte in formule vedno pišete za 100 g, ne glede na to, ali potem izdelate samo 50 g emulzije ali en liter. Natančno zapisovanje in natančno odmerjanje je še toliko bolj pomembno pri uporabi konzervansa – zavedajte se, da so konzervansi konec koncev zelo strupene snovi, saj drugače ne bi zmogli konzervirati. Konzervans se zato meri v gramih in nikakor ne v kapljicah, pri meritvi in izdelavi pa morate biti natančni! Izdelano emulzijo preprosto postavite na tehtnico in vanjo v gramih odmerite potrebno količino konzervansa, ne zanašajte se na kapljice!

Kot malo opombo k vašemu receptu naj še omenim, da je količina alantoina velika in povsem nepotrebna. Topnost alantoina v vodi je namreč zelo nizka: pod 0,5%. Pri takšnih količinah bi vam v emulziji ostali drobni kristali alantoina, ki niso prav nič prijetni na dotik.

Želim vam uspešno emulgiranje 😉
toncika

Anonimni · 26. aprila, 2013 ob 05:07

Lep pozdrav Tončíka,
zahvaljujem se Vam za odgovor.Moj ízracun je torej pravílen 5 kapljic na 50g.Joooj sem se pa zelo prestrasila glede izbire mojega emulgatorja NF-E Wax-med komentarji sem zasledíla,da je nevaren-tako,da si ga pa zdaj ne upam uporabiti.A mi lahko lepo lepo prosim svetujete kaksnega varnega in naravnega,da bi ga nadomestila namesto emulg.NF-Ewax v moji kremici? HVALA HVALA

toncika · 26. aprila, 2013 ob 08:10

Pozdravljeni,

oprostite mi, če ponavljam že slišano pesem, vendar vas lepo prosim, da recepte in količino sestavin računate vedno za sto gramov končnega izdelka, da se izognete kritičnim situacijam kot je ta. Vaš recept, ki ste ga zapisali zgoraj, namreč da skupno 55 gramov. Preračunavanje potrebne količine konzervansa postane nekoliko problematično.

Kar se tiče emulgatorja: "nevaren" je velika beseda, ki po mojem mnenju ni najbolj primerna. Ecocert standard (in ostali standardi o naravni kozmetiki) vrednoti sestavine in izdelke glede na njihov način pridelave in predelave, ne pa glede na njihovo "varnost". Omenjeni emulgator ni nevaren (o nevarnosti tu sploh ne moremo govoriti) temveč ni v skladu z Ecocert standardom zaradi postopka pridobivanja sestavin. Veliko bolj nevarna so npr. eterična olja in nenazadnje tudi konzervans, pa vendarle spadajo med sestavine, ki se uporabljajo v naravni kozmetiki.

Kot zamenjavo imate na razpolago veliko število emulgatorjev, ki so primerni za izdelavo naravne kozmetike. Eden od teh je npr. methyl glucose sesquistearate, ki sem ga opisala v prejšnji objavi, obstaja jih pa še veliko več: Montanov 68 (INCI: cetearilni alkohol in cetearil glukozid), cetearil glukozid, polyglyceryl-3 methylglucose distearate… Če imate bolj malo izkušenj z izdelavo emulzij, vam priporočam Montanov 68 ali methyl glucose sesquistearate; oba sta na razpolago v raznih tujih spletnih trgovinah.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 26. aprila, 2013 ob 11:05

HVALA IN ŠE ENKRAT HVALA VAM TONČIKA-upoštevala bom Vaše napisano mnenje glede računanja in doziranja.

Res je, sem še nekako bolj na začetku pri mešanju kremic tako, da mi vsaka informacija pride še kako zlato prav-HVALA VAM. Emulgirajoči vosek NF-E wax bom pa pri moji kremici rajši nadomestila s kakšnim, ki je primeren za naravno kozmetiko (vidim, da ste mi jih kar veliko napisali :))-mogoče pa res kar tega-MONTANOV 68 glede na to, da imam še bolj malo izkušenj. Ko bom kremico uspela zmešati pa se Vam javim, da Vam povem, kakšna kremica bo ratala-upam, da se mi posreči :). Samo še nekaj Tončika-saj boste rekli kako sem nadležna :), če pa nebi dala konzervansa v to kremico pa verjetno kaj dolgo nebi zdržala glede na to, da vsebuje vodo-verjetno samo kakšnih par dni?

ŽELIM VAM LEP DAN IN UPAM, DA SE LAHKO ŠE S KAKŠNIM VPRAŠANJEM OBRNEM NA VAS-RES STE ZELO PRIJAZNI TONČIKA. VAŠ BLOG VSESKOZI ZELO RADA PREBIRAM, KAJTI IZVEM TOLIKO NOVIH IN ZANIMIVH STVARI, TAKO, DA RES HVALA VAM.

Lep pozdrav

toncika · 26. aprila, 2013 ob 15:06

Lep pozdrav,

hvala za pozitivno mnenje in pohvale, me veseli, da lahko z blogom nekomu pomagam. Nič niste nadležni, vi kar sprašujte, z veseljem odgovorim 🙂

Glede konzervansa: brez konzervansa se emulzija obdrži dan, dva; v hladilniku morda več, preden se razvijejo bakterije in plesni. Problem je v tem, da je veliko število okužb ali kolonij dolgo nevidnih prostemu očesu. Morda se vam emulzija zdi čisto v redu, vendar pa brez konzervansa postane kaj kmalu gojišče bakterij. To je tveganje, ki se mu ne smete izpostavljati. Kolonije bakterij ali plesni lahko koži in celotnemu imunskemu sistemu napravijo več škode, kot pa pravilno uporabljen konzervans. Kozmetični izdelki, ki vsebujejo vodo in nimajo konzervansa (npr. maske, obloge ipd) morajo biti zato porabljene v zelo kratkem času.

Upam, da vam bo krema dobro uspela. Seveda že čakam na vse podrobnosti 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 26. aprila, 2013 ob 18:43

Tončika, Vi ste pa res tako zelo prijazna oseba-na čisto vsako moje vprašanje odgovorite ;)joooj tako sem vesela, da sem odkrila tale Vaš blog, vse te koristne informacije in seveda Vas Tončika, ki mi vseskozi priskočite na pomoč ob mojih napakicah, ki so lahko še kako neprijazne moji koži :). Nisem vedela, da kremice brez konzervansa tako malo zdržijo-upala sem vsaj na kakšen slab mesec-HVALA za še eno tako zelo pomembno informacijo-res bo treba uporabiti konzervans. Danes sem celo izbrskala naravne konzervanse-vitamin E, ekstrakt grenivke ;)-moram se še pozanimati kako dolgo takšne kremice zdržijo in koliko se ga dozira-to bi bilo pa najboljše za mojo kremico :), da bi bila res čisto naravna hkrati pa tudi nekaj časa varna :).

Moram Vam povedati, da si delam sama tudi pralni detergent, deodorant pa še veliko je stvari, ki bi jih rada naredila :).Drugače pa res zeloooo uživaaaam ob mešanju kremic (no sedaj sem še bolj kot ne kar na začetni fazi 😉 preden se res lotim zgoraj napisanega recepta-me je kr malce strah :)drugače pa zaenkrat ustvarjam kar s čebeljim voskom pa s hladnimi stiskanimi olji in te kremice res, da so malce bolj mastne vendar so mi vseeno super :).

Tončika lep vikend Vam želim in z veseljem se Vam še oglasim s kakšnim vprašanjem 😉 , če ne prej se Vam javim, ko zmešam kremico-ob upoštevanju vseh Vaših napotkov in nasvetov-HVALAAAAA,

Lahko nočko ;),

Ustvarjalna radovenica :))

toncika · 27. aprila, 2013 ob 08:12

Draga radovednica,

žal vas moram razočarati, tokoferol in ekstrakt grenivkinih peški nista konzervansa. Tokoferol je antioksidant vendar nima protimikrobnih učinkov, zato ni konzervans. Več o tokoferolu si lahko preberete v objavi Vitamin E (tokoferol).

Pri ekstraktu grenivkinih pešk pa je zgodba neloliko daljša. Tudi sama sem veliko let nazaj navdušeno pozdravila ta "naravni" konzervans in ga tudi uporabljala, vendar pa stvari niso tako zelo "naravne", kar sem pa šele kasneje ugotovila. Veliko let tega je prišel na kozmetično tržišče ta ekstrakt, v sosednji Italiji so ga celo uporabljali za zdravljenje čebel, ker je bil, po proizvajalčevih besedah, tako zelo naraven in neškodljiv. V praksi se je nato izkazalo, da nekateri ekstrakti konzervirajo, nekateri pa ne. Zato so po svetu opravili veliko testnih preizkusov in ugotovili, da vse konzervirne lastnosti ekstrakta izhajajo iz ostankov topila, uporabljenega med procesom pridobivanja ekstrakta ali pa dodane kemikalije v končnem izdelku: benzalkonijev klorid, benzethonium chloride, triclosan, parabeni. Te kemikalije so precej bolj strupene kot pa večina drugih konzervansov, dovoljenih za uporabo v naravni kozmetiki. O dejanskih konzervirnih lastnosti tega izvlečka zato ne moremo govoriti. Prosto dostopne študije o konzervirnih lastnostih ekstrakta grenivke lahko najdete na internetu, npr. ta: http://www.izs.it/vet_italiana/2007/43_1/109.pdf

CosIng (Evropska komisija o kozmetičnih sestavinah) tako izvleček grenivkinih pešk uvršča med adstringente, dišeče sestavine in sestavine, ki negujejo kožo, nikakor pa ne med konzervanse: http://ec.europa.eu/consumers/cosmetics/cosing/index.cfm?fuseaction=search.details&id=32893

Zavedajte se, da vam prodajalci lahko prodajo prav vse, kar želijo. Pred nakupom pa je vaša dolžnost preveriti, kaj vam pravzaprav ponujajo. Ne verjemite slepo vsemu, kar najdete!

Lp
toncika

Anonimni · 27. aprila, 2013 ob 10:17

Lep dober dan Tončika :,

z Vami je pa tako prijetno kramljati o kremicah in njenih sestavinah, res sem vesela, da sem Vas spoznala ;), da imam nekoga, ki tudi tako uživa v tem, kot jaz. No seveda moje znanje je še čisto minimalno :(, vendar Tončika, mene res vse to tako zelo zelo zanima, da kar ni res :)-šele sedaj sem spoznala, kaj me veseli in v čem uživam-ni lepšega kot to, da delaš nekaj res z veseljem, pri tem pa neizmerno uživaš. Želim si, da bi nekega dne vsaj tiste osnovne stvari obvladala :). Zavedam se, da je pred mano še zelo veliko trdega dela, prebiranja literature itd,… Res Vas občudujem Tončika, Vaše znanje, Vašo neizmerno prijaznost in ustržljivost-HVALA ŠE ENKRAT ZA VSE. Toliko koristnih stvari,nasvetov glede sestavin, poteka izdelave kremice kot sem pa izvedela od Vas, mi pa še nikoli ni nihče povedal. Veliko sem brskala po spletu, v knjižnjici vendar je to povsem drugače, če ti to pove nekdo, ki to dela res s srcem, ki obvlada te stvari tako iz teoretičnega kot tudi iz praktičnega vidika. Tončika, od kar sem odkrila Vaš blog in seveda Vas, Vam povedati, da imam še sedaj večji navdih za kremice ;)-HVALA Vam.

Hvala za tako obširno razlago glede Vitamina E in ekstakta grenivkinih pečk ter seveda tudi za linkec, katerega si ga bom z veseljem prebrala. Jaz sem se pa tudi že tako zelo vesela, da bom lahko to uporabila za kremico in ne bo več strahu pred malimi škodljivci :). Spet nekaj novega zame-od Vas vsak dan izvem toliko zanimivih informacij :), da si že kar beležim ;).

Tončika, želim Vam lepe praznike,

sončen pozdravček od radovednice :):)

toncika · 27. aprila, 2013 ob 12:50

Draga radovednica,

z nekoliko truda in vztrajnosti se lahko veliko naučite in marsikaj sami naredite. Ne pravim, da je enostavno – velikokrat se boste zmotili, veliko stvari se vam bo ponesrečilo ali pa z njimi ne boste zadovoljni – vendar morate te neuspehe vzeti v zakup in pogumno ustvarjati dalje 🙂

Lepe praznike tudi vam!
toncika

Anonimni · 4. januarja, 2014 ob 08:24

Uff, meni pa tole ne gre…tudi jaz bi njabrž odmerjala v kapljicah, čeprav vse ostalo delam tako kot ste zgoraj napisali, na tehtnico postavim posodico in potem vanjo dodajam sestavine do željene teže…ampak ali mi bo tehnico "zaznala" tako malo količino konzervansa(če govorimo o 5 kapljicah)???? Sicer se mi zdi malce neumno vprašanje, a vseeno…nekje je treba začeti:))))

toncika · 4. januarja, 2014 ob 09:16

Pozdravljeni,

merjenje v kapljicah ni v nobenem primeru zanesljiv način. Moja kapalka ima lahko nekoliko večjo luknjico kot vaša (ali obratno), moja kapljica je lahko zato večja kot vaša in posledično uporabim več konzervansa… Konzervans se vedno tehta! Dobra tehtnica to zazna – kot sem že pojasnila v objavi o pripomočkih pa ne zadostuje kuhinjska tehtnica, temveč tehtnica z natančnostjo 0,01 gram. Dobra tehtnica stane precej (iz izkušenj priporočam Kern tehtnice), vendar je zanesljiva in predvsem trpežna.

Lp,
toncika

Anonimni · 9. januarja, 2014 ob 19:17

Pozdravljeni,

iz radovednosti sem si sposodila knjigo Karmen Gostinčar, eko darila. Ki naj bi bila zelo prodajana knjiga. V njej sem zasledila žal precej nepravilnosti, najbolj nejasni pa so mi recepti kot npr.: 1žlica lanolina, 2žlici destilirane voe, 2 žlici olja mareličnih pešk, 2 žlici olja sladkega mandlja.. Torej, sprašujem se, kako v tem in drugih njenih primerih, zadostuje lanolin kot eden in edini emulgator? No, včasih ga kombinira še s tegomulsom.. Kaj menite vi o tem receptu (pisanem v enotah "žlic", khm.)?

toncika · 9. januarja, 2014 ob 19:37

Pozdravljeni,

anhidridni lanolin je topen v maščobah (in NEtopen v vodi) a vendar lahko veže nase določeno količino vode (do največ dvakratno količino lastne teže) in v tem smislu "drži skupaj" mešanico vode in maščob. Vendar to še ne pomeni, da je lanolin pravi emulgator – vpijanje vode ni ravno značilnost emulgatorjev. Na ta način izdelamo disperzije tipa V/O, ki so močno mastne, navadno precej neprimerne za obraz.

Kot sem že zapisala v prenekaterih objavah: izdelava kozmetike je resna znanost, ne pa improvizacija ali kuharija. Kozmetologi v tujini študirajo več let in kot znanstvena disciplina ima tudi kozmetologija svoja pravila. Merjenje sestavin v žlicah je neresno, neprofesionalno, predvsem pa nenatančno. Žlice so za v kuhinjo – pa še tam je večina receptov v gramih! – ne pa za izdelavo kozmetičnih izdelkov. Si predstavljate, da bi konzervans ali pa aktivne sestavine merili v žlicah ali – še slabše – v noževih konicah?!

Lp,
toncika

Anonimni · 9. januarja, 2014 ob 19:44

heh, res grozno. Največji "hec" pa, da so takšne knjige med najbolje prodajanimi pri nas, no vsaj v Mb se tako govori o tej brošurici. V glavnem, res neresno.. Torej glede tega lanolina, v tem primeru bi bilo najbrž bolje ga zamenjati z Olivem 900?

toncika · 9. januarja, 2014 ob 19:48

Prodaja se marsikaj….

Lahko poskusite zamenjati z Olivemom 900, vendar bi v tem primeru bilo skorajda bolje, da prilagodite in izboljšate formulo 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 9. januarja, 2014 ob 19:51

seveda, verjetno res.. Hvala vam in pozdrav 🙂

Tamara · 31. januarja, 2014 ob 09:12

Pozdravljena, draga Tončika,

nekaj me zanima. V receptu navajate "olje muškatne vrtnice" – ali pri tem mislite eterično olje ali parfemsko ali (obstaja še kako drugo..)? Poleg tega, a bi se lahko v to kremico dodali svileni protein (da bo kremica bolj prijetna ob uporabi) in kako bi jih stisnila notri?

Hvala, lep dan vam želim

Hvala

toncika · 31. januarja, 2014 ob 09:18

Žijvo,

olje muškatne vrtnice je rastlinsko olje, po slovensko se mu reče tudi šipkovo olje, vendar pa to ime ni najbolj pravilno. Šipek je namreč Rosa canina, muškatna vrtnica pa Rosa rubiginosa. 🙂

Svilene proteine lahko dodate le, če so hidrolizirani. V tem primeru jih dodate v hladni C fazi kot vse ostale občutljive sestavine.

Lep dan,
toncika

Tamara · 31. januarja, 2014 ob 14:39

Aha, to se pravi ne macerat temveč rastlinsko olje. Hvala, prvič slišim. In če želim dodati svilene proteine, ali moram zmanjšati količine ostalih dodatkov, tako da bo masa še vedno 100, ali se dodatki ne štejejo? Poleg tega me zanima vaše mnenje o svilenih proteinih, a jih vi sama uporabljate?

Tamara · 31. januarja, 2014 ob 15:34

oh, pa še nekaj me zanima – kje lahko dobim methyl glucose sesquistearate oz katero je njegovo komercialno ime?

toncika · 31. januarja, 2014 ob 20:17

Seveda, to je rastlinsko olje.

Kar se tiče vprašanja, ali morate zmanjšati količino ostalih dodatkov, vam svetujem, da si preberete objavo o tem, kako se piše formule za kreme. Končni seštevek VSEH (vseh pomeni vseh!) sestavin mora VEDNO biti 100 – ker drugače ne boste vedeli, v katerem odstotku ste neko sestavino uporabili. Če nekemu receptu (kot npr. zgornjemu) poleg naštetih sestavin dodate še svilnate proteine, morate zmanjšati količino vode, ne pa drugih sestavin.

Svilnatih proteinov (hidroliziranih) ne uporabljam, pa tudi nobenih drugih ne. Sem jih kupila in nekajkrat poskusila, vendar bistvene razlike v kremi z ali brez nisem videla. Proteini so zelo učinkoviti v izdelkih za tanke lase, saj naredijo na laseh kot neko "prevleko", zaradi katerih izgledajo bolj močni. Na koži pa me ne prepričajo preveč. Če menite, da vam bodo svilnati proteini dali "svilnat" občutek na koži, to misel kar opustite. Še zdaleč niso svileni 🙂

Methyl glucose sesquistearate najdete v tujih trgovinah. Morala bi ga imeti Gisella Manske, pa tudi Zrob sobie krem, Farmacia Vernile in Glamour Cosmetics.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 3. marca, 2014 ob 01:11

Pozdravljeni.

Naj najprej pohvalim vaš blog, res je super. Sicer moram priznati, da precej stvari ne razumem, saj sem še bolj začetnica, a vseeno najdem ogromno uporabnega 🙂

Pred nekaj meseci sem se pričela zanimati za naravno kozmetiko, saj sem pred kratkim rodila 🙂 zato vam tudi pišem tako pozno ponoči. to je edini čas, ko imam malo miru in časa zase 😉 in ker sem poskusila izdelati že kar nekaj stvari, se mi je nabralo nekaj vprašanj. res vam bom hvaležna za odgovore, saj brskam po internetu in jih ne najdem 🙁

Bila sem že na neki delavnici izdelave krem, vendar sedaj ko ustvarjam sama, se mi poraja veliko vprašanj 🙂 In namreč: kupila sem geogard (konzervans), ki pa je v prahu in ne tekočini. V navodilih sem prebrala, da se ga doda v vodno fazo. Pri vas pa sem prebrala, da gre koncervans v hladno fazo. Predvidevam, da se v fazi C ne bi stopil? ali bi ga mogla dati v hladno fazo…saj ne vem :-/
Poleg tega sem malo zmedena, saj sem videla, da ste dali v drugem blogu (kako se piše formule) tokoferol v fazo B, tu pa je v fazi C. Ali je to zato, ker je tam tokoferil acetat, tu pa tokoferil? Mi smo ga namreč dajali v hladno fazo…
Zanima me tudi ali bi lahko nadomestila vaš emulgator (methyl glucose sesquistearate) s plantec OP2? ker sem si prebrala vaš blog tudi o njem, sklepam, da ga lahko dam torej 4,5 % (torej tudi namesto cetilnega alkohola, saj ga že itak vsebuje)? Bi ga morda lahko (v istem %) nadomestila tudi z emulgirajočim voskom?
Na delavnici, na kateri sem bila, nismo nič uporabljali ksantan gumija ali drugega zgoščevalca vodne faze. Kakšna je razlika, če ga v npr. vaši formuli imamo ali ne?
Sicer pa me ves čas bega še enkaj: videla sem, da so določena olja nestabilna in se jih dodaja v hladno fazo. Katera olja so to? Brskala sem po vašem blogu, a tega nisem našla (le nekje omenjeno).

Iskreno se vam zahvaljujem za prijaznost in pomoč.

Lep pozdrav,
mlada mamica

Anonimni · 3. marca, 2014 ob 04:12

aha, glede olj (katera v hladno in katera v B fazo) sem že našla 🙂

toncika · 3. marca, 2014 ob 19:15

Živjo,

hvala za pohvale 🙂 Me veseli, da vam je blog v pomoč.

No, pravzaprav imajo vsa vprašanja, ki ste jih postavili že odgovor na blogu. Podatek o oljih (katera v B in katera v C) ste že našli, poglejva še ostala vprašanja 🙂

Glede Geogarda: Geogardov je… veliko. Geogard Ultra, Geogard 221, Geogard 111S, Geogard 111A, Geogard ECT. Nekateri so tekoči, nekateri pa v prahu. Sama uporabljam Geogard 221 (INCI: Benzyl alcohol, Dehydroacetic acid), ki je v obliki tekočina in se ga mora obvezno dodajati v hladni C fazi, saj je benzilni alkohol občutljiv na toploto. Vaš Geogard je v prahu, zato gre gotovo za nek drug izdelek. Poznati morate INCI ime, ker vam drugače ne morem odgovoriti, kako se ga uporablja in v katero fazo ga morate vključiti.

Pri vitaminu E: obstajata dve obliki: tokoferol in tokoferil acetat. Tokoferol je občutljiv na segrevanje, zato mora biti vključen v hladni C fazi. Tokoferil acetat pa ni občutljiv na temperaturo, zato ga lahko vključimo tudi v toplo B fazo. Razlika med tokoferolom in tokoferil acetatom je tako v lastnostih kot v uporabi opisana v objavi o vitaminu E: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/03/vitamin-e-tokoferol.html

Emulgatorji so načeloma med seboj zamenljivi. Plantec OP2 lahko zamenja sesquistearate, vendar pa morate pri tem biti pozorni na količino in na končno gostoto, ki bi jo želeli. Pri količini 4,5% in nobenega cetilnega alkohola bo vaša emulzija precej tekoča oz. bolj podobna losjonu. Ko zamenjujete en emulgator z drugim, ne smete enostavno narediti zamenjave z isto količino, temveč morate količino preveriti in prilagoditi potrebam tistega emulgatorja, ki bi ga radi uporabili! Enako velja za emulgirajoči vosek: preverite, kakšne so priporočene količine za uporabo. En emulgator ni enak drugemu, vsak je svet zase in vsak ima svoja pravila. To je kot delati kruh. Iz samo pšenične moke bo rahel in luknjičast. Če v istih količinah uporabite koruzno moko, bo zbit in težak. Če uporabite rženo moko, bo vlažen in zbit. Pa še vedno govorimo o moki!

V Sloveniji se na delavnicah zgoščevalcev vodne faze otepajo, pa so eden temeljnih pogojev za stabilno emulzijo. Včasih se vprašam, ali jih sploh poznajo… Dejstvo je, da se z uporabo zgoščevalcev vodne faze da bistveno zmanjšati prisotnost zgoščevalcev maščobne faze, s čimer se posledično zmanjša tudi celoten strošek. Razlika je ogromna, tako s tehničnega stališča kot s praktičnega: emulzija z zgoščevalci vodne faze je bolj stabilna, lepše se maže (izboljšana mazljivost), lepši in polnejši občutek da, nekateri zgoščevalci prispevajo k vlaženju, vsi pa prispevajo k gostoti.

Lep večer (pa čim mirnejšo noč :))
toncika

Tamara · 30. marca, 2014 ob 07:07

Pozdravljena,

mojim vprašanjem ni.. in ne bo konca. 🙂 Hvala za vse odgovore. Tukaj je še eno, ali dva, ki se mi porajata: ko delamo emulzijo in segrevamo fazi A in B ter nato eno zlijo v drugo in pomešamo, da emulgirata… kako na to emulzijo delujejo vsa olja, ki jih kasneje dodajamo? Mislim – ali se bodo tudi tista normalno zlila, tudi če jih dodamo v hladni C fazi? Ali lahko kot dodatek v hladni C fazi dodajamo tudi takoimenovane rastlinske izvlečke? A so ti rastlinski izvlečki ponavadi v alkoholu oz. kaj pomeni, da so CO2 izvlečki rastlin? (Snujem lahkotno in hranljivo spomladansko kremico, zato me vse to zanima.) Ali te rastlinske izvlečke, če jih dodajamo v hladno C fazo, uvrščamo med t.i. aktivne sestavine oz kaj bi na primeru bile slednje?

hvala 🙂

toncika · 30. marca, 2014 ob 17:06

Živjo,

dodajanje olj v hladni C fazi je vedno problematično. In tudi o tem sem že veliko pisala 🙂 🙂 V hladni C fazi lahko pri nekaterih emulgatorjih dodamo več sestavin, pri drugih pa manj. Bolje je, da ne prekoračimo 5% olj v C fazi – še to je večkrat preveč. Olja se bodo do neke meje sicer uspešno vmešala, potem pa ne več: preveč dodatkov emulzijo oslabi in seveda zmanjša stabilnost. V primerjavi z vodotopnimi sestavinami povzročajo pri emulzijah tipa o/v večjo težavo maščobne sestavine. Vendar pa tudi alkohol (npr. izvlečki), močni elektroliti in druge sestavine negativno vplivajo na stabilnost emulzije. Skratka: vsak dodatek v hladni fazi mora biti premišljen.

Rastlinskih izvlečkov je veliko – veliko različnih in z različnimi topili. In tudi o tem sem že pisala. V objavi o rastlinskih izlvečkih 🙂 CO2 izvlečki so pač izvlečki, pridobljeni s superkritičnim ogljikovim dioksidom. CO2 je namreč močno in zelo dobro topilo, v superkritični obliki (pritisk in nizka temperatura) pa lahko iz rastlinskega materiala izvleče čudo stvari, brez da bi jih poškodoval, pri čemer takoj nato izpari. Zato so CO2 izvlečki trenutno najboljša in najbolj koncentrirana varianta izvlečkov: to je čist izvleček, od topila ne ostane ničesar.

Aktivne sestavine so vse tiste sestavine, ki niso "prazne" ali "osnovne" – torej tiste, ki na kožo nimajo bistvenega učinka. Osnovne sestavine so voda, emulgator, konzervans in maščobe. Maščobe so prazvaprav nekje ne meji, saj marsikatera rastlinska olja imajo nek učinek. Vitamini, izvlečki, hranljive snovi, snovi s posebnim namenom (npr. proti mozoljem ali z dezodorantskimi lastnostmi itd) so aktivne snovi. Skratka vse, kar "deluje" na kožo. Pri tem je seveda treba ločiti med "pravimi" ali "resnimi" aktivnimi snovmi in "nategancijami". Velikokrat se prodaja nekaj le zaradi imena, učinek pa je… hmm, vprašljiv.

Lep dan,
toncika

Tamara · 31. marca, 2014 ob 10:45

Hvala za izdaten odgovor, ga. Tončika, mi je res razsvetlil stvari! Poleg tega se opravičujem za impulzivnosti, ki mi ne dovoljuje prebirati vseh objav sproti – to se pravi preden se mi porajajo nova in nova vprašanja. 🙂 Saj bi vas vprašala še kaj… ampak mislim, da bi si s tem odrekala najbolj uspešno obliko učenja… preikušanja. In če mi po kakem neuspelem poizkusu ne uspe seštet 2 + 2, se pa le obrnem na vas. Hvala zaenkrat! 🙂

toncika · 31. marca, 2014 ob 17:04

Je že prav, da sprašujete 🙂 Nihče ne ve vsega, dokler sprašujete pa pomeni, da se učite. In to je pomembno. Če se kje zatakne, pa kar na dan z vprašanji. 🙂

Tamara · 1. aprila, 2014 ob 06:36

Ja, daleč naajbolj zabavno in vnznemerljivo pa se je učiti o stvareh, ki nas zanimajo… ki so po mojem mnenju edine stvari, vredne učenja. 🙂 Subjektivno, optimalno. 🙂

Tamara · 18. aprila, 2014 ob 09:55

Gospa Tončika,

rada bi naredila emulzijo z dodatkom jojobinega olja ker ga imam za porabit, pa me zanima ali ga je bolje dodati v hladno C fazo (recimo do 3%) ali v maščobno fazo (kamor bi dodala več)? Katero bi bilo bolj negovalno in smiselno? Ali zaradi svoje voskaste strukture jojobino olje tako kot čebelji vosek tudi maši pore (mislim, da sem nekje prebrala, da je podobno kožnemu sebumu in zato zelo primerno za nego tudi občutljive kože)?

Lep dan, hvala vam 🙂

toncika · 18. aprila, 2014 ob 11:39

Živjo Tamara,

jojobo absolutno v toplo fazo. Ima zelo nizko jodovo število in je zelo stabilno.

Veliko ljudi ocenjuje jojobino olje zaradi nizke gostote in dobre mazljivosti kot "lahko" olje, primerno tudi za mastno kožo. Osebno ga ne maram preveč saj na moji koži deluje kar močno mastno in ga zato uvrščam med olja za normalno kožo. Poskusite.

Čebelji vosek maši pore tudi in predvsem zato, ker je v trdni obliki. Vsaka trdna in voskasta stvar (po obliki voskasta) bolj maši pore kot tekoča zadeva. Imamo pa med posameznimi olji tista, ki so bolj komedogena in tista, ki so manj komedogena. Jojoba ne spada med komedogena olja, velja pa poudariti, da je komedogenost odvisna od odstotka uporabe. 1% ne bo komedogen, 100% jojobino olje pa se bo po vsej verjetnosti na mastni koži že čez kakšen dan izkazalo za zelo komedogeno.

Lp,
toncika

Tamara · 26. aprila, 2014 ob 11:31

Hvala! Sem dala v toplo fazo in je uspelo fajn…. Edino ena zadeva me je zbegala. Nikakor mi ni uspelo faze A spravit na 80 stopinj. Nikakor. Maščobna bi se do 80 do takrat segrela najmanj petkrat, pa sem jo vseskozi odstavljala… in na koncu dala v ločena dvojna grelca (ponavadi sem uporabljala eno veliko kozico za oba pyrex kozarca z obema fazama) in vztrajala, a vodna faza ni prestopila 70 stopinj več kot 15 minut. To se mi je zdelo malce čudno, zato sem rekla, da vas povprašam, ali je imel morda ksantan gumi kaj pri tem (prvič delala emulzijo z njim)? Ponavadi sem segrevala do 75 stopinj brez problemov. Nakar sem obupala in fazi združila pri 70 stopinjah, pa sva vseeno v redu emulgirali (se mi zdi).

Hvala,

Tamara

toncika · 26. aprila, 2014 ob 16:48

Živjo,

ksantan gumi (ali katerakoli druga sestavina) ne more preprečiti dviga temperature vode. Napaka bo najbrž kje drugje: slab termometer, prešibek ogenj, plastični kozarci morda? Nekaj od tega zagotovo. Doseči 80 stopinj je kar dolga, vendar vsekakor se da. Voda ob vretju doseže 100 stopinj, če imate v tej vodi stekleno čašo bo slej ko prej notranja faza dosegla 80 stopinj.

Večina emulgatorjev ne potrebuje segrevanja na 80 stopinj, le redki so takšni, ki za uspešno emulzijo to obvezno potrebujejo (npr. Cetearyl glucoside ali Montanov L, ki pa tako ne preneseta ksantana v A fazi). Zato po vsej verjetnosti nimate kaj skrbeti 🙂

Lp
toncika

Tamara · 28. aprila, 2014 ob 12:40

Aha, hmm. Kozarce imam steklene, ognjevarne, Pyrex merilne vrče, ogenj na največ, teromemter pa.. hmm, ne vem 🙂 Za kuhanje marmelad se je do sedaj izkazal, si bom umislila drugega.

Hvala 🙂

toncika · 28. aprila, 2014 ob 12:41

Poiščite laboratorijski termometer. Dobite ga npr. v Sanolaborju 🙂

Tamara · 28. aprila, 2014 ob 20:41

Bo treba, ja. 🙂 Lahko noč!

Anonimni · 7. maja, 2014 ob 11:04

Zdravo Tonči, zanima me ali si kdaj poskusila z dodajanjem alkohola k vodni fazi namesto v C fazo? Lp, Lara

toncika · 7. maja, 2014 ob 15:13

Živjo,

alkohol je smiselno dodajat v A fazo samo pri emulzijah na hladno. Pri emulzijah na toplo alkohol s segrevanjem izpareva, kar lahko povzroča precipitacijo (posedanje) izvlečkov – domnevam namreč, da si spraševala zato, ker bi rada dodala alkoholne izvlečke 🙂

Lp

Anonimni · 4. septembra, 2014 ob 19:49

Spoštovana ga. Tončika,

prosim za nasvet in sicer bi za emulzije uporabila rastlinske macerate in hidrolate (cca 50%), vsaj delno namesto osnovnih olj in destilirane vode. Kateri emulgator izbrati, da ni potrebno preveč segrevati oljne in vodne faze? V glavnem vsi recepti zahtevajo segrevanje okoli 70 – 80 stopinj, kar je za občutljive sestavine v maceratih in hidrolatih po mojem mnenju preveč. Kakšne so emulzije na hladno, kot ste napisali v prejšnjem odgovoru?

Vnaprej hvala za odgovor,

Janja

Toncika M · 5. septembra, 2014 ob 17:31

Živjo Janja,

pravilno razmišljate: pri velikih količinah občutljivih sestavin oz. sestavin, ki jih ne želimo uničiti s segrevanjem pri emulziji, je potrebno izdelati emulzijo na hladno. Za emulzijo na hladno moramo uporabiti namenske emulgatorje, ki dovoljujejo takšen tip emulzije. O izbiri emulgatorjev sem pisala v objavah Teorija emulgatorjev (dva dela).

Pri izdelavi emulzije na hladno ne moremo uporabiti koemulgatorjev in lipidnih zgoščevalcev, zato je potrebno za gostoto vse staviti na zgoščevalce maščobne faze. Žal ksantan in ostali naravni zgoščevalci največkrat niso dovolj, zato se večidel posega po carbomerju (sintetičen) ali zelo težko dobavljivem aluminijevem-magnezijevem silikatu. Stabilnost teh emulzij brez dobrega zgoščevalca vodne faze je namreč zelo nizka.

V vsakem primeru so emulzije na hladno primerne le za izkušene. Če je to vaša prva emulzija, posezite po klasičnih voskastih emulgatorjih in si najprej pridobite nekaj izkušenj z emulzijami na toplo, ki so nekoliko bolj zanesljive.

Lp

Anonimni · 6. septembra, 2014 ob 12:33

Spoštovana, hvala za vaš odgovor.

Res sem šele na začetku. In ena tistih, ki nočejo več podpirati oderuških kozmetičnih lobijev, z nakupom drage kozmetike, da sploh ne govorim o tem, kaj vse sem že nanesla na kožo s konvencionalno kozmetiko in za koliko denarja.

Na našem počitniškem kotičku na jugu Istre raste rumena roža, ki nenavadno diši (smrdi) in veste kaj sem ugotovila? Da je to suhocvetnica (immortelle), ki jo vsebuje linija kozmetike Loccitane (zelo draga)! No sedaj iz te rože delam macerat z olivnim oljem, zvečer ga par kapljic nanesem na kožo in adijo Loccitane.

Ja izdelava kozmetike je kar zakomplicirana stvar. Predelala sem že vse vaše nasvete, tudi druge bloge, kjer se merijo količine v žlicah ipd., imam tri knjige o izdelavi domače kozmetike …….. in je seveda nastala popolna zmeda, kaj in kako narediti in pa seveda kaj uporabiti.

Se bom za začetek lotila emulzij po toplem postopku (pa bom vsekakor poskusila tudi na hladno, kaj bo "ratalo" bom videla. Če bo, bom napisala sestavine, ki sem jih uporabila in rezultat.

Ali Clementina pripravlja tudi kakšno prodajo eko kozmetičnih sestavin poleg embalaže? Dajte no, sem prepričana, da smo bralke vašega portala pripravljene kupovati sestavine pri vas, da se oddolžimo za vaše strokovne nasvete. Ni pošteno, da pri vas iščemo znanje, sestavine pa kupujemo drugje.

Lepo pozdravljena,

Janja

Toncika M · 7. septembra, 2014 ob 07:41

Živjo Janja,

izdelava kozmetike doma je zelo zahtevna stvar (ki je nikakor ne izdelujemo "na žlico"!), ne bom skrivala, da je to tudi precej draga zabava… vendar vsekakor da veliko zadovoljstva. Zmeda bo, dokler se ne boste nečesa lotili v praksi – ko boste nekajkrat dejansko tudi izdelali kakšno kremo, bo stvar veliko bolj jasna.

Suhocvetnici ali immortelle, ki jo tako zelo čislajo in seveda tudi prebrisano prodajajo (najbrž je njena prodaja narasla prav zaradi imena "nesmrtna"!), se po slovensko reče tudi smilj. Na hrvaški obali je smilja ogromno. Za oljni macerat naj bi se po nekaterih virih uporabljala sveža rastlina, sama sem poizkusila s posušeno in je odlična stvar za nego razdražene ali občutljive kože. Redko in zelo drago je et. olje smilja, ki ima na kožo izredno pozitivne učinke, to je namreč eno izmed redkih et. olj, ki ga prenaša tudi kuperozna ali koža z rozacejo.

Vsak recept – čisto vsak -, ki ga izdelate, si zapišite. Tudi če je le poskus in se konča slabo. Vsako podrobnost zapišite: količine, temperaturo, postopek. Čez kakšno leto se ne boste več spomnili vseh uspelih in neuspelih poskusov, zato je pravilno in sprotno beleženje zelo pomembno.

Pri Clementini ni v programu nobenih sestavin, vsaj zaenkrat ne. V planu je nakup parfumskih mešanic et. olj za uporabo v kozmetiki, drugo pa (še) ne.

Lp

Anonimni · 7. oktobra, 2015 ob 20:08

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

Anonimni · 30. oktobra, 2015 ob 21:06

Pozdravljeni!
Zanima me, kakšen delež sestavin lahko dodamo v C fazi?
Hvala in lep pozdrav, Polona

Toncika M · 10. novembra, 2015 ob 06:48

Živjo,

precej je odvisno od emulgatorja, ki ga uporabljate ter seveda od tega, ali dodajate vodotopne ali lipofilne sestavine.
Dodajanje vodotopnih sestavin načeloma ne povzroča velikih težav, tudi če jih je malček več. Težave povzročajo lipofilne sestavine, saj se morajo le-te vezati z notranjo fazo emulzije. 4-5% maščobnih dodatkov v C fazi je najvišja zgornja meja, ki jo nekateri emulgatorji še prenesejo, nekateri pa tudi tega ne. Če želite dodati nekaj tokoferola, ne bo težav, dodajanje drugih sestavin v večji količini (npr. macerati) pa lahko destabilizira emulzijo.

Če veste, da boste v emulzijo dodali veliko količino sestavin v C fazi, poiščite zares močen emulgator, ki prenaša dodatke v C fazi (npr. cetearyl glucoside) ali pa spremenite povsem formulo in izdelajte emulzijo na hladno.

Lp

Anonimni · 14. novembra, 2015 ob 21:21

Pozdravljeni!
Hvala za odgovor.
Ker sem popoln začetnik, vas prosim za mnenje oziroma komentar na kremo za obraz (25%), ki jo nameravam izdelati:

A faza:
destilirana voda do 100
natrijev laktat 2
ksantan gumi 0.3

B faza:
mango maslo 4
makadamijevo olje 5
arganovo olje 5
coco caprylate 4
olivem 1000 5

C faza:
natrijev hialuronat 5 (1% raztopina v hidrolatu sivke)
tokoferol 2
pantenol 2
cosgard 0.5

Predvsem me zanima:
– se vam zdi razmerje masel oziroma olj znotraj B faza zadovoljivo? Bi mi vi svetovali kako drugače?
– je uporaba natrijevega laktata ob natrijevem hialuronatu sploh smiselna?
– kakšna je praktična razlika med glicerinom in natrijevim laktatom, sta oba približno enako dobra vlažilca?
– je količina emulgatorja ustrezna? Na internetu sem našla nek tehnični list in če prav razumem, 5% olivem 1000 v kombinaciji z 0.3% ksantan gumi tvori stabilno emulzijo (za maščobne faze 5 do 25%). Bi bilo bolje, da uporabim 6% omenjenega emulgatorja, ker želim kompaktno kremo za obraz? In ali v tem primeru ne potrebujem zgoščevalca vodne faze? Ali za nekaj odstotkov zmanjšam maščobno fazo, da ne bom ravno na meji?
– lahko vse sestavine brez škode hranim v hladilniku?

Še enkrat hvala in upam, da nisem bila predolga.
Lp, Polona

Anonimni · 7. maja, 2016 ob 17:35

Pozdravljeni!

A je možno kremo obarvati? Naprimer z mico ali katerimkoli drugim naravnim barvilom.

Hvala in lep vikend,

Barbara

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 11:10

Živjo,

najbolj preprost način, da obarvate doma izdelane emulzije, je uporaba tekočih barvil za živila. Kapljica ali dve in kreme bodo nežno obarvane.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 11:27

Pozdravljena,

količina maščob je za kremo za obraz kar precej visoka, vendar je v primeru izredno suhe kože lahko to dobra izbira. Osebno bi v maščobni fazi povišala odstotek lahko mazljivih olj, vendar je to le moja osebna preferenca, ker imam raje lažje kreme, ki ne "bremzajo". Tako kot ste prebrali, Olivem v količini 5% bo s ksantanom ob taki maščobni fazi dal dovolj stabilno emulzijo.

Simultana uporaba različnih vlažilnih sestavin lahko vedno prinese boljši rezultat kot uporaba ene same, saj vsaka deluje nekoliko drugače, zaradi česar je uporaba laktata smotrna, čeprav imate v formuli tudi Na hialuronat. Natrijev laktat da v primerjavi z glicerolom precej bolj svilnat občutek, pa tudi manj "lepljiv".

Sestavine seveda lahko hranite v hladilniku.

Lp
Tončka

sara · 19. januarja, 2022 ob 20:08

ojla
nekaj me zanima..te številke poleg sestavin so procenti kajne? sepravi vsota procentov vseh sestavin je 29.8%..posledično je destilirane vode 70,2%..ali imam prav?

sara · 20. januarja, 2022 ob 21:36

OJLA, KAJ POMENI DA JE PENTALON AKTIVNA SESTAVINA

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.