fbpx

Izdelava mila – Sap vrednosti in izračun količin baze in vode

Objavil Tončka Mavrič dne

Izdelava mila – Sap vrednosti in izračun količin baze in vode

Čisti Natrijev hidroksid

Kot smo videli v prvi objavi o milih (Izdelava mila – 1. del), potrebujemo za izdelavo mila le tri osnovne sestavine: maščobe, vodo in bazo. Seveda ni dovolj, da te tri sestavine samo zmešamo med seboj v približnih količinah ali »po občutku«. Za oblikovanje recepta za milo je potrebno nekaj znanja in osnovnega računanja.

Ko želimo izdelati milo po naših željah, pri katerem se sami odločimo, katere maščobe in dodatke bomo uporabili, je potrebno natančno izračunati in zapisati količino maščob, natrijevega hidroksida in vode. Dodatki kot so eterično olje, barvila, suhi cvetovi, glina ipd. ne vplivajo na sam proces umiljenja, zato se zapisujejo v približnih količinah. Za te dodatke točni izračuni niso potrebni.
 

Če se še spomnite, sem v objavi Kako se piše formule oz. recepte spregovorila tudi o tem, kako se pišejo recepti za milo. Načeloma se recepti za milo pišejo za 500 ali 1000 g maščob, 500 g maščob je namreč najmanjša količina, ki jo brez težav lahko umilimo. Naj posebej poudarim del stavka, ki ste ga mogoče prezrli: recept se piše za 1000 g maščob. To pomeni, da vzamemo za osnovo 1000 g maščob, tem maščobam pa moramo izračunati še potrebno količino natrijevega hidroksida in vode. Skupna količina vseh sestavin v receptu bo presegla 1300 g.

Pa poglejmo, kako se izračuna potrebno količino sestavin. Kot že rečeno, je naše izhodišče maščoba. Najprej se odločimo, iz kolikšne količine maščob bomo milo izdelali, nato kateri postopek bomo uporabili, nazadnje pa izberemo še vrste maščob.

Primer št. 1:

Denimo, da želimo izdelati milo s 1000 g maščob, po hladnem postopku, celotna naša maščoba pa bo olivno olje.  

Izračun vode
Količina vode, ki jo potrebujemo, je odvisna od količine (ne pa od vrste!) maščob in od postopka, ki ga bomo ubrali. 

Za hladen postopek ter za stepeno milo potrebujemo za vsakih 1000 g maščob 300 g vode. Če bi izdelovali milo s hladnim postopkom iz samo 500 g maščob, bi potrebovali 150 g vode.

Za topel postopek potrebujemo 380 g vode na 1000 g maščob, če bi izdelovali milo po toplem postopku le s 500 g maščob, bi potrebovali 190 g vode. 

Za ultrahladni postopek potrebujemo od 240 do 300 g vode na 1000 g maščob. Pri tem postopku so količine netočne, saj je vse še na ravni preizkušanja.

Za naše milo, ki bo izdelano po hladnem postopku iz 1000 g maščob, bomo torej potrebovali 300 g vode.
 

Izračun natrijevega hidroksida in znižanje NaOH

Količina natrijevega hidroksida je odvisna od dveh dejavnikov: vrsta maščobe in količina maščobe. Za izračun količine NaOH moramo poznati saponifikacijsko vrednost (Sap koeficient) naše maščobe. Pdf dokument s Sap koeficienti najbolj uporabljenih maščob dobite tukaj: Tabela SAP koeficienti.

Čisti kalijev hidroksid

Naj še enkrat ponovim, kaj je Sap vrednost. Sap vrednost nam pove, koliko natrijevega hidroksida potrebujemo, da popolnoma umilimo 1 g določene maščobe. Vsaka maščoba ima svojo saponifikacijsko vrednost, poleg tega je saponifikacijska vrednost za NaOH in za KOH različna!

Potrebno količino NaOH, da umilimo določeno količino neke maščobe dobimo tako, da težo maščobe, izraženo v gramih, pomnožimo z njeno saponifikacijsko vrednostjo. Če je v receptu več različnih maščob, moramo izračun opraviti za vsako maščobo posebej.

Pri domači izdelavi milom, ki so namenjeni tuširanju, umivanju rok ali obraza količino natrijevega hidroksida zmanjšamo. Bazo navadno zmanjšamo za 5-8% – uporabimo je torej le 92% do 95%. S tem imamo presežek neumiljenih maščob (tolikšno, kot je znižanje, tolikšen bo tudi prebitek neumiljenih maščob), ki ostanejo v milu in zaradi katerih je milo veliko bolj nežno do kože.

Pa poglejmo spet naš primer. Za popolno umiljenje 1000 g olivnega olja bi potrebovali:
1000 g (teža olivnega olja) * 0,134 (Sap vrednost olivnega olja) = 134 g NaOH

Ker pa želimo, da bo naše milo bolj nežno, se odločimo za 5% znižanje. To pomeni, da bomo uporabili 95% potrebnega natrijevega hidroksida, zato dobljeno količino potrebnega NaOH pomnožimo z 0,95:
134 g * 0,95 = 127,3 g

Za naše milo iz 1000 g olivnega olja s 5% znižanjem NaOH torej potrebujemo 127 g NaOH.

Sedaj lahko naš recept zapišemo v lepi, čisti obliki, kjer povzamemo pomembne podatke: postopek, po katerem bomo milo izdelali, količino in vrsto maščob, potrebno količino vode, količino natrijevega hidroksida ter znižanje sode.

Milo iz olivnega olja – hladen postopek

olivno olje 1000 g

voda 300 g
NaOH 127 g (5% znižanje)

Temu lahko nato lahko sledijo še dodatki: eterično ali parfemsko olje, barvila, cvetovi itd.
 

Primer št. 2:

Milo bomo izdelali po toplem postopku, naredili ga bomo iz 500 g maščob, pri čemer bo 85% olivnega olja in 15% kokosovega masla. Milo bomo uporabljali za umivanje rok, zato bomo količino natrijevega hidroksida zmanjšali za 5%. Na koncu bi radi dodali še suhe cvetove kamilice in parfemsko olje (njuna količina je vedno približna).

Izračuni:
a) maščobe skupaj 500 g:
425 g olivnega olja
75 g kokosovega masla

b) izračun vode
pri toplem postopku potrebujemo na 1000 g maščob 380 g vode. Mi bomo milo naredili le iz 500 g maščob, zato potrebujemo 190 g vode.

c) izračun NaOH
Sap vrednost olivnega olja: 0,134
Sap vrednost kokosovega masla: 0,183
izračun za olivno olje: 425 g * 0,134 = 56,95 g NaOH
izračun za kokosovo maslo: 75 g * 0,183 = 13,725 g NaOH
skupaj: 70,675 g NaOH (za popolno umiljenje)
če znižamo količino NaOH za 5%: 70,675 g * 0,95 = 67,14 g NaOH

Celoten recept za milo bo torej takšen:  

Milo s kamiličnimi cvetovi – topel postopek

olivno olje 425 g
kokosovo maslo 75 g

voda 190 g
NaOH 67 g (5% znižanje)

po doseženem traku:
parfemsko olje 5-10 ml
suhi kamilični cvetovi 1 žlica
 

Primer št. 3:

Radi bi izdelali milo po hladnem postopku iz olivnega olja (60%), palmovega olja (35%), na koncu pa bi radi dodali tudi 5% olja konoplje. Olje konoplje je sestavljeno iz pretežno nenasičenih maščobnih kislin, zato ga dodamo šele po doseženem traku (več o tem glej v Olja, masla, maščobne kisline in neumiljive snovi ). Prestižna ali občutljiva olja vedno dodajamo po traku, saj jih s tem vsaj deloma obvarujemo pred natrijevim hidroksidom, vendar pa jih moramo prav tako všteti v naš izračun za količino natrijevega hidroksida! Prav zato se tudi prestižna olja pišejo med osnovna olja na začetku recepta – tako jih zagotovo ne pozabimo všteti v izračun. Milo bomo izdelali iz skupno 1000 g maščob, odišavili pa ga bomo z eteričnim ali parfemskim oljem mete. Ker želimo, da bo primerno tudi za zelo občutljivo kožo, bomo količino NaOH znižali za 8%.

Izračuni:
a) maščobe skupaj 1000 g:
600 g olivnega olja
350 g palmovega olja iz koščic
50 g olja konoplje

b) izračun vode
pri hladnem postopku potrebujemo na 1000 g maščob 300 g vode.

c) izračun NaOH
Sap vrednost olivnega olja: 0,134
Sap vrednost palmovega olja iz koščic: 0,176
Sap vrednostt olja konoplje: 0,138
izračun za olivno olje: 600 g * 0,134 = 80,4 g NaOH
izračun za kokosovo maslo: 350 g * 0,176 = 61,6 g NaOH
izračun za olje konoplje: 50 g * 0,138 = 6,9 g NaOH
skupaj: 148,9 g NaOH (za popolno umiljenje)
Če znižamo količino NaOH za 8%: 148,9 g * 0,92 = 136,9 g NaOH

Celoten recept bi bil takšen:

Milo s konopljinim oljem – hladen postopek

olivno olje 600 g
palmovo olje (iz koščic) 350 g
olje konoplje 50 g (dodamo po traku!)

voda 300 g
NaOH 137 g (8% znižanje)

po doseženi sledi:
10-20 ml eteričnega ali parfemskega olja mete

Kategorije: IZDELAVA MILA

89 Komentarjev

Anonimni · 16. julija, 2013 ob 08:47

Pozdravljeni!
Najprej pohvale za zelo dobro napisan blog. Na vas se obračam s vprašanjem. Sama že dalj časa izdelujem milo, vendar se mi dogaja, da je milo med uporabo malo sluzasto. Je to normalno? Sama bi želela, da je ves čas trdo. Delam pa po podobnem receptu kot vi (450g olivnega olja, 50g kokosovega olja, včasih dam 150g vode ali 95 g vode in 63g luga). Vendar… ker izdelujem mala mila (imam silikonske modele) mila/mase na zavijam v odejo. Je to glavni razlog zakaj je milo med uporabo malo sluzasto? Ker drugače je milo kat tako trdo.

Že v naprej se zahvaljujem za odgovor!

toncika · 16. julija, 2013 ob 14:27

Pozdravljena,

načeloma oblika modela ne vpliva na sluzavost mila, temveč vsebnost nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. Če milo izdelujete le z 10% kokosove maščobe in 90% olivnega olja, bo le-to še vedno sluzasto. To je čisto normalen pojav, ko gre za mila z visoko vsebnostjo olivnega olja oz. nenasičenih maščobnih kislin. Poskusite izdelati milo z 20% kokosovega olja (torej 400 g olivnega olja in 100 g kokosovega olja, temu primerno priredite količino NaOH) ali pa, še bolje, dodajte druge nasičene maščobe. O lastnosti maščob v milu si lahko preberete v objavi "Izbira maščob v milu".

Lp

Anonimni · 23. julija, 2013 ob 10:57

Najlepša hvala za odgovor! Zdaj bo pa trebasprobat nov "recept", torej 400g olivnega olja in 100g kokosovega olja.

Še enkrat hvala za odgovor, in s tem za pomoč!

pika · 15. septembra, 2013 ob 20:51

Pozdravljeni.. ali mogoče veste, če je razlika v SAP-u med palminim oljem oz. mastjo in frakcioniranim palmovim oljem?? V nobenem kalkulatorju namreč ne najdem frakcioniranega olja..

toncika · 16. septembra, 2013 ob 06:51

Pozdravljena Pika,

odgovor na vaše vprašanje je nekoliko bolj kompliciran kot izgleda na prvi pogled. Ste gotovi, da gre za frakcionirano in ne rafinirano olje?

Pri palmovem olju/masti moramo biti pozorni, ali je izdelano iz mesa ali iz koščic, saj je SAP drugačen. Če je olje rafinirano (torej samo brez barve in vonja), je SAP navadno enak kot pri nerafiniranem olju. Če je olje frakcionirano, je SAP bistveno bistveno drugačen. Koliko je SAP, bi morali vprašati proizvajalca (v kolikor je opravil kemijske analize). Frakcionacija namreč pomeni, da iz olja odstranijo določeno vrsto maščobne kisline in pustijo ostale (npr. odstranijo stearinsko in palmitinsko ter pustijo samo oleinsko). Kaj točno so odstranili in koliko česa je ostalo v takšnem olju, je nemogoče vedeti, zato tudi SAP vrednosti ni mogoče dobiti. Drugače je pri frakcioniranem kokosovem olju, saj je le-to "standarizirano" in vsebuje pretežno kaprilinsko/kaprinsko kislino, SAP vrednost pa je znana.

Svetujem vam, da frakcioniranega olja ne uporabite v izdelavi mila. Posezite po navadnem palmovem olju (najsi bo rafinirano ali nerafinirano), frakcionirano olje pa uporabite za cvrtje (kar je pravzaprav njegov prvotni namen).

Lep pozdrav,
toncika

Ana Karim · 23. aprila, 2014 ob 11:45

Živjo Tončika, pred prvim poskusom izdelave mila imam tudi jaz dve vprašanji. Kje bi lahko našla sap vrednosti maščob, link iz tvojega prispevka mi namreč ne dela? Drugo vprašanje: kaj je to kavtistična soda? Sem zasledila na tvojem blogu, ampak nisem našla razlage. Ne bi rada premehkega mila, ki bi moralo dolgo zoreti, zato sem mislila olivnemu dodati palmino, kokosovo, sončnično olje, nekje 1/4 vsakega. Ali imate kakšen boljši predlog za čisto preprost recept za prvič? Hvala v naprej. Lepo vas pozdravljam!

toncika · 23. aprila, 2014 ob 16:00

Živjo,

poskusi še enkrat isti link v tem prispevku. Sem popravila kodo, očitno se je vmes nekje zataknilo. Sedaj deluje 🙂

Kavstična soda je preprosto NaOH. To je poljudno ime za natrijev hidroksid; kavstična ker je pač kavstična (=bazična, razjedajoča), soda pa ker je to natrijeva spojina (natrij je po angleško sodium, po italijansko pa sodio). Najbrž je to privzeta beseda iz italijanskega jezika – soda caustica 🙂

Zanimivo, da bi vsi želeli milo čim manj zoreti. Milo je kot vino: dlje kot zori, boljše je. To si je potrebno zapomniti. Najmanj zorijo mila iz obilice svinjske maščobe (eh jaaa!) ali palmove masti, največ pa tista z veliko olivnega olja in veliko drugih nenasičenih maščobnih kislin. Četrtina olivnega olja in četrtina sončničnega da polovico celotne mase iz olj, ki imajo polno neumiljenih maščob – še vedno bo potrebno vsaj kakšne 6 tednov zorenja. V objavi o izbiri maščob v milu lahko tudi prebereš, da prevelika količina kokosove maščobe daje agresivno milo, torej s kokosom tudi ne smeš pretiravati….

Ne glede na to: prvi recept in prvo milo naj bo iz ČISTEGA olivnega olja ali največ do 20% kokosovega olja. Za začetnike je ta postojanka obvezna, saj edino tako imaš na razpolago dovolj časa, da opaziš vsako spremembo in zgoščevanje pri milu. Edino tako dobiš občutek za trak. Milo z veliko količin masel te bo zafrknilo, v hipu bo doseglo trak, se preveč zgostilo ali celo prispelo do "napačnega" traku. Ponavljam: prvo milo naj bo iz olivnega olja ali iz olivnega in kokosovega.

Lp
toncika

Ana Karim · 23. aprila, 2014 ob 19:16

Hvala. Velja, torej olivno in mogoče do 20 % kokosovega. 🙂 Saj se mi nikamor ne mudi. Se pravi, dlje kot stoji, boljše je, minimalno pa 8 tednov. Upam, da mi bo uspelo že v prvo.

toncika · 23. aprila, 2014 ob 19:50

Bo, le pogumno 🙂 Pa previdno, seveda.

Anonimni · 9. maja, 2014 ob 07:49

Pozdrav. Zelo zanimivo branje! Mene pa zanima, kakšen natrijev hidroksid priporočate za domačo izdelavo mil? Na trgu je namreč več različnih, pa mi ni povsem jasno, katerega naj kupim. Povezava do tabele s Sap vrednostmi zopet ne deluje. 🙂

toncika · 12. maja, 2014 ob 06:34

Živjo,

NaOH je pač NaOH… ne more biti različen. Lahko so drugačne znamke, vendar vse vsebujejo čisto isto stvar. Čista voda je čista voda, H2O – med eno ali drugo pač ni razlike. Važno je le, da je vaš NaOH čist, torej s čim manj primesmi. Najbolje je, da ga kupite v kakšni spletni trgovini, ki prodaja sestavine za izdelavo mil in kozmetike, npr. Tovarna Organika, vendar vas opomnim, da ga ne pošiljajo po pošti (gre namreč za nevarno kemikalijo, ki jo v skladu z zakonom ne smejo pošiljati po pošti). Drugače pa čebelarski centri ali trgovine kot je Mavrica.

Grem še enkrat preverit povezavo do SAP tabele…

Lp,
toncika

Anonimni · 13. maja, 2014 ob 13:38

Najlepša hvala za to pojasnilo!
LP

Anonimni · 5. avgusta, 2014 ob 13:49

Pozdravljena!
Pripravljam se na svojo prvo izdelavo mila in me zanima sledeče (se opravičujem, če sem kje spregledala). Izbrala sem maščobe: oljčno olje, kokosovo olje in palmino mast. Naredila bi 500g. Zanima me, koliko gramov naj uporabim od vsake maščobe, da milo ne bo preveč sušilo kožo? Recimo, da bi za začetek izdelala milo za normalen tip kože.

Že vnaprej najlepša hvala 🙂 Lp

Toncika M · 6. avgusta, 2014 ob 06:21

Živjo,

v objavi Izdelava mila – izbira maščob najdete priporočene količine za posamezne maščobe, ki jih je dobro upoštevati pri izdelavi mila. V vašem primeru sta problematična le kokosovo olje in palmova mast. Pri tem, koliko bo milo sušilo kožo, ima veliko vlogo tudi odstotek znižanja sode…

Lp

Anonimni · 6. avgusta, 2014 ob 16:04

Najlepša hvala! Še nekaj me zanima, koliko (kapljic) eteričnega olja naj dam, da nebo premočno/premalo dišalo? Uporabila bom sivkino.

Anonimni · 31. oktobra, 2014 ob 07:25

Zdravo Tončka!
Naredila sm milo s 75% kokosa in 25% olivno olje.znižala naoh za 12% po pomoti.Recimo da bi ga znižala pravilno za 8 %.Torej ali je to milo primerno za mastno kožo,ker ima toliko %kokosovega olja?Ker pravite da prevelika količina kokosa izsuši kožo.Ali za mastno kožo pač nič ne znižamo naoh in nam ne ostane nič neumiljivih maščob?Tega popolnoma ne razumem.Npr.če je pretežno olivno ole v milu je milo za suho in občutljivo kožo a ne?kaj pa če temu milu nič ne znižamo naoh ali je še vedno za nežno in občutljivo kožo?Zakaj me vse to zanima ,namreč moj prijatelj dela mila in sem ga vprašala če kaj zniža naoh pri svojih milih pa je rekel da nič.vendar dodaja kvalitetne maščobe olivno olje,kokosovo olje ,kakav.karite.zori jih nekako 4-6 tednov.Vprašanje imam kakšno je njegovo milo glede na uporabo kvalitetnih maščob vendar brez nižanja naoh?Za kakšno kožo?predvidevam da za nežno in občutljivo ni primerno.zaradi neznižanja naoh.Ali pravilno razmišljam?Kaj daje nežnost milu in funkcijo ali pravilna izbira maščob ali znižanje naoh?Res vas lepo prosim za odg in že vnaprej 1000x hvala.
Lp.Mia

Anonimni · 31. oktobra, 2014 ob 08:31

Zdravo!
Še to me zanima bom kar po domače vprašala.Zakaj mora milo zoreti.če smo že po 1 tednu ob izbiri pravilnih maščob dobili kompaktno trdo milo ki se lepo peni,koža pa po umivanju ne peče. in smo znižali naoh za 5 %.Saj ni presežka naoh?je samo presežek maščob.to mi ni čisto jasno.
lp mia

Toncika M · 3. novembra, 2014 ob 09:16

Živjo Mia,

brez zamere, vendar mene enostavno bega eno vprašanje. Na večih krajih je lepo razloženo, da prevelika količina kokosovega olja v milu za osebno nego ni priporočljiva, pri čemer je priporočljiva količina nekje do 25, do največ največ 30%. Kokosovo milo ne samo, da izsušuje kožo, temveč je za kožo tudi dražilno in agresivno. Čemu le izdelate milo s 75% kokosovega olja?? Katera misel in kateri cilj vas napelje k temu??

Nega mastne kože ne predvideva, da jo izsušimo. S preagresivnimi izdelki (npr. milo iz ogromne količine kokosove maščobe ali pa tudi milo brez znižanja) lahko njeno stanje le poslabšamo: če jo preveč izsušimo, jo razdražimo, njen odgovor pa bo seveda še dodatno mastenje. In smo v začaranem krogu.

Vsako milo, čisto vsako milo ima eno samo glavno nalogo: umiti kožo. Vsako milo, čisto vsako milo, je lahko agresivno in draži kožo, saj z nje ne umije le umazanije, temveč tudi njeno zaščitno plast (tisti hidrolipidni plašč, o katerem sem pisala v objavi o pH). Če ima milo 0% znižanja, bo njegova agresivnost na lestvici od 1 do 100 pač 100. Če ima milo 5% znižanje, bo njegova agresivnost na lestvici od 1 do 100 recimo 80. Če ima milo 0% znižanja in 50% kokosove maščobe, bo njegova agresivnost na 150. Milo z nežnimi maščobami in 8% znižanjem bo še vedno agresivno, recimo na stopnji 50, zagotovo pa ne bo na 0. Milo je zaradi svoje narave (bazičen pH, deluje kot emulgator in odstranjuje lipidni plašč) pač do neke mere agresivno. Naj bo jasno: agresivnost se v tem primeru smatra v primerjavi z nečim, kar je do kože povsem nevtralno! Agresivnost 0 bi imela recimo voda. Naša naloga je, da milo naredimo koži čimbolj prijetno in čim manj dražljivo.

Če vas zanima, kakšno je milo brez znižanja, prosite prijatelja, naj vam podari kakšen košček. Nato se z njim poskusite nekaj časa umivati. Nato pa poskusite tudi milo s 5% znižanjem. Opazili boste razliko. Ogromna razlika je že med milom, ki je sestavljeno iz olivnega olja, kokosovega masla (25%) in ricinusa s 5% znižanjem in milom, iz olivnega olja, kokosovega masla (20%), ricinusa in karitejevega masla (5%), prav tako s 5% znižanjem. Samo tistih 5% karitejevega masla in 5% manj kokosovega masla naredi milo drugačno.

Zapomnite si: milo ni seštevanje in odštevanje, temveč stvar algoritemskih funkcij in operacij z dvema ali več neznankami. Vsaka stvar vpliva na agresivnost, kvaliteto, penjenje, draženje itd.

Lp

Toncika M · 3. novembra, 2014 ob 09:20

Milo mora dlje časa zoreti predvsem zato, da povsem izgubi vlago. Sveže milo vsebuje več vlage, zaradi česar postane po nekaj uporabah na robu umivalnika rado zdrizasto. Rado dela "lužico", porabimo in obrabimo ga zelo hitro, pa še drobi se rado, ko ga enkrat že rabimo. Dobro milo mora zoreti, tako kot dobro vino. Potrebno je potrpljenje.

Naravna Kozmetika · 3. novembra, 2014 ob 11:01

Zdravo!
Malo se lovim s tem blogom in je vse malo pomešano.Torej je moje milo z 12% naoh in 75 % kokosa in 25%olivnega olja agresivno?Je pa zanimivo,da to milo ni popolnoma nič mastno,je trdo lepo se peni,kot sem rekla pa jaz nič ne opazim da bi bilo agresivno,namreč nimam nobenih sprememb na koži.Agresivno predvidevam da pomeni ,da kožo izsuši?Kaj je potem vse skupaj samo marketinška poteza milo za nežno kožo,suho kožo ,mastno kožo.Kako potem naredimo milo za mastno kožo,če ni moje razmišljanje pravilno torej da damo več kokosa.?
Lepo pozdravljena.

Toncika M · 3. novembra, 2014 ob 11:52

Menim, da je blog dovolj jasno in nazorno razdeljen na posamezne teme in objave. Na večino vaših vprašanj sem odgovorila na vaš komentar, ki ste ga objavili kakšno uro tega.

Prosim vas, da vaša vprašanja o isti stvari postavljate vedno pod isto objavo, kako naj drugače vem, da sva do sedaj govorile ves čas o istem milu? Niti zdaleč mi ni prišlo na pamet, da je to ista oseba in da govorimo o istem milu.

Kot že rečeno: milo z ogromno količino kokosove maščobe izsuši kožo. Milo z ogromnim znižanjem je mastno. Če vaše milo pri ogromni količimi kokosa in ogromnim znižanjem ne daje občutka mastnosti in ne daje občutka suhosti, potem eno "kompenzira" drugo (kar pa vam takoj daje vedeti, kako močno so agresivna mila s preveliko količino kokosa, da lahko povsem izničijo občutek mastnosti pri 12% znižanju!!!).

Milo mora kožo umiti. Pika. Suha koža bi se morala uporabi naravnega mila odpovedati in raje posegati po nežnejših čistilnih emulzijah. Večina pa ja, je le marketinški trik.

Mastni koži ne smemo kar enostavno odstraniti maščobo, saj na takšen način lahko odreagira s še večjo proizvodnjo sebuma. Na mastno kožo lahko vplivamo najprej od znotraj, nato pa od zunaj, vendar ne tako, da jo izsušimo, temveč tako, da uporabljamo sestavine, ki zmanjšujejo proizvodnjo sebuma oz. zmanjšajo "svetleč" občutek. To so pa sestavine krem in emulzij: virginski nepozebnik, niacinamid, Dry Flo PC (sintetičen) itd.

Ponavljam: milo mora kožo umiti. In nič drugega. Pri tem mora biti čim manj agresivno. Vendar njegova naloga je umiti, ne pa pomladiti, navlažiti in kaj vem kaj še. Na svetu obstaja desetine različnih kozmetičnih izdelkov: od krem do serumov in gelov, tonikov, past, oblog, mask itd. Vsak kozmetični izdelek ima svojo funkcijo in skladno s tem svoje omejitve. Izdelajte milo, brez "namembnosti". Namembnost (npr. za mastno kožo) raje dajte tistim izdelkom, ki na koži ostanejo in se v kožo vpijejo.

Lp

Naravna Kozmetika · 3. novembra, 2014 ob 14:16

Zdravo!
Hvala za vse izčrpne odgovore in se opravičujem če sem vas malo razburila glede zmedenih vprašanj in tudi blog mi nagaja.Ko vam želim odgovoriti se mi nikakakor noče prvičpojaviti naravna kozmetika ,vendar piše google račun in ko pošljem se vse zbriše.Ko drugičpišem isti odgovor se pojavi odgovori kot in se pojavi moj račun(NARAVNA KOZMETIKA) in se potem objavi.Zaradi tega prihaja tudi do zmede.Enkrat dobim obvestilo na mail,drugič ne.Žal pač ne vem kako čisto točno deluje vaš blog.Dostikrat tudi dobim na moj mailvprašanja drugih oseb ki so vam jih zastavile.Vseeno pa hvala za izčrpne odgovore me pa zanima zakaj mi na olju za telo ki sem ga naredila z lisolecitinom na vrhu stekleničke pojavi pena ki ne izgine.Glede usedline ste mi odgovorila .lepo pozdravljena

Naravna Kozmetika · 3. novembra, 2014 ob 14:27

Zdravo!
Vam bom odgovorila zakaj sem naredila tomilo s toliko kokosove maščobe.Imam knjigo ,ki se reklamira za izdelavo mil in ta oseba ki jo je napisala ima tak recept in ima napisano milo za nežno in občutljivo kožo.Pa sem si rekla ,da vidimo kakšno bo to milo.Čisto iz gole radovednosti da vidim kakšno je to milo,kajti verjemite da sem vaš blog prebrala že 100x in resnično samo vam zaupam glede izdelave kozmetike ,ker ste me prepričala,da imate res ogromno znanja.Ni mi pa jasno kako lahko napiše tak recept im navede da je to milo za nežno kožo ne glede na to da je znižalaza 8% naoh.Najveć izkušenj in znanja bom pridobila .če tudi kakšen sfalen recept naredim in zadevo stestiram.Zato sem se lotila tega mila,vendar vidim da lahko marsikaj pišejo v knjigah in objavljajo.Torej prišla sem do zaključka da verjemi in zaupaj samo svojemu znanju ne pa kaj piše v knjigah.
Lepo pozdravljeni

Toncika M · 4. novembra, 2014 ob 17:16

Živjo,

bodite bolj pozorni pri objavljanju komentarjev. Če se bojite, da bo komentar izbrisalo oz. imate težavo s prijavljanjem v google račun, komentar najprej napišite v drug program (npr. Word), nato pa prikopirajte. To ni težava tega bloga, temveč težava Googla in Blogspota (ki je pod okriljem googla) nasploh.

Zakaj ima olje peno, ne bi vedela. Morda ste uporabili preveč lisolecitina? Je to nekaj zračnih mehurčkov ali prava pena?

Lp

Toncika M · 4. novembra, 2014 ob 17:28

Živjo,

papir prenese vse, kar nanj napišemo. Knjige niso nujno vir znanja, še posebej pri nas, kjer vsebine dejansko nihče ne preverja s strokovnega stališča, in še posebej pri tako problematični temi, kot je izdelava domače kozmetike.

Tudi sama sem začela pri knjigah – in to pri knjigah, ki jih je pisal priznani slovenski zeliščar, ki naj bi imel tudi nekaj znanja galenike. No, naj bo jasno: v tej knjigi (ki je iz leta 1986, ne pa iz leta 1850!!) piše o šamponih iz lesnega pepela in podobno. Da ne govorim o kremah z boraksom in podobnimi zadevami.

V slovenščini – kolikor mi je do sedaj znano – ni na razpolago resnega in predvsem z znanjem podkrepljenega knjižnega gradiva. Informacije iščite povsod, ne v knjigah, predvsem pa vam svetujem, da jih primerjate vedno z drugimi viri. Če na neki spletni strani zasledite, da je nek nov izvleček dober za akne, poiščite znanstvene raziskave o tem. Ne naslanjajte se na "obljube", temveč iščite prave študije. Pri iskanju informacij bodite tudi pazljivi na to, da iščete informacijo o tisti sestavini, ne podobni ali podobno zveneči. Če je npr. kokosovo olje dobro za nego kože, pa je – nasprotno – umiljeno kokosovo olje zelo dražilno! In tu pride do zmede. Kokosovo olje je olje, milo pa je milo.

Prav je, da eksperimentirate in testirate, vendar počnite to z glavo in razumom. Slovenci imamo še kar nekaj zdrave kmečke pameti – uporabite razum in vsako informacijo presodite in razsodite, ni vse, kar piše v knjigah zlato, še manj pa tisto, kar pišejo prodajalci in proizvajalci. Vendar samo primerjava informacij lahko da kolikor toliko celotno sliko.

Lp

Naravna Kozmetika · 4. novembra, 2014 ob 20:58

Hvala za vaše mnenje.Počasi dojemam vaše besede in mi je vedno bolj jasno kako stvari delujejo.Res sem hvaležna da sem prišla do vašega bloga.Veste pa tudi kako se počutim v vseh teh informacijah kot začetnik.Ampak sem oseba ki vrtam in vrtam in raziskujem,ker kar me resnično pritegne in včasih sm celo naporna z mojimi vprašanji.Tega se zelo dobro zavedam,da sem tudi vam včasih presegla čez glavo ampak ste neverjetna ,da ste tako brezpogojno mi še naprej in vedno odgovarjala na moja vprašanja.Še enkrat hvala .

Naravna Kozmetika · 4. novembra, 2014 ob 21:23

Zdravo!
Na 100gr olja sem uporabila 10 gr lisolecitina kupljenega pri giseli manske.Zgleda kot penica ali kot mehurčki.Kaj pa vem res je težko opisati.Saj ni moteče vendar me je prijateljica vprašala zakaj so mehurčki sicer je pa z oljem zelo zadovoljna.Če bi bilo olje v temni steklenički se sploh ne bi videlo ampak mene osebno zanima.Vem da je težko odgovorit mogoče je zato penica ker nisem lisolecitin rastapljala z etanolom.Naslednjič ga bom dodala pa bom videla ,če bo isto penica,:)

Toncika M · 4. novembra, 2014 ob 21:30

Živjo,

etanol bo nekaj pene gotovo izničilo, vendar kakorkoli vam ne znam povedati, zakaj je do tega prišlo. Vendar glede na to, da je lisolecitin dokaj naravna sestavina, so odstopanja med posameznimi loti povsem normalna. Ne vem, kaj naj vam rečem. Ko boste dodali še etanol, sporočite, če bo pene manj. Morda to kaj vpliva.

Lp

Naravna Kozmetika · 5. novembra, 2014 ob 05:23

Zdravo!
Ko bom naredila z etanolom vam bom vsekakor sporočila.Hvala lepa za vse.

lola · 17. novembra, 2014 ob 09:44

Pozdravljeni!
Tisočkrat hvala za odlične prispevke.
V receptih iz Babičine kozmetike je vedno količina vode ohlapna (npr. za 1000 g maščobe, 133.63gNaOH, 250-375ml tekočine!!). Zakaj? Kako vpliva voda na proces saponifikacije?
Lp

Anonimni · 19. novembra, 2014 ob 10:09

Pozdravljeni.
Tudi sama sem se lotila izdelave mil; ker pa sem še bolj na začetku, bi vas lepo prosila, če mi izračunate, s kolikšno količino kakavovega masla naj nadomestim v receptu 57,1 g karitejevega masla in s kolikšno količino avokadovega olja naj nadomestim 29,3 g ricinusovega olja.
(Se pravi, namesto karitejevega masla bi uporabila kakavovo, namesto ricinusovega pa avokadovo.)

Toncika M · 19. novembra, 2014 ob 17:31

Živjo,

voda v različnih receptih in pri različnih postopkih lahko varira kar precej – kar je dejansko tudi upoštevano pri teh receptih. Manj vode potrebujete pri superhladnem postopku (250 ml oziroma odvisno od uporabljenih maščob), pri klasičnem evropskem hladnem postopku 300 ml vode, pri ameriškem hladnem postopku pa 380 ml – seveda na 1000 g maščob. Več vode da bolj tekočo zmes, ki je primerna za swirlanje, manj vode da bolj kompaktno zmes, ki je bolj primerna nalaganje v plasti. Za začetnike priporočam uporabo klasičnih 300 ml vode na 1000 g maščob, ko imate nekaj kilometrine pa lahko eksperimentirate 🙂

Lp

Toncika M · 19. novembra, 2014 ob 17:33

Živjo,

v objavi je zapisan celoten postopek izračunavanja potrebnih količin NaOH glede na vrsto in količino maščobe, ki jo izberemo. Prav tako v tej objavi najdete tudi povezavo do tabele z različnimi vrednostmi SAP za posamezne maščobe. Kalkultator v roke pa možgane na delo, do odgovora lahko z malček truda pridete sami.

Lp

Anonimni · 23. novembra, 2014 ob 16:51

Sem poskusila, pa mi nje uspe.
Ni problem izračunat količine NaOH in vode, ne znam pa, kako izračunati željeno količino masla/olja, ki ju želim zamenjati.

Toncika M · 23. novembra, 2014 ob 17:02

Nisem ravno prepričana, kaj vam dela težave…
Imate recept, ki zgleda takole?
olivno olje xxx g
kokosovo olje yyy g
karitejevo maslo zzz g
ricinusovo olje qqq g
druga olja www g

Če bi radi maščobe le ZAMENJALI, potem upoštevajte ISTO količino. Nato zapišite recept z istimi maščobami, ki so bile že prej in ki jih ne bi zamenjali ter z novimi, ki bi jih zamenjali:
olivno olje xxx g
kokosovo olje yyy g
kakavovo maslo zzz g
avokadovo olje qqq g
druga olja www g

Nato pa preračunajte novo količino NaOH za tale recept. In to je to. Kje se vam stvar zalomi?

Druga stvar je seveda "kvaliteta" mila, kjer zamenjate eno maščobo z drugo. Zamenjava (oz. izpust) ricinusovega olja da popolnoma drug rezultat, nekoliko drugačen bo seveda tudi rezultat po zamenjavi karitejevega masla s kakavovim.

ps: kje ste pa našli recept, da ima 29,3 grama ricinusovega olja in ne, recimo, 30?

lola · 25. novembra, 2014 ob 11:18

Živjo,
zahvaljujem se Vam za zelo natančen odgovor. Občudujem vaše bogato znanje in izjemen didaktični talent.
Lp

Naravna Kozmetika · 22. decembra, 2014 ob 23:33

Zdravo!
Naredila sm milo s 1000gr maščob in 380 gr vode,da bom swrlala.Ne vem če mi je čisto uspelo bom videla čez dva dni če bom lahko dobila milo ven iz kalupa.Imam pa vprašanje.Milo in naoh sem združila pri 42 stopinjah,vse je potekalo gladko vendar milo v kalupu se ni tako segrelo kot se mi ponavadi.Zato ne vem če sem dosegla trak.Je možno da mi ni uspelo ker se ni segrelo v kalupu ali je bolj hladno ostalo zaradi več vode ali zato ker sem združila pri 42 stopinjah?tončka vi pravite da je swirlanje bolj za izkušene ampak kako naj pa pridem do izkušenj ,če ne probam.Polovico mase sem pobelila,s titanovim oksidom,polovico pa z barvo za hladni postopek kupljeno .tekočo v sloveniji.vendar se mi je masa kjer sem dodala vijolično barvo kar prehitro zgostila.a prav razmišljam ,da bo pokazatelj da mi je milo uspelo da ga bom lahko čez dva dni dobila iz kalupa in ga razrezala ali je še kakšen pokazatelj ,da se mi milo ni umililo?Pa hvala za vse ostale odgovore,ki ste mi jih posredovala.lp

Toncika M · 26. decembra, 2014 ob 10:24

Živjo,

milo se od mila razlikuje, tudi pri enakem receptu in enakem postopku se lahko dve miljenji razlikujeta. Včasih je temperatura okolice višja, včasih nižja, včasih že stopinja razlike vpliva. Skratka: dovolj je, da se ena stvar spremeni (v tem primeru vpliva tudi količina vode) in milo bo nekoliko drugačno. Uspe seveda ravno tako, morda ne segreva tako močno ali pa bo ob rezanju še malček mehko (v tem primeru ga pustite v kalupu malček dlje), vendar pa vseeno uspe.

Ja, swirlanje je za bolj izkušene. Kar seveda pomeni, da je dobro izdelati vsaj nekaj mil pred prvimi poskusi swirlanja, zato da veste, kaj je trak, kako se obnaša, kako lahko maščobe vplivajo na gostoto itn. Bi rekla, da lahko mirno že swirlate, saj se mi zdi, da ste začetniško fazo že krepko prešli 🙂

Če bo milo v kalupu kompaktno, je seveda uspelo. Če bo pocasta zmes pa… saj veste, zavrzite 🙂

LP

Naravna Kozmetika · 26. decembra, 2014 ob 10:40

Zdravo!Milo sem dobila iz kalupa in prav lepo se je razrezal in tudi vzorček je lep,umetniški:)Včeraj sem pa poskusila narest vzorec zebra in sem pravilno izbrala maščobo,vodo in preverjen recept ,da se ne gosti masa,ampak sem dodala parf.olja in ni bilo nič od swirlanja,je bilo pa plastenje.in je tudi lepo,spet umetniško preprosto po Prešernu rečemo pri nas.Ugotovila sem da večina parfumskih olj zgostijo maso,ampak eterična olja pa se razdišijo,pa dodam škrob ali glino pa imajo vseeno malo vonja.Jooooj kok je enih stvari pri milu ampak s prakso bom prišla tudi do lepega dišečega mila po postopku swirlanja.Lp::)

Toncika M · 26. decembra, 2014 ob 10:45

Za swirlanje kupite dišavo, za katero že sam proizvajalec trdi, da ne vpliva na gostenje. Nato pa poskusite še z dvema trikoma: dišavo dodajte razredčeno v nekaj osnovnega olja takoj, ko masa postane homogena (torej ne čakajte do traku!) ali pa jo – kot to počnejo američani – dodajte osnovnim oljem še preden dodate raztopino NaOH.

Pri milih je potrebna iznajdljivost, še posebej zato, ker nam prav ti dodatki radi spremenijo načrte. In nato gre po Prešernu 🙂

Naravna Kozmetika · 26. decembra, 2014 ob 10:53

Bom poskusila hvala za nasvet.Samo če ne poznaš takih trikov se težko znajdeš.Niti pomislila ne bi ,da lahko daš parfumska olja direktno v olja pred naoh-jem.Vam sporočim tale zebra mi ne da miru.Kaj naj pa kupim za črno batvo.sigurno je kakšen anorganski pigmenz?Pa še to se mi je včeraj zgodilo.Imela sem nerafinirano olivno olje in sem ga želela s titanovim dioksidom pobelit.2 čajni žlički 1000 gr maščob nista pobelili milne osnove.piše pa 0,5 gr na 500 gr maščob.Ali bi ga morala dati več mogoče 4 čajne žličke.Dispergirala pa sem ga v vodi mislim ali pa v olju.Lp

Toncika M · 26. decembra, 2014 ob 10:58

Za črno barvo imate dve varianti: oglje ali pa barvila za mila. V vsakem primeru bo za res črno črno barvo potrebno precej barvila, milo pa bo nato puščalo tudi črno peno. Če želite le estetski efekt, je to ok, vendar pa tako milo včasih ni najbolj prijetno za uporabo…

Titanov dioksid lahko pobeli milo samo, če so že izbrane maščobe dovolj svetle. Če izdelujete milo iz npr. pretežno olivnega olja, bo milo v vsakem primeru ostalo rumenkasto. Poglejte npr. sliko mila iz včerajšnje objave – tudi v to milo je bil dodan titanov dioksid, pa sploh še zdaleč ni belo. Krivec je seveda olivno olje.

Če želite belo milo, izbirajte maščobe, ki bodo dale belo milo (svinjska mast, karite, riževo olje, kokosovo olje itd), nato pa dodatno uporabite še titanov dioksid. Enako velja za vse ostale barve: bolj bela kot je masa že sama po sebi, manj presenečenj bo pri uporabi barvil.

Naravna Kozmetika · 26. decembra, 2014 ob 13:04

Zdravo!
Gledala sm spet na youtubu in olje je imelo 75 stopinj naoh pa 65 stopinj in je združil skupaj in naredil trak in vse mu je šlo super.Kako to da pri tako visokih temp.američani združujejo.imel je olivno olje ricinus kokosovo maslo.v bistvu nič posebnega.lp

Toncika M · 26. decembra, 2014 ob 13:11

Živjo,

pa ste prepričani, da govorimo o stopinjah Celzija in ne Fahrenheita?

Kakorkoli: razumeti morate, da obstaja OGROMNO med seboj popolnoma različnih postopkov za izdelavo mila. Več ali manj vode, več ali manj te ali druge maščobe, višja ali nižja temperatura. Tako kot je receptov za zelenjavno enolončnico milijarda (in vsi dajo zelenjavno enolončnico), je tudi variant za izdelavo mila milijarda.

Vprašanje ni, ali milo pri 75 stopinjah (Celzija) uspe. Če uspe pri ultrahladnem postopku, zakaj ne bi pri tako visokih temperaturah. Vprašanje je, če ima to smisel oziroma vprašanje je, koliko lahko tako visoke temperature dodatno poškodujejo olja in masla.

Lp

Naravna Kozmetika · 26. decembra, 2014 ob 14:05

http://www.youtube.com/watch?v=FXasAeKlCbw
upam da mi je uspelo prilepiti link da boste videla kakšen papir je to.lp

Toncika M · 26. decembra, 2014 ob 14:46

V naslovu videa se skriva tudi ime tega čarodejnega papirja: fondant mat

Seveda ne gre za papir, temveč za silikonski vzorec, ki se uporablja v slaščičarstvu. Kdo ve, če bi se kaj takega dalo dobiti v Evropi… bom pobrskala 🙂

Naravna Kozmetika · 26. decembra, 2014 ob 19:47

Jaz sm mislila da je papir.No a ni lepo?To bi jaz takoj kupila Tončka če boste našla,bom se pa še jaz pozanimala pri eni znanki ki profesionalno dela čudovite torte.Kavno milo po ultra hladnem postopku mi je pa tudi uspelo.Kaj bi bilo boljše črno barvo kupit ali oglje.Kaj bi manj puščalo sledi?lp

Toncika M · 27. decembra, 2014 ob 15:47

Tako oglje kot barva za mila bosta v primeru, da bo milo res črno (ampak res črno, ne sivo), puščala sledi. Izbira je vaša.

Naravna Kozmetika · 28. decembra, 2014 ob 23:26

Zdravo tončka!
Tale zebra milo mi ne da miru in sem danes poskusila parf olja dati pred sledjo vseeno se mi je hitro zgostilo pa masa je postala kašasta.Delala sem iz kokos.masla 25%,palminega olja 40%in olivno olje rafinirano.35%.in -8fat. in 380gr vode,nekaj čisto ne razumem jod štev ima 53 ins pa 160 razmerje 47-53.torej ima ins ok jod tudi nežnost ima 51(priporočljivo je med 44-69) pa znižala sem fat -8 %.kakšno bo to milo,bo vredu ali bo agresivno?zmedena sem zato ker sem šla preveri recept za zebro pa ima 130 gr ricinusa,287gr kokos frakcionirano,227gr kokosovo maslo,510 olivno in 227 karite,soap mi je zračunal če bi dala 38% vode bi jo bilo potrebno 524 gr on jo da 570 gr.naoh izračuna z -8 fat 205,02,z -12 190,11 on da naoh 186gr..ampak razmerje ima 47-52 jod ima 50 ins ima 177 vendar nežnost ima 50 moj recept pa 51.kaj nam točno ta ins pove ker je pri njemu čez meje dovoljenega.ne razumem da je ins tako visok jod in nežnost pa je skoraj tako kot pri meni.zdej sem pa res zmedena.kakšno bo to njegovo milo?pa če sem prav razumela tako malo naoh-ja.Mogoče sem kaj narobe razumela ampak tok pa že znam angleško.zdaj mi bo še prijateljica vse prevedla ker je prevajalka in bom res točno vedela kaj je dal v milo.pri meni pa se na mojo kombinacijo olj 1000gr milo ni pobelilo z dvema žličkama titanovega dioksida ne glede na to da sem danes dala rafinirano olivno olje ker sem mislila da je manj rumeno kot nerafinirano,pa dala sem dišave naravne kupljene pri organiki.sicer sem milo potem plastila ampak vseeno bi rada naredila to zebro in ne bom naredila tako intenzivno barvo kot on .rada bi samo da lahko osnovo dobim belo pa mi to že po 3 poskusih ni uspelo.pa da bi lahko swirlala.
lepo pozdravljena

Toncika M · 2. januarja, 2015 ob 16:56

Živjo,

ponavljam, kar sem že napisala: receptov za milo je ogromno, zato je ogromno tudi postopkov, razmerij, količin.

Količina vode je določena za začetnike, zato da mila uspejo. Vendar bo rezultat vedno isti: milo, s katerim ne moremo swirlati, lahko morda nalagamo, kaj več pa že ne. Takoj ko želite ustvarjati, se vse spremeni.

Priporočena količina vode je nekje do 380 g na 1000 g maščob, vendar le bo ob visoki količini nasičenih maščob za swirlanje potrebno veliko, veliko več vode. Priporočila so vedno samo OKVIRNA. Nič pri milu ni zakonsko določenega, vse je odvisno od tega, kakšen je recept in kakšne so želje. Želite izdelati zebro s tako visokim palminim oljem kot v vašem receptu? Količino vode zvišajte vsaj na 400, če ne celo na 430 g na 1000 g maščob. Pri milu je zakon samo za začetnike; za kogar želi ustvarjati, zakonov ni, je samo uporaba lastne glave.

Več trdih maščob zahteva za swirlanje več vode, koliko je meja, je odvisno od recepta in vaše izkušenosti.

Debato o agresivnosti sva že imele. Menim, da so priporočila o količini posameznih maščob dovolj jasna, da sami izluščite, kako nežno bo milo.

Če preverjate recepte američanov, jih lepo prosim jemljite z rezervo. Imajo namreč bolj malo obzira do nežnosti, njihova mila največkrat vsebujejo ogromne količine kokosove maščobe in ne najbolj uravnovešene maščobe. Ste opazili, koliko ricinusa vsebuje recept? Preko 9%! Kolikšna je priporočena količina? Zakaj da on tako malo NaOH, boste morali povprašati kar njega. O njegovem receptu vam stvari lahko pojasni samo on.

O tem, kaj posamezni parametri pri soapcalcu pomenijo, si lahko preberete neposredno na soapcalcovi strani, kjer boste tudi ugotovili, da "condition" ni ravno enako "nežnosti" http://soapcalc.net/info/SoapQualities.asp

Kot že rečeno: za belo milo titanov dioksid ni dovolj. Izbirati morate že v osnovi maščobe, ki bodo dale belo milo: svinjsko mast, riževo olje, karite itd. Rafinirano olivno olje ne spremeni bistveno rezultata, milo bo še vedno rumenkasto.

Lp

Naravna Kozmetika · 7. januarja, 2015 ob 22:23

Zdravo!
Tončka ne razumem ko ste napisala da condition ne pomeni nežnost.Condition je ok med (44-69)Višja kot je številka bolj je milo vlažilno,negovalno.Tako piše.Danes mi je še prijateljica prevajala ki zna angleško.Kaj pa pomeni condition če ne to kar jaz mislim da pomeni?Verjemite da sem 1000x že prebrala te parametre in tudi skozi prakso ko delam mila preverjam pa ni čisto vse logično kar zračuna oziroma kakšno milo pride.Imam primer mila
25%Kokosa,palmovo maslo 40%,olivno 35%.Torej kar sem se naučila je tukaj absolutno preveč kokosovega in palmovega olja skupaj.na saop calc piše da je priporočljivo skupaj največ do 35%.no ko pa sem dala izračunat mi je pa na saop calc izračunal ins za to sestavo 160 kar pa naj bi bilo idealno.Kako je to možno?Ali pa jaz kaj ne vem ali ne razumem.Prosim če mi to lahko razložite z vašimi besedami ne mi napisat da na saop vse piše.Ker vem da piše ampak so stvari nelogične.
Lp

Toncika M · 13. januarja, 2015 ob 17:18

Beseda condition bi pomenila pri milu nežnost. Seveda, če bi soapcalc bil 100% zanesljiv sistem. Condition ali nežnost je odvisna od dveh stvari: od znižanja NaOH in od prisotnosti nasičenih maščobnih kislin. To takole, nasplošno. Vendar pa Soapcalc kot "condition" zajame VSE nenasičene maščobne kisline, žal pa ricinus (sestavljen pretežno iz ricinolejske kisline) v preveliki količini povzroča več škode kot koristi. Ricinus naj bi v milu omejili do 5%, saj lahko povzroča kožne reakcije. Torej kako je lahko ta "condition" dejansko izraz nežnosti, če pa v milu uporabite npr 15% ricinusa?

Soapcalc je samo ORODJE . Ne oklepajte se ga kot pijanec plota, naj vam bo samo dodatna informacija o količini nasičenih in nenasičenih maščob ter za preverjanje izračuna NaOH. INS je vrednost, ki si ga je umislil dr. McDaniel, o kateri pa dejansko ni dodatnih pojasnil. Podala naj bi okvirno vrednost za FIZIČNE lastnosti mila, kar pa ne nujno pomeni tudi nežnosti.

Stvari so nelogične, zato ker jih z ene strani jemljete preveč dobesedno, z druge strani pa preveč površinsko. Soap calc NI 100% natančen in zanesljiv podatek, jemljite ga kot orodje in nič več. Ne morete pa dajati vse stvari v isti koš: nasičene maščobne kisline so pač nasičene in nenasičene so pač nenasičene. Ni tako: VSAKA maščobna kislina se v milu obnaša po svoje in bo dala drugačen rezultat, bo drugače vplivala na nežnost in bo drugače vplivala na trdnost. Dve mili z enakim SAT:UNSAT in z enakim condition bosta lahko pri uporabi različnih maščob popolnoma različni.

Lepo je, da stvarem želite priti do dna, vendar pa milo ni natančna znanost. Če bi bilo, ne bi obstajalo tisoče tujih blogov in oseb, ki neprestano eksperimentirajo in tisoče receptov s tisočerimi maščobami.

Anonimni · 2. februarja, 2015 ob 16:56

Pozdravljena!
Najprej vse pohvale za tak super blog. Prvič bom poskušala narediti milo in toliko informacij na enem mestu res prav pride. Zanima me, kako je s temi mili (najprej bom poskušala narediti trdno) in njihovo uporabo na dojenčkih? Rada bi naredila eno milo za bodočega družinskega člana pa nevem točno katere sestavine bi uporabila da bi bilo primerno. Prav tako me zanima kako je z natrijevim hidroksidom; kolikor razumem se ga uporablja, da se v milo vzpostavi pravi pH, a potem ko je milo pripravljeno za uporabo, ne vpliva več škodljivo na kožo (glede na to da je med samim postopkom potrebno tako paziti)? In pa kako je z uporabo kozjega mleka (ali pa recimo čaja)? Se ga lahko uporabi kar namesto vode ali kako je s tem? A so potem potrebna tudi drugačna razmerja in pazljivost pri računanju ali se samo nadomesti vodo z mlekom?
Najlepša hvala za odgovore:)
Lp, Ana

Toncika M · 7. februarja, 2015 ob 12:49

Živjo,

hvala za pohvale 🙂 Pa seveda čestitam za prihajajočega družinskega člana! 🙂

Preden se lotite z izdelavo mila, si še enkrat zelo natančno preberite objavo o izdelavi mila (kaj je milo) ter ostale objave o milu. Vidim namreč, da ste stvari malček pobrkali.

NaOH se uporablja zato, da se milo sploh ustvari, ne zato, da se vzpostavi pH. Bazičen pH je samo POSLEDICA. Maščobe + NaOH v vodni raztopini namreč dajo milo. NaOH se pri tem razgradi:

maščoba (sestavljena iz maščobnih kislin in glicerola) + NaOH (aq) >> Na-maščobna kislina (torej natrijeva sol maščobnih kislin) + glicerol + H20

V končnem izdelku zato pri pravilnem računanju, pravilnem tehtanju in pravilnem postopku NI prostega NaOH.

Najprej izdelajte nekajkrat navadno milo brez problematičnih dodatkov kot je npr. kozje mleko. Ko boste imeli nekaj kilometrine, pa se seveda lahko podate tudi v te eksperimente. Čaj pa lahko že takoj uporabite namesto vode v vašem milu – vedite le, da bo po končani saponifikaciji od dejanskih rastlinskih učinkovin ostalo skorajda…nič.

Kakorkoli pa – pri vašem malčku se uporabi mila vsaj na začetku izogibajte. Potem pa lahko poskusite izdelati milo brez agresivnih olj (kokos, palma), brez dišav in po možnosti z velikim presežkom neumiljenih maščob. Seveda je dobro, da pred tem že izdelate kakšno milo za vas, da dobite občutek 🙂

Lp

Anonimni · 3. aprila, 2015 ob 10:33

"Potem pa lahko poskusite izdelati milo brez agresivnih olj (kokos, palma), brez dišav in po možnosti z velikim presežkom neumiljenih maščob."
Lepo prosim, če razložite, kaj pomeni, da se naredi milo z velikim presežkom neumiljenih maščob.
Vnaprej hvala.

Anonimni · 3. aprila, 2015 ob 10:37

Pozdravljeni.
Naredila sem že veliko mil, ampak z njimi nisem bila zadovoljna, ker so mi čisto vsa izsušila kožo. Nato sem poskusila s "superfatting" (10 % superfatting) in je bil učinek enak!! – koža je bila po uporabi vsa izsušena.

Nato sem kupila nekaj mil od neke gospe, ki dela mila (link do njenega bloga: http://gorkavoda.blogspot.com/

in tudi njena mila so mi vsa izsušila kožo, da se mi je lupila!! ona dela 5 % superfatting.

v čem je keč?

Anonimni · 8. maja, 2015 ob 12:55

Pozdravljena!
Ker naše strokovnjakinje že kar nekaj časa ni,bom jaz poskušala odgovoriti.Tega tudi jaz ne razumem ,zato ker jaz tudi delam mila in moja prijateljica ima res občutljivo kožo in vedno dobi lišaje ,izpuščaje itd.V življenju ji je odgovarjalo samo eno milo iz afrike in pa sedaj redno uporablja moja mila in nima nobenih težav.Jaz sem zasledila v lekarni naravno milo ki je sestavljeno tako:na 1 mestu ima palmovo olje,na 2 mestu ima kokos,na 3 mestu ima olivno.Torej če je priporočljivo dati v milo palmovega in kokosovega olja največ do 25% potem ne razumem kako se to lahko prodaja pod nežno milo.razumela bi da ma na prvem mestu olivno olje pa potem palmo in kokos.Torej olivnega bi bilo lahko 75% OSTALO PA PALMA IN KOKOS IN TO BI ZNIŽALI 8%.To bi bilo lahko nežno milo.Poskusite si takega naresti ali pa 100 % olivno olje s kozjim mlekom,jaz dodam še malo soli da je bolj trdo in znižam -8fat.Jaz sem tudi zelo zmedena ,ker res več ne vem kaj je nežno,kaj ni nežno,ker ko bereš setavine si lahko predstavljaš približno kakšno milo je.Da se vam koža lupi skoraj ne morem verjeti,je pa res da milo ni čudež.Jaz se po vsakem tuširanju namažem kožo.Sicer pa pravijo da je najbolj zdravo se umivati z vodo.Drugače pa moja prijateljica se umiva na tak način.Z milom si podrgne pod pazduhami,intimni del in noge-stopala,potem pa povleče milo izpod pazduhe na prsa in roke.Ne drgne se z milom direktno po ostalih delih telesa.Poskusite tako pa boste videla,Če pa še to ne bo pomagalo pa je moje mišljenje ,da vam pač ne odgovarja in vaša koža pač ne prenese mila.Nisem strokovnjak,to samo predvidevam,če vam bo kaj pomagalo od tega kar sem napisala bom vesela.Lp

Anonimni · 8. maja, 2015 ob 13:25

Zdravo!
Šla sem pogledat njena mila in uporablja olivno kokosovo,palmino in ricinusovo olje.Kot sama počasi ugotavljam je res potrebno izračunati pravilni procent maščob.Če bomo uporabile npr 10%olivnega ,5 ricinusa ostalo pa kokos in palmo torej 85% bo milo zelo agresivno,pa čeprav se zniža lug za 8 %.Tako da ni nujno,da je vsako naravno milo prijazno do kože.Vidim pa da vse milarke ki prodajajo mila največ uporabljajo te maščobe zato ker je milo poceni.Zelo redko katera dodaja kakav,karite ali druge dražje maščobe.Pač ekonomska računica.Potem pa jaz naredim milo iz dražjih maščob in seveda je milo dražje pa mi reče vau kakšna cena.Ljudje pač ne vedo veliko in kupijo samo zato ker piše naravno.Preberejo kokos,olivno ,palma sončnično in si mislijo no to je pa super,pa vemo da temu ni vedno tako.Najbolj je pomembna pravilna izbira maščob v procentih.lp

Anonimni · 19. maja, 2015 ob 17:26

To je pa odgovor, ki sem ga iskala!! Veliko boljše ste napisala, "anonimna" kot lastnica tega bloga. Niti pomislila nisem na to: na izbiro vrste olja in v odvisnosti od tega izračun odstotka znižanja. ISKRENA HVALA za vaš odgovor, kateri mi veliko pomaga.
Hm, ne vem o katerem milu, ki ga prodajajo v lekarnah, pišete. Sama poznam mila Milina (Sivkin butik) in moram reči, da je njihova cena astronomska in mila so zanič. Kožo mi izsušijo, ne vsebujejo pa nič posebnega, kar bi upravičevalo izjemno visoko ceno. Poleg vsega vsebujejo dišave in vemo, kaj vse se pod njimi lahko skriva.

Bolj kot drugo se mi zdi, da je izbira vseh mogočih eksotičnih olj dokaz modne muhe in ne drugega.

Zelo bi vam bila hvaležna, če bi pustili svoj mejl in kakšno rečeva še tam glede mila (ali pa link do svoje spletne strani, če jo imate):

Anonimni · 19. maja, 2015 ob 19:39

Pozdravljena!
Lastnica tega bloga je enciklopedija znanja in kar vem o milih se imam njej za zahvalitJo pogrešam,ker vedno odgovori korektno,vendar ne vem zakaj jo ni že toliko časa.Milina veliko uporablja naravna eterična olja ima pa tudi kakšno milo z dišavami.Obstajajo tudi fragrance ali parfumi,ki so dovoljeni v naravni kozmeziki.Tako da če je 1% parfuma v milu pa res ne more škodovati koži.Glede cene se meni ne zdijo astronomske,glede na to da je milo narejeno ročno,z naravnimi sestavinami,da se za njega še 1-2 meseca skrbi za njega,da tukaj še lekarna zasluži.Če pogledamo cene enega tekočega mila z blagovno znamko je cca 3 eur s tem da je to svetovna proizvodnja,da je vse umetno in sintetično,da s tekočimi mili onesnažujemo okolje(plastična embalaža), da ogromno kozmetičnih podjetij delajo poizkuse na živalih(imate na googlu black listo) potem res naravno unikatno milo nima astronomske cene.Naredite si milo z 100%olivnim oljem,s kozjim mlekom in dajte -8 fat,sušite ga najmanj 2 meseca,potem pa sprobajte na vaši koži.Spletne strani nimam,zaenkrat delam mila samo ljubiteljsko.lp

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:11

Živjo,

velik presežek neumiljenih maščob je le drugačno ime za znižanje NaOH oz. za ti. "superfat".

Lp

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:19

Pozdrav obema,

najprej hvala anonimni gospe, ki je v mojem imenu odgovorila 🙂 Takšno medsebojno pomoč močno cenim, upam, da se bo v prihodnje na blogu še kdo oglasil in prispeval svoje znanje. Žal me je v zadnjih mesecih služba povsem zdelala, kot vidite, nisem imela časa niti za odgovore. Sedaj počasi prihajam v tek in upam, da bom lahko ponovno sledila vsem razpravam.

Tako kot je že napisala gospa zgoraj, je dobro milo (zares dobro milo!) težko izdelati. Vendar ni nemogoče…

Po vsej verjetnosti gre pri vas za zares močno občutljivo kožo. Tudi jaz imam občutljivo kožo, tudi najbolj nežno milo na tem svetu mi jo izsuši. Zato se z milom umivam le "omejeno": kot piše gospa tu zgoraj tudi jaz le pod pazduho in noge. Na drugih delih telesa mila NE uporabljam. Ko si umijem roke, pa jih čimprej namažem s kremo. Poskusite tudi vi, za vsakdanjo higieno je dovolj prhanje z vodo.

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:23

Kot sem že večkrat zapisala: naravno ni sinonim za zdravo ali prijazno ali nežno. Dobro milo stane, prav tako bo imel visoko ceno vsak drug naraven in dober kozmetični izdelek.

Vsem, ki mila prodajajo, se mora računica iziti. Nihče ne bo kupil koščka mila, ki stane 10 eurov, ko pa ima v šparu milo, ki stane le evro ali dva. Presojati o kakovosti pa le malokdo zna…

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:28

V različnih komentarjih je bil odgovor že podan: nežnost mila je odvisna tako od izbire maščob kot od odstotka njihove uporabe kot od znižanja NaOH. Enačba ni stvar vsote, temveč stvar odvisnih spremenljivk.

V vsakem primeru ponavljam kar sem že napisala zgoraj: če imate močno občutljivo in/ali suho kožo, morda naravni milo ni za vas. Milo ostaja milo in odstranjuje vrhnjo plast kože. V takem primeru je bolje, da milo uporabljate le na omejenih delih telesa ali pa posežete po veliko nežnejših oljnih ali kremnih izdelkih za prhanje.

Pa še to: res, eksotična olja so največkrat samo modna muha. Svetujem vam, da si preberete objavo o oljih (vključno s tabelo). Ugotovili boste, da je velika večina teh eksoti8čnih maščob kaj hitro zamenljiva s povsem navadnimi in domačimi olji.

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:30

Anonimna, še enkrat hvala, ker ste si vzeli čas in odgovorili 🙂 Hvala tudi za lepe besede, dobro denejo.

Uspešno miljenje še naprej 🙂

Anonimni · 2. avgusta, 2015 ob 09:32

Pozdravljena!
Nisem vedela,če lahko,vendar vas toliko časa ni bilo ,da sem si pač dovolila,da blog vsaj malo diha,čeprav je gor ogromno uporabnih nasvetov,pa je vseeno lušno,da ko te nekaj zanima,da se dobi odgovor.Kot sem že omenila zgoraj sem se ogromno naučila od vas in na vsa moja vprašanja ste mi odgovorila,bilo jih je pa ogromno in vi ste brezpogojno in zelo potrpežljivo odgovarjala na vsa.Tako ,da vam hvala.Torej tudi mi lahko potem povemo kakšno mnenje ali izkušnje.?Sem vesla,da ste se vrnila! Mia

Toncika M · 3. avgusta, 2015 ob 06:18

Živjo Mia,

seveda lahko! Vsaka izkušnja in vsako mnenje je dobrodošlo! Nihče ne ve vsega, izmenjava izkušenj je edini način, da se drug od drugega več naučimo 🙂

Hvala vam 🙂

Lp

lili · 1. septembra, 2016 ob 08:03

Pozdravljena Tončika in ostale žajfarice. Približno 2 leti izdelujem sama mila za domačo oskrbo in se na svojih napakah tudi učim. V glavnem mi mila uspejo in so lepa, me pa muči problem. Navdušila sem se na d swirlanjem vendar očitno dam v maščobe premalo vode, ker se mi zmes prehitro gosti, kljub kratkemu času mešanja s paličnim. Če dodam k temu še čas barvanja v posameznih lončkih…zato se barve ne prelivajo v takih strukturah kot bi želela. Katere maščobe so najboljše za taka mila in v kakšnem procentu, predvsem pa me zanima kako določim pravo količino vode. Ponavadi Uporabljam olivno olje, sončnično, Karite maslo in občasno palmovo mast.
Če je bilo e kje karkoli napisano od tega se opravičujem.
Prosila bi tudi preizkušen recept za milo za dojenčke…lep dan Lili

Anonimni · 5. oktobra, 2016 ob 09:36

Živijo. Zanima me, kaj damo KOH ali NaOH za izdelavo tekočega šampona za lase?

Unknown · 9. novembra, 2017 ob 05:31

Lep pozdrav, enkraten blog imate
Mene zanima ali lahko namesto dest.vode uporabim čaj oz mleko. Oziroma kako v milo vkljucim caj ali mleko, kdaj dodajati in koliko, ce je skupne mase olj 500g. 80% olivno,20% kokosovo. Hvala

Toncka Mavric · 12. novembra, 2017 ob 12:42

Pozdravljeni,
namesto vode lahko brez težav uporabite čaj (hladen, zeliščni), vendar pa se zavedajte, da bo koristnih učinkovin, ki bi jih imeli v čaju, v milu ostalo bore malo oziroma nič. Čaj lahko popolnoma nadomesti vodo (in ga torej uporabljate natanko tako, kot bi vodo), razlika bo le v barvi, saj se bo bolj ali manj močan čaj obarval bolj ali manj v žalostno sivo ali rjavkasto barvo.

Kar se tiče uporabe mleka, pa ga priporočam bolj izkušenim izdelovalcem mila. Mleko (kravje, kozje, kokosovo, riževo ali drugo) lahko deloma ali povsem nadomesti vodo, vendar pa je potrebno pri uporabi biti previden. Mleko namreč vsebuje določeno količino sladkorja, zato ga je priporočljivo pred uporabo zamrzniti. V kolikor mleko nadomesti vso vodo, zamrznemo le dobri dve tretjini mleka, tretjino pa dodamo po sledi. Zamrznjeno mleko nato pustimo četrt ure, da se toliko odtaja, da ga lahko zdrobimo v drobne kosmiče ledu. Kosmičem ledu dodajamo NaOH in mešamo, da se NaOH stopi. Mešanica bo imela rumenkasto barvo, kar je povsem normalno; zna se tudi zgoditi, da se bo razvil vonj po amonijaku, barva pa bo bolj temna, kar je prav tako normalno. Ko se NaOH stopi, lahko izdelate milo po klasičnem hladnem postopku, kot če bi za tekočino uporabili le vodo.

Lp
Tončka

Anonimni · 30. januarja, 2018 ob 07:41

Pozdravljeni,

Mila izdelujem že 2 leti in sem zadovoljna. Izbiram tudi kvalitetne maščobe – karite…in znižujem lug do 7%. Vedno dam 30% vode, brala pa sem da bi lahko tudi do 38 %. Ali tudi to vpliva na kvaliteto in nežnost mila? Ali je vseeno?

Hvala in lep pozdrav,

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 07:51

Pozdravljeni,

količina vode na nežnost mila nima vpliva, predvsem so za nežnost bistvene maščobe, njihova kombinacija in količina ter seveda znižanje luga. Prilagajanje količine vode je pomembno predvsem pri različnih postopkih (npr. za topli postopek potrebujemo 38% vode) ali za različne dekoracije, kjer je za doseganje bolj tekoče mase potrebno dodajati več vode.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 08:12

Pozdravljeni,

za swirlanje je nujno potrebna zelo lahka, komaj opazna sled ter pravilna izbira maščob in zadostna količina vode. Če ste količino vode že povečali, pa se kljub temu prehitro zgosti, je potrebno zmanjšati količino trdih maščob – karite in palma – v prid olivnemu olju. Brez recepta in natančnega opisa postopka je težko ugotoviti, kaj je šlo narobe.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 08:14

Pozdrav,

za izdelavo tekočega mila se uporablja KOH ali KOH v kombinaciji z NaOH. Vendar pa tekoče milo odsvetujem za uporabo na laseh. Zakaj tako si lahko preberete tu: http://moja-kozmetika.blogspot.si/2014/12/izdelava-mila-pogosto-zastavljena.html

Lp
Tončka

Anonimni · 30. januarja, 2018 ob 11:43

Moj recept : 260 g kokosovo, 741 g olivno, 130 g kakavovo, 130 g karitejevo in 39 g ricinusovo, vode 390 g in luga 173 (7 % znižanje). Kaj menite, je v redu, dovolj nežno? Drugače sem z milom zadovoljna, me pa zanima, če delam prav?
Hvala vam, res sem se veliko naučila na vaši strani. Pozdrav, Sonja

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 12:23

Več kot dovolj nežno, kar brez skrbi tako naprej! 🙂
Če ste zadovoljni tako s trdoto kot s penjenjem, osebno recepta ne bi čisto nič spreminjala. Menim, da je prav prima.

Lp
Tončka

Anonimni · 30. januarja, 2018 ob 13:07

juhuu! hvala, sem želela potrditve, sem zelo zadovoljna, ja. Naslednjič sem mislila dodati malo več vode, recimo 34%, ker sem mislila, da je mogoče milo potem še bolj nežno, če pa vi pravite, da to ne vpliva, bom pustila tako. Lep pozdrav iz Primorske, Sonja

Anonimni · 29. aprila, 2018 ob 07:07

Pozdravljena Tončka, na vseh koncih tvojega bloga sem 🙂
Zanimivo, glede vode… – jaz sem vsa leta do zdaj uporabljal 32% raztopino NAOH in vode, letos pa sem začel celo s 34% raztopino, ker se mi je zdelo da pride še boljša kremasta zmes preden vlijem.
To se pravi na 660 g maščob (52%olivno olje, 25%kokos.olje in 23%palmino olje) dam 178 g vode in 92 g NAHO (34%raztopina).
Včasih, čist v začetku, sem dajal še več vode, da sem dobil 27 ali 28% raztopino, vendar če se prav spomnem je milo potem v fazi sušenja malce napokalo in sem začel dodajat manj vode.
Sicer pA z mojimi žajficami sem in so nasploh kar zadovoljni.. kar se tiče trdnosti, mazljivosti itd..
Kaj pa ti meniš glede moje trenutne količine vode oz 34% raztopine?
Kaj bi lahko teoretično ne štimalo, če daš manj vode kot 30% (glede na količino maščob)?
Res bi bil vesel tvojega mnenja, ker ne vem zakaj toliko vode priporočaš.
Lepo nedeljo ti želim,
Jure

Toncka Mavric · 3. maja, 2018 ob 04:49

Živjo Jure,

oprosti za pozen odgovor, vendar sem bila te dni na oddihu 😉

Ja, res si na vseh koncih bloga ;);)

Računanje odstotka raztopine NaOH v vodi je bolj čezmorski stil izdelovanja mila 😉 Sama zasnova oz. tehnika ni napačna, ima pa nekaj slabosti – tako kot jih ima seveda določanje količine vode glede na postopek.

Klasičen način izračuna vode predvideva, da količino vode določiš glede na količino maščob in glede na postopek, ki ga boš uporabil. Tako imaš npr. za hladen postopek 30% vode, za topel postopek pa 38% vode. Torej za 1000 g maščob 300 g vode pri hladnem postopku in 380 g za topel postopek. To so SMERNICE.

Ko namreč začneš v milu uživati in začneš uporabljati tudi raznorazne postopke okraševanja, se te količine vode bistveno spreminjajo in prilagajajo postopku izdelave, postopku krašenja in izbranim maščobam. Če npr. hočeš narediti kakšen swirl (recimo kaj takega: https://www.youtube.com/watch?v=5LJlGy9VLgM) moraš imeti precej redkotekočo maso, kar dosežeš s primerno izbiro maščob in z večjo količino vode. Če masa ni dovolj redka in predvsem dovolj dolgo časa redka, se takega okraševanja ne da izpeljati. Po drugi strani pa za druge oblike krašenja potrebuješ veliko bolj kompaktno maso, torej manj vode in spet drugačno izbiro maščob.

Če ti je milo popokalo, je bila najbrž napaka v postopku sušenja. Težava ni v količini vode, temveč v sušenju. Meni še nikoli ni nobeno milo popokalo.

Lp
Tončka

Jurij Pavlin · 4. maja, 2018 ob 14:50

Ni problem, sam da si si oddihnila 😉
Evo, tu sem pa jaz na en članek naletel med pričakovanjem tvojga odgovora. In ta članek je precej potrdil moje dojemanje o doziranju z vodo ter pomembnosti procenta raztopine. Če želiš prečekirai in si ustvari mnenje 🙂
Evo link:
https://www.modernsoapmaking.com/lye-solution-in-soapmaking/
Pa hvala za odgovor in lepo se mej.
Jure

Toncka Mavric · 7. maja, 2018 ob 05:46

Hmmm!
S te strani pa na razmerje maščob / vode / NaOH in seveda vrste maščob nisem nikoli pomislila. Zelo zanimivo, hvala za link! Dejansko stoji za celotno teorijo zelo dobra logika.

Najlepše v svetu domače kozmetike je to, da se stvari vedno razvijajo v boljšo smer in si ljudje med sabo delijo informacije in novosti 😉 Deset let nazaj o teoriji odstotkov ni bilo ne duha ne sluha.

Se mi takole zdi, da bo potrebno udarit eno testno miljenje. 😛
Na seznamu testnega miljenja imam še eno – ti. hybrid soap. To so mila, izdelana z dodatkom KOH (en del NaOH se zamenja s KOH), kar naj bi občutno vplivalo na penjenje. Poznaš?

Lp
Tončka

maja · 25. marca, 2019 ob 11:28

Pozdravljena,

naredila sem milo po hladnem postopku in … ojej na koncu ugotovila, da sem pozabila dodati 20% (na 1000g maščobe) sončničnega olja. Milo je sicer lepo šlo iz kalupa, a me skrbi če je sploh uporabno zaradi presežka NaOH? Kako je s tem?

Hvala, lp
maja

    Tončka Mavrič · 27. marca, 2019 ob 09:22

    Živjo Maja,

    mila nikar ne uporabljaj, temveč ga zavrži. Če si pozabila dodati 20% maščob, pomeni, da je v milu zelo visok presežek prostega NaOH. Milo ni uporabno, nasprotno – lahko je tudi nevarno.

    Lp
    Tončka

maja · 13. maja, 2019 ob 08:10

Tončika, pozdravljena

zdaj je pa minilo že več kot 1 mesec od izdelave ponesrečenega mila (glej dt 25.3.2019:), obrdžala sem ga ker sem želela izmeriti ph, da vidim ali se bistveno razlikuje od ostalih. Ph je pokazal med 8 in 9. Zanima me, koliko je to točen izračun in ali je bilo glede na pokazan ph vseeno uporabno?
Imam pa še eno vprašanje. ki se ne tiče mil, pa vem, da si pravi naslov 🙂 Naredila bom čistilo za pečico. Standard: soda bikarbona, limona, zanima pa me kako zraven “paše” alkoholni kis, klako poteka reakcija, ali se limona in alkoholni kis glede na reakcijo v skupni kombinaciji izključujeta oz. celo izničita učinkovitost…

100x hvala! 🙂

    Tončka Mavrič · 13. maja, 2019 ob 08:34

    Živjo Maja,

    pa si prepričana, da si dejansko pozabila dodati tisto olje? Če bi v ponesrečenem milu bil velik presežek NaOH, bi moral biti pH bistveno, bistveno višji. Poskusi še tako: 10 g mila raztopi v 90 ml vode ter ponovno izmeri pH te mešanice. Načeloma je takšen pH povsem normalen za “klasično” (torej pravilno izdelano in ne ponesrečeno ;)) milo. Seveda pod pogojem, da imaš zanesljive pH lističe, npr. Merckove.

    Alkoholni kis (ali katerakoli druga kislina) + soda bikarbona naredita burno in šumečo reakcijo, ki je smiselna predvsem, če jo uporabljamo na licu mesta – torej ob trenutku čiščenja, ne pa da mešanico izdelamo prej. Lahko pa uporabiš kakršenkoli kis oz. kislo sestavino – limonin sok, jabolčni kis, alkoholni kis … kar ti pač bolj “diši”. Med posameznimi kisi (in limoninim sokom) ni nobene reakcije, ki bi jih medsebojno izničevala 😉

    Lp
    Tončka

maja · 13. maja, 2019 ob 10:09

OK, super hvala, bom naredila še tako 🙂 Ja, ph lističi so iz lekarne, tako da so verjetno zanesljivi.

Nataša · 27. septembra, 2019 ob 14:23

Pozdravljena Tončka,
vaš blog in nasveti so res izjemni! Hvala vam, da to znanje delite z nami. Imam eno vprašanje, in sicer me zanima, kako je z dodajanjem paradižnikovega pireja v milo? Ga dodamo po sledi? Kakšno količino priporočate in ali moramo količino vode temu sorazmerno zmanjšati? Hvala in lep dan!

    Tončka Mavrič · 1. oktobra, 2019 ob 06:18

    Živjo Nataša,

    hvala za pohvalo 🙂
    Če bi želela dodati paradižnikov pire (brez dodanega sladkorja – torej ne ketchup!) v milo od začetka, bi se to štelo kot nadomestek vode, torej bi delež pireja lahko odštela od skupne količine vode, NaOH pa bi raztopila v mešanici vode in paradižnika. Lahko bi pa paradižnikov pire v manjši količini (recimo kakšna žlica, dve) dodala po doseženem traku. V tem primeru količine vode ni potrebno zmanjševati, saj je dodatek relativno majhen. V vsakem primeru moraš vedeti, da bo paradižnikov pire v milu izgubil svojo čudovito barvo in milo po vsej verjetnosti ne bo rožnato. S paradižnikom sicer še nisem delala, ampak nekako predpostavljam, da bo milo … sivo rjavo 😉

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.