fbpx

Tipi kože in njene lastnosti (s formulacijskega stališča)

Objavil Tončka Mavrič dne

Tipi kože in njene lastnosti (s formulacijskega stališča)

Pri formuliranju se neizogibno najprej srečamo z vprašanjem, kakšnemu tipu kože je izdelek namenjen. Ta podatek je namreč bistvenega in odločilnega pomena za vse nadaljnje odločitve: katero vrsto kozmetičnega izdelka bomo izdelali, kakšna bo njegova viskoznosti, kolikšen bo odstotek maščobne faze, katere aktivne sestavine bomo vključili, katerih sestavin se moramo izogibati itn.

Preden se natančneje posvetimo tipom kože, priporočam, da si spet preberete objavo o Funkcijah in fiziologiji kože. Razumevanje fiziologije kože predstavlja osnovo za razumevanje tipe kože in delovanja posameznega tipa ter načine, kako lahko s pravilnim formuliranjem izdelamo čim boljše izdelke za posamezni tip kože.


Sistemov, po katerem določamo tipe kože je več, prav tako so številčni tudi različni tipi kože, ki jih posamezni sistemi določajo. Največkrat se boste pri nakupu kozmetičnih izdelkov srečali le z omejenim številom tipov kože: suho, mastno, normalno, občutljivo in morda starejšo. Pri formuliranju izdelkov pa je tipov kože, ki jih upoštevamo, bistveno več. Oziroma, bolje rečeno, s formulacijskega stališča, v kolikor želite aktivne in funkcionalne izdelke, se poleg zgoraj omenjenih tipov kože definira še dodatne, kot npr. moška koža, otroška koža itn. Izdelki, namenjeni npr. moški koži, se v nekaterih pogledih namreč razlikujejo od klasičnih formulacij za žensko kožo.

V tej objavi bomo pregledali le glavne značilnosti posameznih tipov kože ter osnovne mehanizme, ki jih moramo pri formuliranju upoštevati. Podrobno formuliranje, kriteriji, izbira in kombinacija sestavin za posamezne tipe kože bi namreč zahtevalo kompleksne objave ali podrobna intenzivna izobraževanja.

Normalna koža

Normalna koža je pri odraslih zelo redka, najbolj pogosta je pri otrocih. Zanjo je značilen svetel, rožnat ten, je sijoča, brez nepravilnosti. Na dotik je gladka, dobro navlažena, z dobro prekrvavitvijo.

Formuliranje za normalno kožo je precej enostavno, saj nimamo omejitev ali posebnih ukrepov, ki bi jih morali upoštevati. Izdelki, namenjeni normalni koži, bi morali tako samo vzdrževati zdravo ravnovesje, ki ga koža že ima. Pomembno je, da jo ščitimo pred soncem, dodajamo vlažilne sestavine in antioksidante ter tako poskrbimo za počasnejše staranje.

Suha koža

Suha koža na pogled deluje ugaslo in ni sijoča. Je tanka, lahko se lušči, ponekod pordeči. Na dotik je suha, groba, neelastična, pogosto so že v mladih letih prisotne gube. Suha koža ima lahko različne stopnje suhosti, v najskrajnejšem primeru se lahko pojavi kseroza.

Vzrok suhe kože je pomanjkanje lipidov in vode. Pogosto se pri suhi koži kažeta oba aspekta, vendar se srečujemo tudi s situacijo, ko imamo le pomanjkanje vode ali le pomanjkanje lipidov. V prvem primeru govorimo o dehidrirani koži, v drugem pa o alipidni koži. Za točno določitev ene ali druge oblike je potrebno izmeriti prisotnost vode v koži.

Pri formuliranju kozmetičnih izdelkov za suho kožo moramo, poleg tega, da koži zagotavljamo vlažnost in dodajamo maščobe, poskušati izboljšati fiziološke procese, ki v koži ohranjajo vlago. Za vzdrževanje nivoja vode v koži poskrbijo sekretivni (TEWL, znojenje), okluzivni (hidrolipidni plašč) in kemijsko-fizikalni mehanizmi (NMF, membranske beljakovine), zato moramo pri formuliranju imeti pred očmi te mehanizme in jih skušati čim bolj upoštevati. V izdelkih za suho kožo bomo torej delovali na različnih aspektih oz. funkcijah samih sestavin: okluzivnost, vlaženje in vzpostavitev barierne funkcije.

Pri tem bomo seveda upoštevali, da bo poudarek pri izdelkih za dehidrirano kožo bolj na vzpostavitvi NMF in nivoja vlažnosti kože (torej bomo bolj delovali na vlažilnih in okluzivnih sestavinah), pri alipidni suhi koži pa bo poudarek pri ponovni vzpostavitvi lipidnega ravnovesja.

Mastna koža

Mastno kožo prepoznamo po svetlečem, oljnatem videzu, kljub svetlečemu videzu pa koža ni sijoča temveč deluje ugaslo. Na dotik največkrat deluje mastno, pod prsti pa se čuti nepravilnosti. Lahko je tudi dehidrirana in trpi za pomanjkanjem vode. Pogosto so prisotne razširjene pore, mastna koža lahko zaradi bakterij, prisotnih na koži, preide v aknasto kožo.

Tudi pri mastni koži imamo dva različna podtipa, glede na to, kakšen je sebum. V kolikor je sebum bolj tekoč, govorimo o mastni oljnati koži; če pa je sebum voskast in trd (ter posledično bolj prisoten v porah kot na koži), pa govorimo o asfiksični koži. Oljnata koža se sveti, pore so razširjene, na dotik je mastna; asfiksična koža pa je bolj groba, nepravilna, na dotik suha, prisotni so črni ogrci ali mozolji.

Na nastanek mastne kože lahko vplivajo genetika in hormoni, lahko pa je tudi posledica zdravil, prehrane ali napačne nege.

Pri izdelkih za mastno kožo moramo biti pozorni na (nizko) količino maščobe, saj morajo biti izredno lahki. Izdelki za čiščenje obraza naj ne bodo agresivni, saj prekomerno in preveč agresivno čiščenje lahko pripelje do poslabšanja stanja (ti. rebound), hkrati pa ni priporočljivo uporabljati tistih izdelkov za čiščenje, ki jih ne spiramo. Izogibajmo se uporabi alkohola, saj lahko razdraži kožo, ki se bo nato še dodatno mastila. Pri aktivnih sestavinah se osredotočamo predvsem na uporabo tistih sestavin, ki lahko zmanjšajo proizvodnjo sebuma, vpijajo odvečno maščobo na površini kože ali jo matirajo, zmanjšajo pore ter preprečijo prekomerno bohotenje bakterij.

Aknasta koža

Aknasta koža je po svoji naravi podobna mastni, je svetlečega videza vendar deluje ugaslo, poleg naštetih značilnosti pa so prisotni še mozolji, komedoni, ciste in brazgotine zaradi aken, pri vnetnih spremembah pa lahko pride do papul in pustol.

Pri nastanku aken lahko govorimo o več fazah oziroma pogojih, da akne nastanejo: prekomerno izločanje sebuma, hiperkeratinizacija zgornjega dela mešička (ob zgornjem delu se nalagajo poroženele celice, ki se nato keratinizirajo in tvorijo čep), prisotnost bakterij vrste Propionibacterium acne (bakterija, ki se v anaerobnih pogojih razbohoti in v prisotnosti sebuma izloča dražeče snovi in razkraja sebum v maščobne kisline, ki so komedogene) ter vnetje (prav P. acne izloča dražeče snovi, zaradi česar se koža odzove z vnetjem, kar pomeni začaran krog v pojavu aken).

Pri snovanju izdelkov za takšen tip kože upoštevamo, da morajo izdelki vsebovati zelo malo ali nič maščob (ti. oil-free izdelki), dodajamo sestavine za zniževanje proizvodnje sebuma ter sestavine, ki prekomeren sebum vpijajo, sestavine, ki preprečujejo rast bakterij in tiste, ki zmanjšajo vnetno stanje kože oz. pomirjajo kožo. Ko formuliramo izdelke za aknasto kožo, se moramo najprej zavedati, da so hude akne dejansko bolezensko stanje kože in bi jih zato bilo potrebno zdraviti z namenskimi zdravili. Kozmetična nega aken ne more odpraviti ali ozdraviti, lahko samo pripomore k izboljšanju ali omiliti trenutno situacijo.

Mešana koža

Mešana koža – kot že samo ime pove – na posameznih področjih obraza kaže znake suhe, na drugih pa znake mastne kože. Na čelu in nosu imamo tako navadno mastno, oljnato kožo z razširjenimi porami in tudi nepravilnostmi, značilnimi za mastno kožo, na licih pa je suha, stanjšana, lahko se lušči. Mešana koža je zelo občutljiva na klimatske spremembe in na menjavo letnih časov, zato je dobro, da imamo na razpolago več različnih izdelkov za posamezna letna obdobja.

Izdelke za mešano kožo je potrebno formulirati premišljeno, včasih je najboljša rešitev ta, da imamo en izdelek (npr. kremo) za mastno kožo in en izdelek za suho kožo. Kadar to ni mogoče, je potrebno v izdelku združiti lastnosti in zahteve za suho in mastno kožo, ne da bi ena ali druga stran bila oškodovana. Izdelki za čiščenje morajo biti zelo blagi, da ne dodatno izsušijo suhe kože; v kremah, emulzijah in ostalih izdelkih pa se moramo odpovedati tistim sestavinam, ki so lahko komedogene oz. lahko zaprejo pore in s tem povzročajo nastanek mozoljev. Bolj se posvetimo sestavinam, ki uravnavajo izločanje sebuma in dodatno navlažijo kožo, opustimo pa okluzive.

Občutljiva koža

Občutljiva koža je tanka, suha, pogosto se lušči, pordeči ali se razdraži in se zelo hitro odzove na zunanje in notranje dražljaje. Na dotik je suha in topla, ljudje z občutljivo kožo pa pogosto občutek kože opisujejo kot pekočo, pikajočo, ščipajočo, srbečo, tesno.

Vzrok za nastanek občutljive kože je lahko tako genetski kot posledica zunanjih dražljajev (med njimi tudi napačna nega), bistvena značilnost občutljive kože pa je, da je zunanja zaščitna funkcija močno okrnjena, zaradi česar vsak dražljaj lahko izzove burno reakcijo. Koža ima slabšo vlaženje ter nagnjena k vnetnim procesom.

Kozmetični izdelki za občutljivo kožo morajo zato pokrivati naslednje aspekte: ponovna vzpostavitev barierne funkcije, zmanjševanje vnetnih procesov, izboljšati navlaženost ter zmanjšati neprijetne občutke ščemenja. Izredno pomembno je, da snujemo izdelke, ki dopolnjujejo lipidni del hidrolipidnega plašča ter kožo pomirjajo in negujejo. Po možnosti se v teh izdelkih izogibamo dišavam in konzervansom oziroma uporabljamo le tiste, za katere smo prepričani, da jih koža dobro prenaša.

Ko snujemo izdelke za občutljivo kožo, se pogosto znajdemo pred težavo, da ne vemo, kaj točno bo takšna koža lahko prenesla in kaj ne. Včasih je občutljivost tako močna, da koža slabo oziroma prekomerno reagira tudi na posamezne kozmetične sestavine, ki načeloma ne dajejo težav. V takih primerih je potrebno ugotoviti, katere sestavine so problematične in katere koža dobro prenaša, odziv pa je vedno subjektiven in odvisen od vsakega posameznika. Potrebno je ogromno potrpljenja in eksperimentiranja, včasih je za “dober” izdelek potrebno več mesecev ali let.

Koža s kuperozo in rozaceo

Kuperotična koža je navadno pordečela, še posebej na nosu in/ali licih. Možna je prisotnost razpokanih kapilar, ki so lahko rdečkaste do temne, skoraj vijolične barve. Na dotik je suha in topla.

Kuperoza se lahko razvije tudi iz občutljive, suhe in starajoče se kože, pogoj za njen nastanek pa je dolgotrajen eritem (eritroza) in pokanje kapilar, skupaj z izpostavljenostjo soncu, nihanjem temperatur, prebavnimi motnjami, začinjeno hrano itd. Kuperotična koža lahko preide v rozaceo: to je kronična vnetna bolezen, ki jo zaznamuje rdečica, razširjene žilice in vnete papule in pustole.

Izdelki za kožo s kuperozo in rozaceo so v osnovi podobni izdelkom za občutljivo kožo, vendar pa poleg sestavin, ki izboljšajo barierno funkcijo, zmanjšajo vnetne procese, pomirjajo kožo in izboljšajo vlažnost, dodajamo tudi tiste aktivne sestavine, ki pozitivno vplivajo na kapilare in na prekrvavitev. Navadno so to rastlinski izvlečki kot npr. divji kostanj ali lobodika.

Tako občutljivo kožo kot kuperotično ali kožo z rozaceo je potrebno vsakodnevno ščititi pred soncem. Posebno pozornost velja nameniti tudi vsakodnevnim gestam ob negi: kože nikar ne drgnimo, temveč le nežno pivnamo, izogibajmo se tudi uporabi grobih brisač.

Starajoča se koža

Starejšo ali starajočo se kožo zaznamuje uvela, neelastična koža, prisotni so pigmentni madeži in gube, podočnjaki so poudarjeni. Na dotik ji manjka napetosti in je zgubana. Vzroki za staranje kože so lahko vezani na dejansko starost osebe ali pa neodvisni od starosti, torej življenjske navade, okolje, bolezni, izpostavljenost soncu itd.

V primerjavi z mlado kožo starejša ali starajoča se koža doživi številne spremembe, ki vplivajo tako na njeno strukturo kot na dejanski videz. Pokožnica se stanjša, nastajanje novih celic je počasnejše, zaradi spremembe v barierni funkciji se zmanjša nivo navlaženosti, zmanjša se hidrolipidni plašč. Prenos hranilnih sestavin iz usnjice v pokožnico je zmanjšan, prav tako se zmanjša proizvodnja elastina in kolagena ter njihova sposobnost, da zadržijo vodo.

Zaradi vseh sprememb, ki jih staranje povzroči na koži, je v izdelkih za nego starejše ali starajoče se kože ukrepati na mnogih nivojih hkrati: potrebno je dovajati vlažilne sestavine, sestavine, ki kožo nahranijo, antioksidante, ki se bodo borili proti prostim radikalom, sestavine, ki vzpodbujajo krvni obtok in s tem povečajo dotok hranilnih snovi ter sestavine, ki izboljšajo kompaktnost kože. V primeru kožnih madežev bodo izdelki vsebovali tudi sestavine, ki preprečujejo sintezo melanina.

Posebno pozornost je potrebno nameniti predelom, ki se v primerjavi z ostalimi deli obraza hitreje starajo: okolica oči in okolica ust. Koža v okolici oči je veliko tanjša, krvni in linfatični pretok pa počasnejši – pojav drobnih gubic in zabuhlih podočnjakov je zato zelo pogost kljub relativni nizki starosti. Pri izdelkih za nego predela okoli oči je treba dajati prednost lahkim emulzijam, serumom in gelom ter bistveno zmanjšati količino maščob. Več poudarka damo na vlažilne sestavine ter tiste, ki pozitivno vplivajo na krvni obtok, antioksidante, hranljive sestavine. Pazimo, da ima izdelek pH blizu očesnemu pH, torej med 7,2 in 7,4!

V vsakem primeru pa se zavedajmo, da je pri starajnu preventiva boljša kot kurativa. Ni potrebno, da se s kremo za starajočo se kožo mažemo pri 25 letih, je pa smiselno, da pri teh letih že razmišljamo o tem, kako naš način življenja vpliva na našo kožo ter začnemo koži dovajati tiste sestavine, ki jo bodo karseda obvarovale in negovale.

Moška koža

Moška koža potrebuje specifično formuliranje, prilagojeno potrebam in strukturi njihove kože. V primerjavi z žensko kožo je bolj debela, vsebuje več kolagena in elastina, pore in folikli so bolj razširjeni in proizvaja več sebuma. Moška koža se načeloma stara počasneje od ženske.

Seveda je lahko tudi moška koža bolj suha, mastna, mešana, občutljiva itn, vendar pa moramo pri formuliranju vseeno posebno pozornost nameniti sami kompaktnosti in teksturi kreme. Izdelki za moško kožo morajo imeti lahko, svežo in manj mastno teksturo. Emulzije naj se hitro vpijejo, ne da bi puščale na koži mastne sledi, hkrati pa morajo kožo negovati in primerno navlažiti. Vonj in barva izdelkov za moške morata biti manj intenzivna. Pri sami izbiri sestavin se največkrat lahko opiramo na zgornje namige pri posameznih tipih kože.

Otroška koža

Otroška koža se od odrasle kože povsem razlikuje, saj je tanjša, hidrolipidni plašč še ni razvit, ima slabšo odpornost za bakterije in glive in ima nekoliko višji pH (6-7,5). Koža novorojenčkov ima nizko vsebnost NMF, sebum pa se do začetka pubertete ne izloča. Zaradi teh dejavnikov je novorojenčkova koža lahko suha, se lušči ali pordi v kožnih gubah.

Izdelki za nego otroške kože morajo kot prvo biti povsem neoporečni, neškodljivi in ne smejo vsebovati nobene sestavine, ki bi lahko bila toksična. V teh izdelkih ne uporabljamo barvil in dišav. Izogibamo se tudi eteričnih olj. Pri izbiri konzervansov pazimo, da so primerni oz. dovoljeni za uporabo v izdelkih za otroško kožo. Posebno pozornost je potrebno nameniti postopku izdelave, saj lahko že najmanjši vdor bakterij predstavlja hude posledice, zato se domači izdelavi izdelkov za otroke raje odpovejmo.

Za vse tiste, ki imate zagotovljene pogoje za izdelavo kozmetičnih izdelkov po načelih Dobre proizvodne prakse (GMP) pa nekaj namigov. Izdelki morajo imeti pH, kompatibilen z otroško kožo (6-7,5). Izdelki za čiščenje morajo biti nežni in ne smejo vsebovati sestavin, ki bi lahko dražile kožo, dobro je, če so to bolj čistilna mleka kot pa dejansko zmesi tenzidov, šamponi pa morajo biti izjemno blagi in ne smejo dražiti oči.

Kreme in emulzije formuliramo raje v obliki V/O (voda v olju), saj ta oblika zagotavlja boljšo zaščito kože. Emulzije naj vsebujejo velike količine vlažilnih sestavin, emoliensov in sestavin, ki kožo pomirjajo.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja