fbpx

Kako zasnovati formulacijo za emulzijo za obraz? Osnove

Objavil Tončka Mavrič dne

Kako zasnovati formulacijo za emulzijo za obraz? Osnove

Formuliranje emulzij za obraz je najbrž eno izmed najbolj zahtevnih poglavij pri izdelavi domače kozmetike. V nasprotju s kremami za roke in telo je namreč potrebno veliko več znanja, prakse ter poznavanja sestavin, ki jih imamo na razpolago ter seveda poznavanja potrebe posameznega tipa kože.

Ker je specifik pri formuliranju emulzij za obraz glede na tip kože zares veliko, se bomo v tokratni objavi posvetili zgolj osnovam.

Tako kot pri formuliranju krem za telo tudi tu veljajo ista pravila: recepte se vedno piše za sto gramov, formule pa se delijo na tri faze (vodno A fazo, maščobno B fazo in hladno C fazo; če potrebujete osvežitev znanja o pisanju formul: Kako se piše in bere formule). Za razliko od emulzij za telo pa je pri kremah za obraz precej bolj pomemben dejanski občutek, ki ga bo krema pustila ob mazanju in po tem, ko se bo že vpila. Pri nanašanju kozmetičnih izdelkov na obraz smo namreč precej bolj občutljivi kot pri drugih izdelkih, vsaka najmanjša napaka nas zmoti, pa tudi zaznave so navadno precej bolj izrazite. Zato se pri formuliranju krem za obraz navadno najprej vprašamo, kakšen občutek (in kakšno konsistenco) bi radi dosegli. Prvi korak pri formuliranju je zato pri emulzijah za obraz določanje kompaktnosti, teksture in občutka.

Konsistenca, tekstura in občutek kreme

Ko govorimo o konsistenci, moramo pred seboj imeti predvsem obliko emulzije oz. njeno viskoznost. Pri definiciji konsistence se sprašujemo, kakšna je željena viskoznost emulzije: kompaktna krema za v lonček, gosto tekoča emulzija za airless, bolj tekoča emulzija za dozo s pumpico itd. Na osnovi željene konsistence oz. kompaktnosti namreč izberemo emulgator (ter koemulgator, v kolikor je potrebno) ter reološke modifikatorje, tako vodne kot maščobne faze.

Pri definiciji teksture poskušajmo ugotoviti, kakšno “zgradbo” bo imela oz. kakšna bo emulzija na dotik. Bo to bogata, hranljiva krema? Lažja emulzija, ki se hitro vpija? Lahka emulzija, ki pa se dolgo pusti masirati? Pri tem bodimo pozorni in ne zamenjujmo teksture s kompaktnostjo. Kompaktna krema za v lonček namreč ni nujno hranljiva in bogata, prav tako tekoče emulzije niso nujno lahke. Primer: emulzije na osnovi zelo lahkih emulgatorjev kot je npr. Cetearyl glucoside in Carbopolom kot reološkim modifikatorjem vodne faze so kompaktne in primerne za v lonček, dejanska tekstura pa je pri nizki vsebnosti maščob izredno lahka in vpojna. Odločitev o teksturi tako kot odločitev o konsistenci vpliva na nadaljnjo izbiro emulgatorja, koemulgatorja in reološke modifikatorje vodne in maščobne faze.

Ko govorimo o občutku, ki jo emulzija da in pusti, se moramo deloma vprašati tudi, kaj želimo, da nam emulzija, ki jo sestavljamo, doprinese. Je cilj naše emulzije, da nahrani kožo? Potem je dobro, da takšen občutek tudi pusti. Občutki, ki jih lahko izdelek uporabniku pusti, so različni: občutek navlaženosti, občutek hranljivosti, občutek lahkosti, občutek svežine, občutek suhosti, občutek pomirjene kože itd. Na dejanski občutek, ki ga emulzija pusti, izbira emulgatorja in reoloških modifikatorjev vpliva le deloma. Velik delež vseh “občutkov” je namreč odvisen od izbire maščob ter aktivnih sestavin.

Določanje količine maščob

Glede na to, za kakšen tip kože bomo formulirali, se bomo odločili za višjo ali nižjo vsebnost maščob. Ker je na koži na obrazu v primerjavi s kožo po telesu bistveno več zlež lojnic, je tudi izločanje sebuma in posledično “naoljenost” kože višja. Količina maščob v emulzijah za kožo obraza je zato nižja kot v emulzijah za telo.

Maščobna faza se v kremah za obraz v povprečju giblje do 25%, v primeru zelo suhe kože sicer tudi več, vendar pa imejte v mislih, da je bolj kot količina same maščobne faze pomemben izbor maščob ter seveda aktivnih in vlažilnih sestavin.

Količina maščobne faze tako zavisi od tipa kože in od izdelka, ki ga želimo formulirati, pa tudi od letnega časa:
do 10% maščob imamo izredno lahke do lahke emulzije ali gele z dispergirano maščobno fazo. To so izdelki, ki so primerni za zelo mastno, problematično in aknasto kožo ali pa izdelki, ki predstavljajo osnovno aktivno podlago nekoliko bolj hranljivi kremi. Za takšne izredno lahke formule se povečini odločamo poleti.
pri 10-20% maščob imamo lahke do srednje mastne emulzije. Navadno so to izdelki za zimsko nego mastne ali mešane kože (navadno le do 15% maščob) ter kreme za normalno ali ne preveč suho kožo. Lahke emulzije z do 15% maščob lahko predstavljajo tudi dopolnilno nego drugim, bolj hranljivim kremam.
pri 15-25% maščob imamo mastne do zelo hranljive emulzije, primerne tako za nego normalne kot tudi za suho kožo. Izdelki z visokim deležem maščob (25% ali več) navadno predstavljajo zelo hranljive, zaščitne kreme, primerne za zelo suho kožo ali izredne, npr. zimske razmere.

Izbira emulgatorja

Izbira emulgatorja, koemulgatorja (če je potreben) ter modifikatorje vodne in lipidne faze je najbrž najtrši oreh pri formuliranju krem za obraz. Kako se odločiti? Katera kombinacija bo najboljša? Naj vas nikar ne zagrabi strah: napačne izbire skorajda ne morete narediti. Lahko naredite le boljšo ali slabšo. S tem želim reči, da emulzija uspe, tudi če si namesto Planteca OP2 zamislite kremo z Montanov 68. Razlika je le v kvaliteti sami – ena bo boljša, bolj prijetna, bolj “ta prava”. In do tega, da ustvarite “popolno” emulzijo za vaše potrebe in želje, vodi le pot poizkušanja, spreminjanja in piljenja vaše formule.

Za izbiro emulgatorja se vedno opiramo na točke, ki smo jih že definirali: konsistenca, tekstura, občutek in količina maščob. Niso vsi emulgatorji namreč primerni za vse izdelke, saj ima vsak posamezen emulgator specifično zahtevo po priporočeni maščobni fazi ter seveda kompaktnosti. Tekoče emulzije najbrž ne bomo dosegli z Montanov 68, prav tako ne bi imelo pomena z Montanov 68 izdelovati izredno lahke kreme za mastno kožo.

Če želim izdelati emulzijo “oil free” zagotovo ne bom posegala po Plantec OP2, temveč se bom usmerila bolj proti Lisolecitinu. Nasprotno se bom za izdelavo hranljive kreme najbrž izogibala Cetearyl glucosidu in iskala rešitev v Plantec OP2, če pa bom želela lahko emulzijo za normalno kožo, bom najbrž iskala kompromis med Methyl glucose sesquistearatom in PGE-3 methylglucose distearatom.

Oblikovanje maščobne faze

Ko na podlagi željene konsistence, teksture, občutka in namembnosti ter določitvi maščobnega deleža določimo najbolj primeren emulgator, izoblikujemo maščobno fazo.

Pri tem bi želela ponovno spomniti, da se v maščobno fazo štejejo tako olja in masla kot tudi lipidni emulgatorji, koemulgatorji in lipidni reološki modifikatorji kot tudi druge lipidne sestavine (npr. tokoferol), ki jih vključimo v naš izdelek.

Oblikovanja maščobne faze se lotimo upoštevajoč tri zelo pomembne aspekte: konsistenca kreme, količina maščobne faze ter občutek, ki ga želimo. Recimo, da bi želela bolj gosto tekočo kremo za v airless, ki bo primerna za manj suho kožo, se bo lepo in enakomerno razmazala, ne bo “bremzala” ter bo puščala minimalno milnato sled ali bo brez nje ter bo kljub večjemu deležu maščob dajala lahek občutek, na koncu pa bo koža mehka.

Kot emulgator sem si že izbrala PGE-3 methylglucose distearate v kombinaciji z Methyl glucose sesquistearatom, saj mi kombinacija omogoča dobro mazljivost in lahkost. Določim lipo modifikatorje, zaradi želje po nizki beli milnati sledi omejim na minimum cetilni alkohol ter ga dopolnim ali zamenjam s cetil palmitatom. Lipo modifikatorja dodam zelo malo. Pri izbiri maščob se osredotočim na tiste, ki so bolj primerne za suho kožo (mandljevo, olivno, avokadovo itd) – ne pozabim na tokoferol, neumiljive snovi itd. vendar pa prav tako ne pozabim na tista izredno mazljiva olja kot npr. Coco caprylate ali Ethylhexyl stearate. Ta olja bodo namreč služila za doseganje lepe in polne mazljivosti, hkrati pa bodo poskrbela za občutek mehke kože. O tem, kako posamezna olja vplivajo na mazljivost in kako posledično izbiramo in kombiniramo olja, smo govorili v objavi Mazljivost in uporaba sintetičnih olj.

Oblikovanje vodne faze

Za oblikovanjem maščobne faze pride na vrsto določitev vodne faze. Kljub temu, da je vodna faza navadno precej preprosta, saj vsebuje v povprečju le dve ali tri sestavine – vodo, zgoščevalec vodne faze ter glicerol – pa sama izbira reološkega modifikatorja vodne faze ni vedno enostavna.

Izbira zgoščevalca vodne faze namreč bistveno vpliva tako na stabilnost kot tudi na kompaktnost emulzije. V kolikor želimo kompaktno kremo za v lonček, primerno za mastno kožo, bomo vsekakor morali poseči po akrilatnih zgoščevalcih kot so to Carbomerji in Carbpoli. Izbira zgoščevalca vodne faze vpliva pa tudi na sam občutek in teksturo emulzije. Če želimo hranljivo kremo, bomo najbrž izbrali ksantan gumi. Če želimo osvežujočo in lahko emulzijo, bomo posegali po Carbomerjih ali Carbopolih.

Naslednji korak je seveda določitev količine zgoščevalca. Z višjo količino reološkega modifikatorja vodne faze dosežemo načeloma bolj kompaktno emulzijo, vendar lahko v primeru previsokega odstotka dosežemo tudi prav neprijetne učinke. Krema z 0,4% ksantana bo npr. po vsej verjetnosti dajala občutek potenja, krema se bo vlekla in delala kodrčke, prenizka količina pa ne bo zmogla zagotoviti dovolj visoke viskoznosti in krema ne bo kompaktna ali pa se bo, v najslabšem primeru, začela razdeljevati. Največkrat se zato odločamo za kompromis in uporabimo v isti emulziji tako ksantan kot tudi akrilatne zgoščevalce.

Ko določimo primerne reološke modifikatorje in njihove količine, določimo še količino glicerola in preidemo na oblikovanje hladne C faze.

Oblikovanje C faze – aktivne sestavine

Zadnji korak pri formuliranju krem je oblikovanje hladne C faze, kjer določimo predvsem vse aktivne in vlažilne sestavine ter konzervans.

Pri oblikovanju C faze imejmo v mislih, da lahko emulzija sprejme le določeno količino aktivnih sestavin ter lipidov, ki jih dodajamo na hladno, zato z dodatki v C fazi ne gre pretiravati. Osredotočajte se na bistvene sestavine in upoštevajte pravilo, da je manj več.

Tako za aktivne in vlažilne sestavine posegajte le po tistih, ki so bistvenega pomena za potrebe kože, kateri namenjate izdelek, ter občutka, ki ga želite doseči. Suhi koži ne bo smiselno dodajati nepozebnika, ki deluje adstringentno, ali pa Dry flo PC za vpijanje sebuma. Mastni koži ne boste dodajali sto različnih vrst vlažilnih sestavin, normalni koži pa najbrž ne boste namenjali azeloglicina.

Ko določate in izbirate in določate količino aktivnih in vlažilnih sestavin pazite, da ne boste dosegli lepljivega učinka, posebej problematične so kombinacije s pantenolom in glicerolom. Prav tako pomislite na vse tiste sestavine, ki lahko povzročajo občutek potenja kot npr. ksantan in natrijev laktat. Posebej previdni bodite pri izbiri aktivnih sestavin in njihove medsebojne kompatibilnosti ter kompatibilnosti z ostalimi sestavinami, pH vrednostjo ali dolgoročno stabilnostjo. Pantenola tako ne dodajajte v maksimalnih količinah, če ste za zgoščevalec uporabili akrilate, retinil palmitata nikar ne uporabljajte v kremah za poletne dni itd.

Nazadnje določimo še konzervans in potrebni pH kreme. Tako konzervans kot tudi potrebni pH kreme morata biti kompatibilna z vsemi sestavinami, ki smo jih uporabili.

Končni izpis formule

Po vsem tem delu nas čaka samo še čistopis formule. Še enkrat preverimo vse količine, medsebojno kompatibilnost sestavin ter pH ter formulo prepišemo na čist papir tako, da sledimo klasični obliki za kozmetično formulo.

V fazo A zapišemo vodo, potrebno količino glicerola in zgoščevalca vodne faze. V fazo B emulgator, modifikatorje lipidne faze ter vsa olja in maščobe, ki jih lahko segrevamo. Olja, ki jih moramo dodajati na hladno, premaknemo v fazo C. V fazo C poleg termolabilnih olj zapišemo še aktivne in vlažilne sestavine, ki jih dodamo, ko se emulzija ohladi, vrsto in potrebno količino konzervansa ter potrebni pH.

Za dejansko formulo zapišemo še predviden ali potreben postopek: kako se pripravi faza A in B, do kolikšne temperature ju segrevamo ter pri kateri temperaturi emulgiramo. Zapišemo, ali emulzijo med ohlajanjem mešamo ter pri kateri temperaturi dodajamo sestavine iz C faze.

Kategorije: KAKO FORMULIRATI?

70 Komentarjev

neja62 · 5. marca, 2018 ob 20:43

Avtor je odstranil ta komentar.

neja62 · 5. marca, 2018 ob 20:44

Tončka živjo,
končno sem se nekako prebila skozi moje povzetke tvojih prispevkov na forumu in po
izkusila poustvariti formulo emulzije, ki bi jo pripravila za zelo suho in zrelo kožo. V recpt sem dopisala tudi nekaj vprašanj in bi te res prosila, če pokomentiraš, da vidim, če sem na pravi poti.

1. Maščobna faza 25%
– 5% masel (imam zelo suho, zrelo kožo- katero maslo bi bilo primerno? Na zalogi imam karitejevo, kakavovo, kokosovo, mangovo
– 15% olja,( 7,5 %coco caprylate, 7,5% OLJE PŠENIČNIH KALČKOV)
-5% Emulgator Olivem 1000 (KAJ POMENI TRDITEV: Olivem 1000 je združljiv s široko paleto kozmetičnih in aktivnih sestavin v širokem območju pH (3 do 12)? Mislim glede na konzervans.
Je pravilno, da ne rabim stabilizatorja, ker je emulgator sestavljen?
Kdaj vključimo lipomodifikatorje oz. kdaj je potrebno?
2. Vodna faza
-65,6% voda
-zgoščevalec vode 0,4% ksantan, ker želim hranljivo kremo
5% glicerol, v katerem porazdelimo ksantan
3. HLADNA faza
2% raztopine natrijevega hialuronata
Vitamin E 0,5%
Eterično olje 1%
Konzervans 0,5%
PH 2-7

Hvala že vnaprej in lep večer,

Andreja

Anonimni · 6. marca, 2018 ob 04:29

Oj,jaz sem naredila kremo za obraz pa se mi malo vlece in ni kompaktna.Kaj je vzrok in kaj naj naredim,da bo bolj kompaktna? lp C

Toncka Mavric · 6. marca, 2018 ob 05:50

Živjo Andreja.

Bom najprej odgovorila na vprašanja, potem pa k formuli 🙂

Trditev o Olivemu samo pove, da je kompatibilen z veliko sestavinami oz. da se s skoraj nobeno ne "krega". Sestavine so namreč lahko med seboj tudi nezdružljive (npr. kationske in anionske). Vendar pa Olivem 1000 kakšnih težav ne daje. Glede konzervansa oz. pH pa pomeni, da daje stabilne emulzije v razponu od 3 do 12. Seveda ti ne boš izdelala emulzije s pH 3, vendar je to tehnični podatek, ki ga proizvajalci (in nato prodajalci) navedejo.

Res je, lipomodifikatorja oz. stabilizatorja ni potrebno vključiti, saj sam po sebi že precej zgosti. Lipomodifikatorje se vključi takrat, ko a) jih emulgator zahteva b) emulgator ne daje dovolj kompaktne emulzije, mi bi pa radi kremo za v lonček ter jo z zgoščevanjem vodne faze ne moremo doseči.

Zdaj pa k formuli…
Glede masla bi ti svetovala karite in mango. Obneseta se odlično, sploh karite daje rahel svilnat občutek. Glede olj: olje pšeničnih kalčkov je bolje, da ne segrevaš, zato bi bilo dobro, da ga nadomestiš s kakšnim drugim oljem za suho kožo, recimo argan, avokado, olivno itd, ki jih lahko segrevaš. Sama bi znižala odstotek coco caprylata na recimo 4-5, ostalo bi dala rastlinsko olje ali več olj za boljši občutek in mazljivost. Zgoščevalec kljub želji po hranljivi kremi priporočam, da znižaš, 0,4 bo res veliko. Poskusi z 0,2. Vitamin E bi jaz zvišala na 1%, konec koncev je to zlata vreden vitamin za suho kožo 🙂

Potem pa še:
Raztopina Natrijevega hialuronata je 1%?
Pri eteričnem olju – za katera olja gre, si preverila njihovo uporabo v takšnem odstotku? Konzervans – si imela v mislih Cosgard? Priporočam, da dvigneš na 0,6 – to je standardna domača uporaba. Vsekakor je to, kateri konzervans je, zelo pomemben podatek!
pH pa le zapiši, kakšnega želiš imeti. Domnevam, da med 5 in 6, ne med 2 in 7 🙂 🙂

Lp
Tončka

    andreja · 28. marca, 2019 ob 12:57

    Tončka živjo,
    po dolgem času ti zopet postavljam vprašanje. Zelo me zanima emulzija za obraz z vsebnostjo macerata smilja v maščobni fazi. v vodni fazi bi dodala hidrolat iz smilja. Macerat je narejen na osnovi olivnega olja. Koliko največ ga lahko dam v maščobni fazi 25% in ali lahko segrevam. Kako vpliva na mazljivost razmerje med maščobo v trdi obliki in olji? Izdelala bi rada namreč emulzijo tipa popularne loccitanove immortelle.

      Tončka Mavrič · 29. marca, 2019 ob 09:25

      Živjo Andreja,

      macerata smilja lahko dodaš kolikor želiš – če tvoji koži paše, je lahko tudi 20, 25, 30% macerata oziroma celoten delež maščobne faze. Vedi le, da bo to z vidika mazljivosti in mastnosti pač nekoliko manj idealna emulzija. Če ga boš segrevala, bo del svoje aktivnosti izgubil, koliko – ne morem reči. Če ga ne želiš segrevati in ga želiš dodati le v hladni fazi, pa ga lahko dodaš le minimalne količine.

      Alternativa je seveda izdelava emulzije na hladno z lizolecitinom (ki pa ne bo kompaktna) ali pa npr. z emulgatorjem Galolive, ki pa tudi ne bo kompaktna. V tem primeru težav s segrevanjem ni 😉

      O vplivu različnih maščob na mazljivost si lahko prebereš tukaj: https://www.mojadomacakozmetika.si/2013/04/25/mazljivost-in-uporaba-sinteticnih-olj/

      Lp
      Tončka

Toncka Mavric · 6. marca, 2018 ob 05:51

Pozdravljena,

žal brez formule ne morem pokomentirat. Preroških sposobnosti (še) nimam 😉

Lp
Tončka

neja62 · 6. marca, 2018 ob 13:04

Tončka, ti si res zakladnica znanja in res ti hvala za vse te informacije.
Konzervans imam Geogard ultra, ph naj bi bil med 3-6, če sem prav prebrala
Raztopina NH je 1%, izdelana po tvojih navodilih.
Torej svetuješ zmanjšanje ksantana na 0,2%, povečam e vitamin za 0,5%, konzervans na 0,6, ostane še 0,2% za zmanjšati neke sestavine. O EO pa pe nisem razmišljala, katera bi dala. Kaj meniš o dodajanju absolutov v primerjavi z EO, mislim, kar se tiče količin?
Pa tele dišave imam iz AROMAZONE https://www.aroma-zone.com/info/fiche-technique/fragrance-cosmetique-naturelle-la-fee-muguet-aroma-zone Mogoče veš, a je to naravno?
V njihovem receptu navajajo, da se lahko da v kremo 10%? Imaš kaj izkušenj z dodajanjem teh dišav?

Hvala, hvala za nazaj in naprej.

Anonimni · 6. marca, 2018 ob 17:43

Toncka,pozdravljena.Zanima me,kdaj mislis organizirati delavnico.Jaz bi se ful rada naucila narediti kremo za obraz,sem ze veckrat probala narediti pa mi ni nikoli uspela dobra krema.Hvala ti,da nas ucis.Lp C

Toncka Mavric · 7. marca, 2018 ob 05:39

Živjo,
Geogard ultra (INCI: gluconolactone, sodium benzoate) se uporablja v koncentracijah med 0,75 in 2%. Če vzamemo neko srednjo povprečno vrednost, bi ga morala uporabiti okoli 1,3%. 0,5 ali 0,6 – kar je povprečna uporaba pri Cosgardu – bo absolutno premalo. Vsak konzervans ima svoj odstotek uporabe, zato sem te dodatno povprašala 😉

Vse ostalo bo po mojem v redu.
Edinole glede dišav in eteričnih olj: et. olja in dišave vsebujejo alergene (razen tistih, ki so prav definirana kot brez alergenov). Glede na vsebnost alergenov in druge možne reakcije je potrebno tudi primerno dozirati njihovo količino. Enako velja za absolute. 1% sivkinega olja ti najbrž ne bo delal težav, 1% cimetovega pa lahko sproži reakcije. Če nisi vešča v eteričnih oljih in aromaterapiji, lahko za osnovno vodilo uporabo et. olj v kozmetiki pregledaš podatke za posamezno olje na IFRA (ifraorg.org), kjer imajo vsa "problematična" et. olja in absoluti zapisano priporočeno količino.

Glede dišave z Aromazone – je ne poznam. Vendar pa na strani piše: mešanica naravnih aromatičnih spojin v oljni osnovi. Dovoljeno Ecocert. Kar pomeni po domače, da so to et. olja in najbrž izolirane spojine iz eteričnih olj, že razredčene v nekem olju ali lipidu. Zato tudi lahko uporabiš do 10%, ker je stvar razredčena. Vendar pa bi tak dodatek v C fazi krepko zamajal emulzijo!

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 7. marca, 2018 ob 05:41

Pozdravljena.
V prihodnosti bodo delavnice, vsebinsko jih že pripravljam, ne gre pa to tako hitro 😉 Ko bodo, bo zagotovo tudi objavljeno in tudi poslano preko newslettra (če si naročena).

Lp
Tončka

neja62 · 7. marca, 2018 ob 08:46

Hvala za odgovor. Še to, s čim bi potem lahko stabilizirala emulzijo?

Toncka Mavric · 7. marca, 2018 ob 08:52

Živjo Andreja,
v kakšnem smislu s čim bi stabilizirala emulzijo? Zdi se mi, da te je nekaj zbegalo 🙂
Stabilizacijo emulzije (s fizikalnega stališča) se doseže z zgoščevalci vodne faze in z zgoščevalci maščobne faze. Zgoščevalec vodne faze imaš – to je ksantan. Zgoščevalec maščobne faze tudi imaš, ker Olivem sam po sebi že vsebuje Sorbitan Olivate, ki zgosti in stabilizira. Stabilizacijo pred oksidacijo pa dosežeš z dodatkom vitamina E.

Ali si morda mislila na dodatek dišave Aromazone? Dvomim, da bi jo zares bilo potrebno 10%. Jaz bi poskusila z največ do 2%, tako kot načeloma svetuje tudi Aromazone. Raje manj, ter po potrebi dodaš raje kakšno kapljico, če res nič ne diši. 2% ti ne bosta destabilizirala emulzije.

Lp
Tončka

neja62 · 7. marca, 2018 ob 10:41

Ja imaš prav, zbegal me je tvoj zadnji stavek, da bo količina dišav zamajala emulzijo. Sem si to predstavljala, da pomeni, da ne bo stabilna. Imam prav?
Se bom ravnala po tvojih nasvetih, hvala še enkrat.
LP Andreja

Toncka Mavric · 7. marca, 2018 ob 10:52

Ja, ja, si prav razumela. Če bi dodala 10% tiste dišave (kolikor kot maksimalno količino nakazuje AromaZone), bi emulzija bila manj stabilna ali pa bi se lahko tudi vse skupaj sfižilo. Ker pa sem gotova, da takšne količine ne boš dodala, ni kaj skrbeti. Kakšen odstotek dišave bo prenesla 😉
Lp
Tončka

Anonimni · 11. marca, 2018 ob 12:20

Ne vem, ce pravilno razmisljam, zato raje vprasam-bolj razmisljam na glas ��
Jaz bi zmanjsala se kolicino glicerola, da bi se izognila obcutku potenja. Pa tudi zaradi hialuronske.
Del vodne faze bi nadomestila se s hidrolatom vrtnice ali smilja, ki sta super za suho in zrelo kozo.
Zal se etericna olja preveckrat izbirajo po vonju in ne po terapevtskem ucinku. Jaz bi v tem primeru izbrala seme korenja/smilj/vrtnico/ sandalovino v kombinaciji z roznim lesom, tudi kadilna bosvelija je fajn. Pri izbiri teh olj pa bi zmanjsala odstotek.

Toncka Mavric · 12. marca, 2018 ob 05:27

Živjo,
tvoje razmišljanje ni napačno 😉
Glicerol bi se lahko zmanjšalo, je pa občutek potenja vezan tudi s tem, kako suho kožo ima Andreja. To sama ve najbolje, zato o izbranih količinah ne moremo veliko soditi. Je pa gotovo to, da dokler vztraja hladno vreme, bo občutek potenja majhen ali nezaznaven, ko se bo ogrelo pa bo takšna emulzija najbrž hitro preveč 😉

Vsaka koža ima svoje lastnosti in vsak izdelovalec ima svoje sestavine na razpolago. Res je, da bi bilo fajn, da bi se eterična olja izbirala glede na učinek, vendar pa vsak nima tega znanja, pa tudi vsak nima primernih et. olj. Takrat je bolje, da se s tem ne obremenjuje in posega po et. oljih le za dišavo.

Kakorkoli, vsak izdelek bi se dalo še dodelati in izboljšati in prav je, da razmišljamo tako – v okvirih tistega, kar imamo na razpolago 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 12. marca, 2018 ob 15:55

Ja,saj vem,da je veliko dela s takimi stvarmi in sem ti hvalezna zato.Ne vem pa,kako se narocim na newsletter.A mi lahko pomagas? lp C

Toncka Mavric · 12. marca, 2018 ob 16:59

Zgoraj desno na vrhu bloga je pod mojo fotko en velik napis Prijavi se na e-novice. Tam vpišeš mail, ime pa priimek in obkljukaš, kaj bi rada prejela. To je to 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 13. marca, 2018 ob 16:59

Oj, vem da je s temi stvarmi veliko dela in sem ti hvalezna za znanje,ki ga nam posredujes.Kako pa se narocis na newsletter?Lp C

Anonimni · 13. marca, 2018 ob 17:01

Ok. hvala.C

neja62 · 15. marca, 2018 ob 07:34

Krema je ratala odlično, ob pomoči mojega sina, ki je bolj natančen oz. ima boljši občutek pri doziranju posameznih sestavin. Takoj, ko je bila mešanica delno ohlajena na 30 in še malo, je na koži puščaka belo sled, danes pa o tem ni bilo več sledi. Na koži je čudovit občutek, kar pripisujem hialuronski, diši pa tudi dobro, dodala sem 25 dišave. Glede hidrolatov pa o tem nisem pisala, sem napisala enostavno voda, čeprav vedno vsaj delno nadomestim vodo s hidrolatom, to pot sem ga imela iz pomaranče. Malo večjo količino ga imam iz smilja, vendar je malo moteč za moj nos, ga bom pa uporabila pri izdelavi drugih krem, npr. za noge in roke. Pa naslednjič se moram malo bolj poglobiti v dodajanje EO in še drugih olj. To pot sem odkrila zalogo baobab olja, mislim, da je za mojo zelo suho in zrelo kožo primerno. Skratka zelo sem zadovoljna.
Tončka še to, imam tudi sucragel, INCI:Prunus Amygdalus Dulcis (Sweet Almond) Oil & Glycerine & Aqua & Sucrose Laurate. Berem, da lahko z njegovo pomočjo izdelamo čistilni gel na bazi olj. Mi lahko napišeš, katera olja so primerna za čiščenje obraza' Morda olivno, kokosovo, ali ni kakšnih posebnih razlik? Hvala in lp

Toncka Mavric · 15. marca, 2018 ob 07:42

Živjo Andreja,
me veseli, da je krema uspela! 😀 😀 Čestitake obema, tudi sinu! 😉

Bele sledi pri Olivemu načeloma ni, najbrž je bila pogojena res s temperaturo kreme. Občutek na koži je najbrž pogojen tudi z maslom ter coco caprylatom ter ksantanom, vsaka sestavina namreč prispeva 😉

Zanimivo, da ti smilj smrdi. Jaz ga enostavno obožujem, zame je (poleg pomarančnih cvetov in vrtnice) kot droga 🙂

Za izdelavo čistilnega gela z olji: glede na to, da se vse skupaj izplakne in olja na koži ne ostanejo, nima smisla zapravljati kakšnih super dragih olj. Če verjameš ali ne, je najbolj pogosta sestavina čistilnih mlek čisto navadno sončnično olje. Dobro se obnese tudi riževo. Važno je, da izbiraš takšna, ki se ne pokvarijo prehitro. Ob tem bodi pozorna: če si boš s tem izdelkom čistila tudi oči (okolico oči ali make-up) izbiraj takšno olje, ki bo tvojim očem odgovarjalo. Mnoga olja namreč lahko "pečejo" v očeh, to je stvar posameznika. Navadno se zato posega po caprylic/capric triglyceride ali po riževem olju.

Lp
Tončka

neja62 · 15. marca, 2018 ob 14:00

Živjo Tončka,

kaj bi pa ti svetovala za odstranjevanje maskare, sploh če gre za občutljive oči.
Glede smilja ti moram reči, da če bi delala kremo samo zase, bi ga uporabila, ker je pač naraven in ni agresiven, ker pa sem kremo delala tudi za mami, njej pa ni všeč, ga tokrat nisem uporabil. Vsekakor ni moja prva izbira, ga pa uporabljam namesto tonika. Moja prva izbira tako rastline kot tudi vonja je vrtnica, vedno, zato tudi rastejo na mojem vrtu samo dišeče sorte. In se borim z njihovimi boleznimi , ker ne uporabljam kemičnih škropiv. Drugače sem pa zelo občutljiva na sintetične dišave kakršnekoli vrste in imam zaradi tega velike težave. Ne uporabljam kupljenih čistil, delam jih sama, edino za pralni in pomivalni stroj kupujem ekološke variante, ker se mi doma izdelane niso obnesle. Me pa zanima, če je v redu, da se v domačih pripravah teh čistil združuje sodo bikarbono in kis, a gre to kemično skupaj v smislu, da se potencira delovanje, ali pa se vse skupaj izniči? To me že dolgo bega, ker se pojavlja prav v vseh receptih.

Na koncu bi te še vprašala, če si kdaj ustvarila kakšen parfum v trdi obliki, za mazanje. Mene namreč čedalje bolj dražijo tudi vonjave kupljenih parfumov.

Pa še nekaj. Kako se lahko uveljavljena kozmetika reklamira, da je brez konzervansov:https://www.gamarde.si/dnevno-nocna-krema-za-zrelo-kozo—40-g?path=103

Lepo bodi,
Andreja

Anonimni · 15. marca, 2018 ob 20:24

Zdravo!
Ali je pri tistih emulgatorjih, ki sami po sebi ne dajo kompaktne emulzije (npr. lisolecitin, metyl glucose sesquistearat) obvezno dodati zgoščevalce maščobne faze (npr. cetilni alkohol), čeprav v formuli uporabimo veliko masel (karite, mango, kakavovo ipd.) in samo en del olj? Saj masla že sama po sebi precej zgostijo emulzijo.

LP Mateja

Toncka Mavric · 16. marca, 2018 ob 06:05

Živjo,
govoriva o suhi koži, kajne? Lahko poskusiš s čistilnim oljem z gelisucre, kot si sama že predlagala. Izbiraj nežna olja, riževo je zares povečini najbolj sprejeto. Lahko narediš pa tudi čistilno mleko (z ali brez PAS). Pri tem pazi, da bo pH blizu 7 (oči imajo pH 7), med olja pa poleg riževega ali sončničnega vključi še kakšen ester ali dicaprylyl ether. Sintetična olja imajo namreč malo boljšo topnost za maskare. Tudi kakšen odstotek propilen glikola ali MPdiola bistveno izboljša topnost in odstranjevanje maskare, seveda pa propilen glikol ni sprejet v naravni kozmetiki.

Ohh vrtnice. Jaz bi tudi imela cel nasad vrtnic. In pomaranč. Samo potem me nihče več ne bi spravil iz tega nasada, še spala bi noter, da bi lahko vohala 😀

Soda bikarbona in kis preprosto reagirata tako, da sproščata ogljikov dioksid. Ko ju zmešamo, se tvorijo mehurčki, zaradi teh mehurčkov naj bi bilo lažje tudi čiščenje. Njuno združevanje ni napačno, ne tvorita pa zaradi tega kakšne super čistilne snovi, še vedno je treba drgnit 😉

Hmm nekje imam recept za parfum v trdni obliki. Bi morala pogledati. Problem trdnih parfumov je samo en: manj dišijo kot tekoči parfumi, tisti v vodno alkoholni raztopini. Je pa dejstvo tudi to, da se z uporabo (samo) eteričnih olj težko dosega tisto trajnost, ki jo dosežejo s sintetičnimi parfumi. Glede na to, da si občutljiva na sintetične dišave, bi bilo smiselno, da greš na alergijski test. Mnoge sestavine sintetičnih dišav so namreč tudi sestavine eteričnih olj.

Glede kozmetike brez konzervansov… obstajajo snovi, ki imajo vse učinke konzervansov, vendar niso v seznamu konzervansov. Tak primer je glyceryl caprylate (ki je v formuli). Ta najboljše deluje v kislem okolju (fino bi bilo preveritiv pH kreme). Če temu dodamo še cel seznam eteričnih olj z očitnim protibakterijskim delovanjem, ki so jih uporabili, je odgovor na dlani. Takšne kombinacije eteričnih olj oz. izvlečkov sicer nisem zasledila med konzervirnimi kombinacijami, ki so naprodaj, obstaja pa en zelo podoben – Plantaserv S. Ni izključeno, da so pri Gamarde v laboratorijih sami našli drugačno delujočo kombinacijo. Konzervansi so, le da so to snovi, ki niso na uradnem seznamu konzervansov 😉

ps: takšnih sistemov konzerviranja se doma le stežka poslužujemo, ker nimamo možnosti preverjanja dejanske učinkovitosti kombinacije. Za izdelavo zase je trenutno še vedno bolje, da posegamo po "klasičnih" dovoljenih konzervansih.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 16. marca, 2018 ob 06:10

Živjo Mateja,
odgovor je ja in ne 😉 Nekateri emulgatorji kot npr. methyl glucose sesquistearate po definiciji potrebujejo cetilni ali cetearilni alkohol, drugi pa ne. Razlog ne tiči samo v zgostitvi, temveč v stabilizaciji. Cetilni in cetearilni alkohol zaradi svoje posebne strukture med emulgiranjem delno migrirata v vodno fazo ter s tem povečata stabilnost emulzije. Masla tega ne zmorejo. So pa tudi drugi emulgatorji, ki teh zgoščevalcev ne potrebujejo, recimo lisolecitin. Vsekakor pa je v obeh primerih zelo pomembno zgoščevanje vodne faze!

Lp
Tončka

neja62 · 16. marca, 2018 ob 07:22

Kot vedno eksplozija znanja s tvoje strani. Hvala za ves tvoj čas, ki ga namenjaš našim vprašanjem.

Anonimni · 19. marca, 2018 ob 15:49

Toncka,oprosti,ampak jaz ne najdem tvoje slike zgoraj desno na vrhu bloga z prijavo na e novice.Lp C

Toncka Mavric · 19. marca, 2018 ob 17:07

Pozdravljena,

torej, prvič, na blog dostopaj z računalnika. Pri mobilni različici je vse drugače in določene stvari niso vidne.
Potem pa z miško skrolaj vse do vrha strani, čisto na vrhu je velika naslovna fotografija z napisom Moja domača kozmetika, pod njo je na levi strani naslov objave, na desni pa "O meni" ter moja fotografija, malo bolj spodaj pa "prijavi se na e-novice". Tu vpišeš naslov in ime in odkljukaš kaj bi rada prejela, in je 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 22. marca, 2018 ob 20:35

Nasla tvojo sliko in se prijavila.Hvala. Lp C

Tanja Bančič · 5. aprila, 2018 ob 08:59

Živjo!

Hvala za vse koristne informacije, tvoj blog kar požiram, ponovno prebiram – super je! Že nekajkrat sem dokaj uspešno izdelala svojo kremico za obraz, tokrat pa sem se opogumila in sestavila svojo recepturo. Krema naj bi bila za mešano kožo. Zelo hvaležna bom za kakšen komentar moje recepture:

OF

Olivem 1000 7%
Cetil alkohol 2%
Avokadovo olje 4%
Jojobino olje 5%
Karitejevo maslo 3%

VF
Voda do 100%
Hidrolat neroli 25%
Na laktat 2%
Alantoin 0,5%
Glicerin 2%
Pšenični proteini 0,1%
Geogard Ultra 1%

Faza C
Pantenol 2%
Raztopina hialuronske kisl.in Vit C 4%
(raztopino sem naredila z raztapljanjem 300 mg vit C in 400 mg hialuronske v 10 ml hidrolata)
Et.olja
Vit E

Bo krema ok? Sem pretiravala z vlažilci? Rabim še stabilizator vodne faze, npr. 0,2% ksantana? Do zdaj ga nisem uporabljala in mi je bila konsistenca ok, samo je pa res, da so bile recepture malo drugačne. Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Toncka Mavric · 6. aprila, 2018 ob 07:21

Živjo Tanja,

hvala za pohvale, me veseli, da ti je blog všeč in da ti je tudi v pomoč 😉

Poglejva kar formulo. Je to krema zate? Če si Olivem 1000 na obrazu že uporabljala in ti ni delal težav, potem ostaniva pri Olivemu. Se pa rado zgodi, da Olivem 1000 mastni in mešani koži deluje "preveč" in bi bilo potrebno poseči po kakšnem lažjem emulgatorju.

Osebno bi izločila cetilni alkohol. Olivem deluje sam po sebi kot emulgator in hkrati zgoščuje – pomni, da je sestavljen iz cetearyl olivata in sorbitan olivata, sorbitan olivate že sam po sebi deluje kot reološki modifikator lipo faze. Za pridobivanje konsistence in stabilnosti pa bi dodala nekaj malega ksantana (do 0,2). Načeloma bi lahko tudi Olivem še dodatno znižale, vendar bi izgubile kompaktnost kreme.

Pri izbiri olj ti bo največ seveda povedala tvoja koža, vendar pa bi sama vseeno zamenjala avokadovo olje (bolj primerno za suho in razpokano kožo) s kakšnim oljem z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin, recimo barvilni rumenik, mak itd, ki pa mora iti v hladno fazo. Enako za karitejevo maslo – če ga tvoja koža dobro prenaša, ga ohrani, drugače pa bi bilo morda smiselno znižati. Največ ti bo povedala sama koža 😉

Pšenične proteine (so hidrolizirani v tekoči obliki?) premakni v hladno fazo. Vitamin C je v obliki askorbinske kisline? Če je, potem je najbrž vse skupaj že oksidiralo in je le še za stran. Askorbinska kislina namreč v raztopini (v hladilniku) traja morda dan ali dva, zato se askorbinske kisline kot take v kozmetiki ne uporablja, saj je ne moremo stabilizirati. Poleg tega askorbinska kislina depolimerizira natrijev hialuronat, kar pa zagotovo ni želen učinek v izdelku. Skratka: natrijev hialuronat ja, vitamin C v obliki Sodium Ascorbyl fosfata ali drugi obliki ja, askorbinska kislina ne.

Vitamin E – koliko? Manjkajo odstotki.

Vlažilcev je kar precej, ja, morda za prve pomladne dni ne bo težav, proti poletju jih bo pa morda preveč. Mastna koža navadno ne potrebuje tako hudih vlažilcev kot npr. natrijev laktat. Glicerol, alantoin in pantenol bi že zadostovala, sploh če bo zraven tudi ksantan.

Moraš biti pa pozorna na nekaj: kreme z Olivemom včasih "zavedejo". Če je emulgatorja preveč (kar se v takšnem primeru kot ga imava tu, rado zgodi, saj puščava več emulgatorja za doseganje konsistence) kreme delujejo kot bi bile manj hranljive ali s premalo vlažili.

Pri formuliranju (za v bodoče) pa se le spoprijatelji s ksantanom 😉 Prispeval bo h konsistenci, stabilnosti, vlažilni funkciji, mazljivosti in tudi zniževanju celotnega stroška kreme 😉

Lp
Tončka

Tanja Bančič · 6. aprila, 2018 ob 09:24

Najlepša hvala za konstruktivne kritike moje formulacije 🙂

Olivem 1000 sem že večkrat uporabila, imam tudi Olivem 900 in Emulgade SE-PF, je kateri od teh lažji? Nisem opazila, da bi slabo prenašala kateregakoli od teh, krema pa nikoli ni bila "perfect" – samo čemu to pripisat… 🙂

Glede olj – kaj pa so najprimernejša olja za mešano kožo? Doma imam poleg jojobe, kariteja in avokada še mandljevo in marelične peške, kokosovo olje, svetlin, olivno olje in olje pšeničnih kalčkov. Kaj od tega? Da ne kupujem še dodatnih olj 🙂

Pšenične proteine imam v trdni obliki.

Vitamin C je v obliki Na askorbil fosfata, ampak je zdaj že kakšen teden, odkar sem naredila gel hialuronske z vit C v hidrolatu, potem verjetno ni več uporabno in raje še enkrat naredim raztopino?

Vitamin E sem mislila dat ene 5-6 kapljic.

Bom glede na odgovor sformulirala novo kremico – z novimi olji, brez cetil alkohola, brez Na laktata in s ksantanom. 🙂

Toncka Mavric · 6. aprila, 2018 ob 10:09

Olivem 900 daje kreme tipa V/O, kar za mastno kožo ni dobra izbira. Emulgade SE-PF sicer ne poznam (ni namreč naraven, saj vsebuje etoksilirane sestavine, pri tolikšni količini naravnih emulgatorjev posegam raje po te 😉 ), vendar pa ravno tako vsebuje zgoščevalce lipo faze, tako da načeloma lahko ostanemo kar pri Olivemu 1000.

Pot do "perfect" kreme je dolga. Začne se tudi pri emulgatorjih. In nato pri čisto vsaki sestavini 😉 Pri oljih poskusi s svetlinom, mandljevo in marelične peške sta pa itak precej vsestransko uporabna.

Proteini so hidrolizirani? Ali gre za aminokisline? Vem, da sem sitna, vendar je razlika tudi v uporabi 😉

Pri vit. C – Natrijev askorbil fosfat je stabilna oblika vitamina C, vendar le in zgolj v primernem pH območju, seveda pa ga bi bilo treba tudi dodatno stabilizirati (npr. s kelatorji). Kolikšen je bil pH raztopine? Pri uporabi le-tega je obvezno predvideti tudi primeren pH kreme, ki mora biti okoli 6,5 ali 7. Poleg tega visok pH natrijevega askorbil fosfata, če ga dodamo neposredno v raztopino natrijevega hialuronata, prav tako lahko depolimerizira hialuronat. Zato se ju tudi v izdelke raje dodaja posamezno, s posebno pozornostjo pH nihanj.

Ko govorimo o aktivnih sestavinah, je potrebno vsako sestavino zelo dobro poznati. Ne samo njene učinke, največkrat je znanje o stabilnosti in medsebojnih interakcijah bolj pomembno.

Natrijev askorbil fosfat (kratica SAP) dodaš v hladni C fazi, enako hialuronat, vendar ločeno. Najprej SAP (kar v prahu), popraviš pH, nato pa še hialuronat (raztopino).

Vitamin E je zeloooo gosta tekoča snov. In tistih 5-6 kapelj (ki zaradi gostote niso nikakor kapljice) ima hitro svojo težo. Zato se ga vedno tehta 😉

Lp
Tončka

Tanja Bančič · 17. aprila, 2018 ob 19:22

AH, sem kliknila "Odjava" namesto "Objavi"… Grrrr. Še enkrat 🙂

Končno sem spisala novo formulo. Upam, da je zdaj primerna za izdelavo!

OF

Olivem 1000 7%
Jojobino olje 10%
Svetlinovo olje 6%
Mandljevo olje 5%

VF
Voda do 100%
Hidrolat neroli 25%
Alantoin 0,5%
Glicerin 2%
Ksantan 0,2%
Geogard Ultra 1%

Faza C
Pšenični proteini (hidrolizirani, v prahu) 0,1%
Pantenol 2%
Raztopina hialuronske kisl. 1% (masa suhe kisline)
Vitamin C (SAP) 1%
Et.olja 1%
Vit E 0,5%

Zdaj pa še par pomislekov: kaj bi bil najprimernejši način da vmešam notri ksantan? Glede na objavo o ksantanu – tista z glicerinom? Je pomembno, koliko vode se takrat primeša zraven?
Od et. olj bi dala notri palmaroso, rožni les, geranijo, kadilno bosvelijo – nekaj v tej kombinaciji.
Še zadnje – kaj bi lahko uporabila za korekcijo pH? Nekje sem zasledila, da se lahko uporabi raztopina citronske kisline…

Hvala za pomoč in en lep pozdrav! 🙂

Tanja Bančič · 17. aprila, 2018 ob 20:59

Že dobila odgovore glede ksantana in korektorjev pH v eni drugi (spregledani) objavi. 🙂 Tako ostaja samo še vprašanje recepture in et.olj. LP 🙂

Toncka Mavric · 18. aprila, 2018 ob 06:53

Živjo Tanja,

olje svetlina mora iti v C fazo, ker je termično občutljivo, zaradi česar ga bo potrebno dati manj. C faza tako velike količine olja ne bo prenesla.

Kolikšen bo končni pH? Pri uporabi SAP je obvezno predvideti končni pH, ki ga SAP zahteva in nato tudi na tisti pH popraviti. Pri tem bodi pozorna: konzervans deluje le v območju do pH 6,5 (kar je tudi minimalni priporočen pH za stabilnost SAP). To je precej "na meji" vse skupaj.

1% čistega natrijevega hialuronata bo preveč. Navadno se izdela recimo 1% raztopina, ki se nato v emulzije dodaja v količini do max 5% (torej je suha masa hialuronata v izdelku 0,05%), pa še to je zeloooo verjetno, da bo izdelek puščal lepljiv občutek, ko ga uporabljamo skupaj s pantenolom in glicerolom.

Za eterična olja se prepusti navdihu 😉 Meni osebno sama geranija odlično diši, brez drugih dodatkov. Bo pa morda 1% geranije preveč, saj ima zelo intenziven vonj.

Lp
Tončka

Tanja Bančič · 18. aprila, 2018 ob 10:07

Živjo Tončka!

Bo v redu, če dam potem 4 g svetlinovega olja in ustrezno povečam enega od drugih dveh olj?

Končni pH bo pomoje 7, mogoče bo lažje, če Geogard zamenjam za Cosgard – samo da ga dam v C fazo. Bo 1,5% konzervansa dovolj? Potem ne bo tako na meji vse skupaj 🙂

Bom potem prilagodila hialuronsko do 4% (1% raztopine, torej 0,04%) in zmanjšala glicerol na 1,5%.

Blizu smo, blizu… :)) LP

Toncka Mavric · 18. aprila, 2018 ob 11:45

Živjo Tanja,

brez zamere 😉 "končni pH bo po mojem 7" ni prav nič dober odgovor. TI moraš določit, kateri MORA biti končni pH, le-tega pa določiš na osnovi sestavin oz. njihovih zahtev po pH. In ga nato ob končni emulziji tudi primerno popraviš. Torej, če veš, da je SAP najbolj problematičen in zahteva pH vsaj 6,5 ali še boljše 7, moraš predvideti, da bo končni pH emulzije tudi tak. Ob dodajanju SAP bo pH močno močno poskočil v bazično območje, ti pa ga moraš nato znižati z dodajanjem kisline. Ampak to so vse stvari, ki jih moraš predvideti. To pomeni poznavati sestavine in znati formulirati 😉

S svetlinovim oljem bo najbrž v redu tako, upajmo, da bo emulgator zdržal. Za "nadomestilo" lahko povečaš drugi dve olji ali pa dodaš še eno (toplotno neobčutljivo) maščobo, npr. nekaj kariteja, ki si ga že predvidevala v prvi varianti – po želji.

Pazi, ker ima Cosgard omejeno delovanje do pH 7. In nikakor ga ne smeš uporabljati v tako velikih količinah, njegov priporočen odstotek uporabe je med 0,2 in 0,8; pri domači izdelavi se ga navadno uporablja v količini 0,6.

Lp
Tončka

Tanja Bančič · 19. aprila, 2018 ob 08:59

Nič nisem vzela za slabo, sem se v bistvu zgrozila nad mojo neukostjo in tudi površnostjo, ker bi z mojo izobrazbo morala bolj zavedati vpliv pH izdelka na stabilnost sestavin in še kaj drugega. Človek se celo življenje uči in zdaj imam še večjo motivacijo za učenje formuliranja kozmetičnih izdelkov. 🙂

Potem v bistvu SAP ni najboljša sestavina kreme za obraz, ker zahteva pH 7, krema pa naj bi imela pH med 5 in 6,5. Mislim, da se bom sestavini kar izognila, se potem izognem tudi težava zaradi konzervansa.

LP, Tanja

Toncka Mavric · 19. aprila, 2018 ob 09:56

Tanja, ravno nasprotno 😉 SAP je odličen antioksidant, sploh kadar ga v formuli kombiniramo z vitaminom E. Za poletne dni sta super sestavini. Res, da SAP potrebuje višji pH (ki pa še zdaleč ni visok ali zaskrbljujoč), vendar je korist antioksidativnega delovanja bistveno večja kot trenutna sprememba pH kože. 😉

Tanja Bančič · 19. aprila, 2018 ob 10:39

No, potem pa zelena luč za SAP, pa bom uporabila Cosgard (0,6%) in p uravnala na 7. Pa upam, da bo kremica fajn 🙂 Poročam! Hvala za vso pomoč!

Anonimni · 21. aprila, 2018 ob 09:27

Zdravo.

Imam vprašanje glede recepta in upam na pomoč 🙂

Faza A: 30%

Gliceril stearate se 5
Sezamovo olje 10
Jojobino olje 5
Cetearil alkohol 1
Lanolin 3
Čebelji vosek 1
Skvalen 5

Faza B:
Alantoin 0.5
Silica 0.5
Kaolin 0.5
Hidrolat rim. kamilice 10
Voda do 100

Faza C:
Glicerin 2
Ksantan gum 0.2

Faza D: 8%
Bisabolol 1
Macerat ognjiča 2
Vitamin E 1
Provitamin B5 3
Cosgard 0.6
EO rim.kamilice 5 kapljic
EO prave kamilice 5 kapljic

Fazi A in B sem segrela do 75 stopinj in tako držala nekje 15 min, nato sem fazo A vlivala med mešanjem v B. Še v toplo emulzijo sem primešala mešanico ksantana in glicerina. Ko se je ohladilo, sem primešala še fazo D. Po tem receptu sem delala že drugič, v prvem poskusu sem dala 0.4 ksantana, in je krema na obrazu dajala vtis velikega potenja. Zdaj sem dala ksantana 0.2, in je občutek isti, ko je krema na nosu, kot da imam vodo gor, pa imam zelo suho kožo. Torej je problem v nečem drugem, načeloma sem prvič delala s skvalanom in bisabololom tako da mogoče tukaj, skupaj s kombinacijo provitamjna B5? Drugace na rokah je krema lepo mazljiva in se hitro vpije.

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 23. aprila, 2018 ob 05:33

Živjo Mateja,

tudi jaz bom imela veliko vprašanj 😉 Bom z njimi tudi začela. Formula je namreč precej nenavadna, rekla bi celo, da si povsem brez potrebe kompliciraš stvari 😉 Vendar pa potrebujem tvojo razlago, zakaj si nekatere sestavine vključila.

Najprej mi moraš povedati, s kakšnim namenom je bila krema formulirana. Lanolin in čebelji vosek nakazujeta močno suho, razpokano kožo, ki potrebuje nenehno zaščito pred vetrom in mrazom. Po formuli sodeč je to krema za roke. Čebelji vosek se recimo v izdelkih za obraz navadno ne uporablja. Zagotovo pa je vsega tega preveč 🙂

Čemu silica in kaolin v kremi? S kakšnim namenom si ju vključila?

Zakaj ksantan dodajaš po emulgiranju skupaj z glicerinom? Oba spadata v vodno fazo, emulgator pa tudi ne zahteva, da bi ju dodajali ločeno.

Zakaj zadržuješ fazi na temperaturi 15 minut? To načeloma ni potrebno, je pa to iznajdba ameriških blogerk. Vsi tehnični spremni listi so glede tega jasni: ko fazi dosežeta željeno temperaturo, emulgiramo. Nikjer ni sledu o zadrževanju temperature.

Potem pa še: skvalen je zelo nestabilen in neodporen, nikakor ga ne smemo segrevati. Dodajamo ga v C fazi. Bisabolol je čisti? Vitamin E je v obliki tokoferola ali tokoferil acetata? Iz katerega olja je macerat ognjiča? Kolišen je končni pH? To so vse podatki, ki jih je potrebno v formulo vključiti. Deloma zaradi tega, ker so izredno pomembni (saj vendar ne kuhamo golaža!), deloma pa tudi zato, da boš lahko čez recimo 5 let kremo naredila povsem enako 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 23. aprila, 2018 ob 12:11

Hvala za trud:) krema je bila mišljena kot univerzalna, predvsem za otroško kožo, sem pa poskusila kako se obnese na obrazu, mi je pa zelo všeč kot krema za roke.
Silico in kaolin sem vključila bolj iz radovednosti, v 1.poskusu sem delala brez, pa se mi zdi da se zdaj 2.krema bolj vpije. Ali pa se mi samo zdi. Je pa navdih za recept bil predvsem iz Weledinih izdelkov. V 1.poskusu sem v vodno fazo zmesala glicerin in ksantan, nastal je gel in sem to segrevala, pa se mi je zdelo da nekako ni prav tako, zato sem v 2.dala v emulzijo. Sem pa videla v eni vaši objavi, da dodate ksantan v vodno fszo in segrevate gel, zato tukaj nebom več komplicirala. 🙂
Za zadrževanje faz na T sem prebrala v nekem blog zspisu, mislim da na milnici, in od takrat sem vedno delala tako. Ampak če krema ne bo razpadla če ne držim tako dolgo na T, še boljše, da se olja ne pregrevajo brezveze.
Dodala sem Skvalan (Squalane), se opravičujem na napaki pri zapisu. Bisabolol je čisti (INCI: Bisabolol), vitamin e pa je v obliki tokoferol (INCI:Tocopherols (mixed), helianthus annuus seed oil). Macerat ognjiča je iz olivnega olja. Končni pH je med 5 in 6, bolj se nagiba k 6.
Zanima me konzervans, imam Cosgard in Leucidal. Glede na to da je bil krema mišljena tudi za uporabo otroške kože, sem želela uporabiti Leucidal (INCI:Leuconostoc/Radish Root Ferment Filtrate), doziranje ima nekje med 2-3%, pH pa manjši ali enak 9. Kako se obnese, je boljše kot Cosgard?

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 24. aprila, 2018 ob 06:57

Pozdravljena Mateja,

hmm. Torej, prvo pravilo: kar je za odraslo kožo ni za otroško in pogosto tudi obratno ne. Kar je za telo pogosto ni za obraz, kar je pa za obraz, je ponavadi predrago za telo. Kar hočem reči je, da "univerzalno" kremo sicer lahko izdelamo, vendar ne bo nikjer blestela: ne bo idealna za roke, ne bo idealna za obraz, ne bo idealna za telo itd. Povsod bo v najboljšem primeru povprečna. Zato se – sploh takrat, ko si lahko izdelke dobesedno krojimo po meri naše kože – osredotočamo na formuliranje specifične kreme. Krema za zaščito otroške ritke bo povsem drugačna kot krema za obraz odrasle ženske in spet drugačna od krem za roke.

Torej, najprej bo potrebno ugotoviti, za kateri namen bi jo rada predelala. Za obraz?

Silica in kaolin "sušita" kremo oz. dajeta občutek, da se krema bolj vpija. V resnici temu ni ravno tako, saj se krema vpije na povsem enak način, le na koži ostane določena količina silike in kaolina, ki pa sta oba odlična vpijalca maščob, hkrati pa še prašnata. Temu se reče senzorični trik 😉 Je pa tako: pravilno formulirana krema takšnih trikov načeloma ne potrebuje (izjeme seveda obstajajo, navadno tam, kjer se določeni sestavini kljub njenim slabim lastnostim nikakor ne želimo odpovedati, saj je bistvena za nego kože, recimo glicerinska krema). Weleda se uporabe kaolina in silike poslužuje, ker je količina maščob v izdelku ogromna. Če pozorno pogledaš INCI, pravzaprav ugotoviš, da je edina stvar, ki veže vodo in maščobo, lanolin oz. lanolin in glyceryl oleate v drugem izdelku. Torej je maščobe toliko, da morajo z nečim "posušiti", drugače bi vse skupaj izgledalo premastno. Pri pravi emulgirani kremi tipa o/v pa to z dobrim formuliranjem ni potreba.

Segrevanje gela iz ksantana je povsem pravilno, saj se ne poškoduje. Ne spada med občutljive sestavine, tako da kar pogumno 😉 Enako je z dolgotrajnim segrevanjem, ni potrebno. Obstojnost oz. stabilnost emulzije je odvisna od mnogih drugih dejavnikov (predvsem zgoščevalcev, temperature združitve, zaporedje združitve, mešanja, emulgatorja in formule), od zadrževanja temperature pa ravno ne 😉

Glede tokoferola, morda veš, kolikšen je delež tokoferola v mešanici? To namreč ni čisti tokoferol, temveč zmes tokoferola in sončničnega olja. Če je mešanica recimo 50%, imaš ti pri uporabi 1% raztopine, v formuli le 0,5% tokoferola. Tako da lahko – če želiš – tudi povečaš koncentracijo tokoferola.

Kar se tiče Leucidala, nimam neposrednih izkušenj. Ko je prišel izdelek na trg, je bil priporočen odstotek uporabe nižji, nato pa je proizvajalec (po očitno dodatnih testih) sporočil, da je potrebno količino povečati na 2-4%, kar mene – priznam – ne navdušuje in ne napolnjuje z zaupanjem. Kolikor vem, je sicer stabilen med pH 4-10, vendar najbolj učinkovit pod pH 6. Žal proizvajalec ne poroča o "primeren za izdelke za otroke" temveč samo "primeren za različne vrste izdelkov". Nasprotno pa je v spremnih opisih Cosgarda navedeno, da se ga lahko uporablja tudi v izdelkih za nego otroške kože.

Pri formuliranju za otroke je potrebno biti posebej previdni. Manjši kot so, več previdnosti je potrebno. Konzervansi morajo biti primerni za uporabo v otroških izdelkih. Eteričnim oljem in dišavam je bolje, da se izogibamo. Vse sestavine morajo biti brez primesi, pesticidov in podobnega, v primeru te formule so lahko recimo problematični lanolin, bisabolol, kaolin – za to je potrebno imeti analizne certifikate prodajalca. V lanolinu se npr. skriva ogromno pesticidov.

Lp
Tončka

Anonimni · 24. aprila, 2018 ob 17:53

Najlepša hvala za odgovor. Boste imeli kakšno delavnico kje na Štakerskem? Bi se je z veseljem udeležila. 🙂
Vitamin e je iz aromazone, nisem zasledila koncentracije, samo da se dozira od 0.2 do 0.5 kar se mi zdi nekam malo? Prav tako so vse ostale sestavine bolj ali manj od aromazone oziroma manske.
Poskusila sem z drugo formulo za obraz:
22% maščob (jojoba, aloe vera gel, riževi otrobi, arganovo olje (dodala sem ga na koncu segrevanja), 1% cetearil alkohol, 6% emulgade se pf), 70% vodne (20 hidrolat,voda do 100, 2 natrijev laktat, 0.5 alantoin), 8% hladne (1 pantenol, 1 tokoferol, 4 hialuronske raztopine (v 10g vode sem raztopila 0.3g hialuronske kisline, se pravi je to 3% raztopina, brez konzervansa ker bom ostanek porabila), 0.5 cosgard, 0.5g svilenih proteinov v raztopink, 1g olja plodov rakitovca, 5 kapljic EO). Kako se vam zdi to? Krema na obrazu se kar vpije, okrog nosa mogoče bolj navlaženo, zaradi večje % hialuronske raztopine?
Zanima me še, v večini formul je glicerin, skoraj nikjer pa ne zasledim natrijevega laktata (60%), pa me zanima zakaj? Ker je glicerin bolj naraven? Meni se občutek laktata v kremah nekak bolj dopade kot glicerin. Pa še to, na olionatura ima nekatere recepte zasnovane s kar veliko glicerina, v enem je celo 9g, ni potem tukaj lepljivega občutka?

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 25. aprila, 2018 ob 12:22

Živjo,

glede delavnic nič ne obljubim, zaenkrat 😉
Aromazonov Vitamin E kar brez zadržkov uporabi večjo količino, saj je razredčen. Mislim, da sem nekje že omenila, pa bom še enkrat: pogosto tile francozi ne vedo točno, kaj prodajajo in kako se uporablja. Na njihove informacije se nikakor ne gre zanesti.

Povem po pravici, da emulgade se-pf iz direktnih izkušenj ne poznam. Glede na to, da ne gre za naraven emulgator (vsebuje namreč dve etoksilirani sestavini) in je več kot nadomestljiv z obilico drugih emulgatorjev, po njem nisem nikoli posegala.
Zakaj si pa aloe vera gel vpisala med maščobe? Saj je vendar gola voda! 😉 Drugače se mi formula kot začetna izhodiščna točka ne zdi slaba, manjka pa seveda zgoščevalec vodne faze (ksantan) za stabilizacijo. Količina kombiniranih vlažilcev je kar precej visoka, kar zagotovo daje tisti občutek, da je bolj (ali preveč) navlaženo. S toplim vremenom bo ta občutek še bolj izrazit, predvsem zaradi natrijevega laktata in zaradi hialuronske kisline. Bilo bi le za dodelat in izpilit, seveda v skladu s potrebami tvoje kože 😉

Razlogov za (večjo) prisotnost glicerina je več. Prvič, glicerol je poceni. Morda se to v domači izdelavi ne zdi, vendar v industrijskih številkah je zares poceni. Drugič, združljiv je praktično z vsem. Tretjič, vlažilno deluje ne samo na kožo temveč tudi na samo emulzijo. Po domače povedano, poskrbi, da se emulzija ne bi preveč "izsušila". Četrtič, v nasprotju z natrijevim laktatom poleti ne daje občutka, kot bi se spremenili v jeguljo. Ter petič – kar je morda najbolj pomemben razlog – glicerol ni sol temveč polialkohol. Sol oz. elektroliti pa vplivajo na stabilnost emulzije, še posebej ko imamo opravka s konvencionalno kozmetiko, kjer je po vsej verjetnosti krema zgoščena s poliakrilati. Poliakrilati + natrijev laktat pa = zvodenel gel in nič več kompaktna krema 😉

Receptov na olionatura ne znam na pamet 😉 Lepljivost in občutek je odvisen od mnooogih faktorjev in od mnogih sestavin, ki so v receptu. Poglej npr. recept za glicerinsko kremo, ki je objavljen tu na blogu in vsebuje 40% glicerina. Verjemi, da nikakor ni lepljiva!

Lp
Tončka

Tanja Bančič · 29. aprila, 2018 ob 20:52

Evo, poročilo: včeraj sem namešala kremico, dodala sem eo geranije, rožnega lesa in čisto malo kadila. Super je uspela – taka lahka, ravno prava za toplejše dni! Super tekstura in mazljivost, nič pa ne da občutka potenja! Hvala še 1x za pomoč! 🙂

Toncka Mavric · 3. maja, 2018 ob 04:34

Super, čestitam!! Me veseli, da je kremica uspela in da si z njo zadovoljna! 😉

Anonimni · 21. maja, 2018 ob 11:17

Zdravo.

Najlepša hvala za odgovor, vaše objave in odgovori so mi zelo v pomoč in se opravičujem, ker vas toliko sprašujem. Kar tukaj bi podala še nekaj vprašanj, ki jih lahko seveda ignorirate 🙂
Izdelala sem kremo za mojga otročka, ki je dobil nekaj suhih lišajev na koži. Vem da to ni najbolj pametno zaradi občutljivosti kože, pa vendar sem poskusila, in je najbrž 0omagalo, lišaji so že skoraj zginili. Recept je sledeči:
Faza A – 37%
Oliveem 1000 – 8
Karite maslo 5
Olivno maslo (hidrogenirano) 2
Skvalan 3
Olje riževih otrobov 4
Sezamovo olje 4
Avokadovo olje 3
Olje makedamije 4
Macerat kamilice (v olivnem olju, ob koncu serevanja) 2,5
X
Cetearil alkohol 1,5

Faza B – 56,5%
Aloe vera (INCI: Aqua,Aloe barbadensis leaf extract,Glycerine,Polysorbate 20,Phenoxyethanol & Ethylhexylglycerin,Carbomer,Sodium hydroxide,Benzyl alcohol) 2
Alantoin 0.5
Hidrolat kamilice (s konzervansom) 20
Voda do 100
Glicerin 2
Ksantan gum 0.1

Faza c 6.5%
2% ratztopina hialuronske kisline 3
Vitamin e 2
Svileni proteini 0.2
Cosgard 0.3
Bisabolol 1
Po 2 kapljici EO rimske in nemške kamilice

Vprašanje ki ga imam je, sa jisem vedela koliko naj doziram Cosgarda, glede na to, da sta aloe vera in hidrolat s konzervansom. Najprej sem mislila klasičnih 0.6, nato sem raje 0.3, ker bom kremo tako alo tako zelo hitro porabila, če sem kljub temu dala premalo. Kaj vi mislite?

Vem da so za otroško kožo primerne kreme s ph 6.5 oziroma 7. Cosgard mislim da deluje samo do 6,5? Kakorkoli, moja krema ima ph okrog 5. Ker še nimam NaOH, pH tudi nisem mogla z ničemer dvigniti. Ali lahko dvignem pH samo z raztopino NaOH ali lahko še s čim drugim? Kljub temu da se Vam mogoče zdi neodgovorno, da sem kremo izdelala za otroka, naj poudari., da sem res zelo pazila na čistočo in vse razkužila, in pa da so vse sestacine bolj ali manj bio in organske, če lahko verjamem etiketam.
To bo zaenkrat vse.

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 22. maja, 2018 ob 04:34

Živjo Mateja,

koliko pa je star tvoj sonček?

Kljub temu, da bi na prvi pogled bilo logično zmanjšati koznervans, ko uporabljamo sestavine, ki so že konzervirane, doze konzervansa ne zmanjšujemo. Zakaj je temu tako? Preprosta matematika.

V Alojinem gelu je kombinacija fenoksietanola in etilheksilglicerina (Euxyl PE 090) z dodatkom Benzyl alkohola. Euxyl PE090 je za učinkovito konzerviranje potrebno dodati med 0,5 in 1%. Pri manjših odstotkih ne deluje, oziroma morda deluje, vendar ne poznamo reakcije in delovanja skupno z drugimi konzervansi (iz hidrolata in Cosgarda). Alojinega gela je v formuli 2%, če je bil konzerviran z maksimalno količino, je skupno v novi formuli 0,02 g Euxyla. Daaaaaaaleč pod najnižjo mejo.

Enako s hidrolatom. Reciva, da je konzerviran s Cosgardom pri največji količini, 1,15%. Torej je v končni kremi 0,23 g Cosgarda, kar je sicer znotraj najnižje meje, vendar je bil hidrolat za izdelavo kreme segrevan, zato je stabilnost konzervansa vprašljiva. Koliko je dejansko še učinkovit?

V primeru, da hidrolat ni bil konzerviran s Cosgardom, je situacija še slabša, saj imamo poleg Cosgarda (konzervans, ki si ga uporabila) še neznan konzervans v hidrolatu + fenoksietanol + etilheksilglicerin + benzil alkohol. Super koktajl, za katerega ne vemo točno, kako in v kakšni meri konzervira, še manj pa, kako deluje na otroško kožo.

Če bi dodala "klasičnih" 0,6 g Cosgarda, bi kljub prisotnosti ostalih konzervansov (v primeru, da je hidrolat konzerviran s Cosgardom), še vedno zelo varno znotraj dovoljenih meja (0,23 + 0,6 = 0,83), hkrati pa bi imela gotovost več, da bo krema konzervirana.

Ja, Cosgard deluje v območju do pH 6,5. pH se (v domačem okolju) dviguje le z raztopino NaOH (ali KOH, ki je še težje dobavljiv), soda bikarbona ali kakšni drugi bazični prebliski ne pridejo v poštev. Ne bo druge kot da si priskrbiš NaOH 😉

Glede pH kreme je pa tako: odvisno, koliko je otroček star. Če govorimo o čisto malih otročkih, je bolje, da je pH bližje 7. Če so pa že večji, pH ni tak problem.

Lp
Tončka

Anonimni · 22. maja, 2018 ob 07:16

Zdravo.

Hvala za odgovor bom upoštevala v prihodnje glede konzervansa. V objavi o aloji in njenih izvlečkih ste dejali, da je domač gel iz aloje gojišče bakterij. Če mu dodam konzervans, v kolikšen času bi ga morala porabiti, da je še vredu?

Otrok je star 2 leti. Kako se vam zdi formula recepta, bi bilo kaj smiselno dodati, odvzeti? Krema je drugače prišla lepo kompaktna, ksantana mogoče niti nebi potrebovala ampak sem ga dala za ziher.

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 22. maja, 2018 ob 07:23

Živjo Mateja,

doma izdelan gel (iz suhega koncentrata 1:200) lahko konzerviraš s Cosgardom v klasičnih količinah (0,6%). Preveri le pH in po potrebi popravi. Takšen gel lahko v hladilniku hraniš tudi več mesecev. Če pa bi izdelala gel neposredno iz rastline (seveda bi je morala imeti kar precej;)), potem bi pa res govorili o gojišču bakterij 😉

Razumem, se pravi je otrok še majhen, ni pa ravno dojenček. Majhno odstopanje od priporočljivega pH ne bo hudega, tudi zato, ker kreme ne uprabljaš čisto vsak dan, temveč le po potrebi, ko so izpuščaji.

Kot si sama ugotovila, ksantana pri tako veliki količini Olivema skorajda ne bi potrebovala, vendar pa nikakor ne pozabi, da konec koncev pripomore tudi k temu, da se krema lepo razmaže 😉 Drugače pa se mi zdi za začetek krema čisto v redu, dobro si opravila delo! 😉 Sama bi dodala še CO2 ognjičev izvleček, več pa (za začetek) ne bi komplicirala. Vse je namreč odvisno od tega, kakšne sestavine imaš na voljo 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 15. julija, 2018 ob 08:14

Zdravo.

Spet prosim za pomoč oz. nasvet 🙂 Ker bo mi počasi zmanjkalo kreme za obraz, planiram novo, prej pa bi rada sestavila dober recept, da nebom spet dobila kreme, pod katero se bom potila, se mi bo lepila na obrazu ipd. 😉 Torej, gre za suho kožo v zgodnjih 30. z prvimi nakazanimi gubicami, na licih je nekaj ostalih luknjic od aken, nekaj rdečice, okrog nosa pa malo popokane rdeče žilive in te me res motijo. Kremo bi izdelala nekje do 20% maščobe, da je primerno poletnemu času oziroma še manj, dodala bi propolis, ki je 10% raztopina in matični mleček, ki je v prahu (ga dodam dokončani emulziji v C fazi ali ga raje prej raztopim?). Kje se zatika? Ne prosim za pomoč glede emulgatorov in osnov, ampak katere aktivne sestabine dodati oz. v kakšnem razmerju, to mi vedno dela težave. Torej, imam betain, glicerol, pantenol, 2.5% raztopino hial.kisline, aloe vera gel, nikotinamid, askorbil palmitat ipd., je še kar nekaj vlažilcev anti-age sestavin. Kaj bi bilo glede na stanje kože pamteno dodati v kakšnem razmerju? Prosim samo za smernice, ne za izdelan recept:)

Lepo bodite,

Vita

Toncka Mavric · 17. julija, 2018 ob 14:48

Živjo Vita.

Kot si že ugotovila, formuliranje idealne kreme nikoli ne uspe v prvo. Potrebnih je več poskusov. Včasih ogromno 😉

Omenjaš kremo, pod katero si se potila in se je lepila. Po vsej verjetnosti je za tvojo kožo bilo preveč ksantana ali drugih vlažilnih sestavin. Torej že imaš en podatek: manj ksantana (ali drugih vlažilnih sestavin) 😉

Popokane žilice okrog nosu so navadno prvi znak kuperoze. Če jih je več, bi bilo dobro, da obiščeš dermatologa. Ob potrjeni kuperozi je namreč potrebno malček več pozornosti pri formuliranju in negi kože, da se stanje ne poslabša.

Pri kuperozi pride namreč do pokanja žilic, mikrocirkulacija je slabša, koža se sčasoma tanjša. Pogosto pride do pojava občutljive kože. V tem primeru bo npr. propolis (v alkoholni raztopini) lahko dražljiv. Pri negi kuperoze je potrebno veliko več "pomirjevalnih" snovi kot pa "aktivnih snovi". Velikokrat takšna koža nepričakovano reagira tudi na najbolj "nevtralne" sestavine.

Matični mleček lahko dodaš (je kozmetične kakovosti?), dodaš ga obvezno v hladni C fazi, saj se s toploto uniči. Betain je odlična vlažilna sestavina, sploh za občutljivo kožo. Ne povzroča potenja in tudi ne lepljivega občutka. Drugače je pri glicerolu, pantenolu, hialuronatu in alojinemu gelu. Vse te sestavine vplivajo na potenje in lepljivost. Izberi največ dve izmed teh sestavin ter se omeji pri količinah, npr. uporabiš glicerol in hialuronat, ali glicerol in pantenol (odvisno kaj bi rada dosegla) ter izpustiš ostale. Pri nikotinamidu bodi pozorna na količino, za začetek največ 3%, saj so pri občutljivi koži možne reakcije. Askorbil palmitat lahko uporabiš, priporočam souporabo drugih antioksidantov (tokoferola) in po možnosti kelatorjev, da askorbil palmitat stabiliziraš.

Glede na stanje kože (morebitna kuperoza) bi ti toplo svetovala, da se držiš načela "manj je več". Vlaženje je pomembno, vendar se pri številu vlažilcev omeji ter izberi tiste, ki lahko opravijo več funkcij hkrati (npr. vlaženje in pomirjanje), enako pri anti-age sestavinah.

Lp
Tončka

    Mateja · 7. oktobra, 2018 ob 12:38

    Zdravo.

    Po dolgem času mi je uspelo narediti neko formulo za emulzijo za obraz, pa bi vas prosila za mnenje kaj bi dodali oziroma odvzeli, česa je preveč… Imam precej tanko in suho kožo, ki je precej občutljiva. Zato sem naredila nekako tako:

    Faza A

    Gliceril stearate SE 5
    Cetearil alkohol 1
    Skvalan 2
    Gama orizanol 1
    Kakavovo maslo 1
    Karite maslo 1
    Baobab 2
    Sezamovo olje 2
    Marelično olje 2
    Monoi olje 3
    Capric/caprylic trig. 2

    Faza B

    0.5% aloe vera gel 3
    Alantoin 0.5
    Betain 3
    Ksantan transp. 0.1
    Silicone vegetal 2
    Hidrolat kamilice do 100

    Faza C
    Fitosteroli avokado 1
    Svetlinovo olje 2
    Šipkovo olje 1
    Bisabolol 1
    2.5% razt. hialuronske k. 2
    CO2 korenja v jojobi 0.5
    CO2 rakitovca 0.5
    Vitamin E 0.5
    Cosgard 0.6
    pH 5.5-6

    Hvala za vašo pomoč in lep dan,

    Mateja

      Tončka Mavrič · 8. oktobra, 2018 ob 10:20

      Živjo Mateja.

      S tole formulacijo bova imeli kar nekaj težav in jo bo potrebno dodobra pretresti.

      Začeli bova s čisto tehnične plati: sezamovo olje spada med manj obstojna olja, zato mora iti v C fazo. Fitosteroli niso toplotno občutljivi, zato gredo v toplo maščobno fazo. Brez segrevanja se bodo tudi precej težko vključili v emulzijo, saj so čisti fitosteroli v obliki goste paste.

      Težavo predstavlja tudi dejstvo, da je količina maščob v C fazi precej visoka. Če seštejem olja (skupaj s sezamovim), bisabolol, CO2 izvlečke in vitamin E, je skupni delež maščob v C fazi 7,5%, kar je že zelo nevarno za obstojnost emulzije. Maščobne dodatke v C fazi je potrebno krepko znižati. Pomni, da le redki emulgatorji prenesejo dodatke v višini maksimalno 5%.

      Problematična je tudi izbira maščob, še posebej skupaj z izbranim emulgatorjem. Emulgator vsebuje gliceril stearat, ki sam po sebi precej zgošča emulzije. V formulaciji je še cetil alkohol (zgoščevalec maščobne faze), kakavovo maslo (zgošča), karitejevo maslo (zgošča) ter fitosteroli (če so v pasti, zgoščajo). Nastala bo kompaktna, skorajda voskasta emulzija, ki bo bolj podobna mazilu kot kremi. Take emulzije so matirane, nesvetleče, preveč trde in niso prijetne za uporabo. Emulzij ne zgoščamo tako, da uporabimo prekomerne količine sestavin, ki zgoščajo maščobno fazo, temveč tako, da primerno zgostimo vodno fazo – tj z zgoščevalcem vodne faze, ki ga uporabimo v primerni količini.

      Osebno bi maščobno fazo (kamor štejem tudi maščobne sestavine C faze) precej poenostavila, predvsem s poudarkom na oljih, ki so posebej namenjena negi suhe in občutljive kože. Sama bi npr. izpustila kakavovo maslo, monoi in sezam; izmed izvlečkov rakitovca in korenja bi izbrala le enega (oba vsebujeta karotenoide – en sam je dovolj za doprinos teh snovi, ponavljanje ni potrebno), dvignila bi vitamin E itd. Vendar je to moje mnenje, ne vem namreč, na podlagi katerih razlogov si se odločila za vključitev posameznih sestavin. Svetujem, da dodaš tudi glicerol, saj ne deluje le kot vlažilo na koži, temveč tudi kot tehnično vlažilo – poskrbi torej, da iz izdelka ne izpareva voda in se ta ne “osuši”.

      Lp
      Tončka

        Mateja · 8. oktobra, 2018 ob 12:32

        Zdravo.

        Wow, hiter odgovor, najlepša hvala.

        Ja, gkede fitosterolov sem videla, da sem naredila napako in da gredo v A fazo. Sezamovo olje sem do sedaj vedno vključevala v A fazo, ker tako priporoča tudi ayurveda. Smiselno ali ne, nevem 🙂

        V A fazo sem vključila karite in kakav predvsem iz negovalnega vidika in ne kot zgoščevalce, tako bi raje izključila cetearil alkohol?
        V B fazo sem sicer vključila kot zgoščevalec ksantan in silicone veg., vendar več kot 0.1 ksantan nisem upala dazi ker se mi potem koža na obrazu vedno poti.
        V vaši objavi o vlažilcih v kozmetiki sem zasledila, da bi bilo potrebo betain dati v C fazo, jaz sem ga tukaj dala v B, tako da moram to najbrž spremeniti, ali dam namesto betaina raje glicerol ali oboje kombiniram?

        Hvala za pomoč,

        Mateja

          Tončka Mavrič · 8. oktobra, 2018 ob 13:46

          Živjo,

          na ayurvedo se ne spoznam, s formulacijsko-kozmetičnega stališča je sezam manj obstojno olje in spada v C fazo, seveda pa nato sama presodiš, katerim aspektom daš pri formuliranju več poudarka.

          Zgoščevanje emulzij z uporabo masel je … eh, recimo temu začetniška slaba praksa. Zgoščevati z masli ali a cetilnim ali cetearilnim alkoholom ni isto. Masla doprinesejo kompaktnost zaradi specifične temperature tališča, cetilni ali cetearilni alkohol pa poleg zgoščanja prispevajo tudi k stabilnosti, saj zaradi OH skupin deloma migrirajo v vodno fazo. Torej ni smiselno črtati cetearil alkohol in uporabiti masla. Smiselno je samo obratno: znižati (ali črtati) masla, uporabiti cetil ali cetearil alkohol (ker prispevata k stabilnosti) in zgoščati s ksantanom.

          Če se ti koža ob uporabi tako nizke količine ksantana poti, potem te moram ponovno pobarati po tipu kože. Si prepričana, da imaš suho kožo?

          Seveda, betain spada v C fazo, brez težav ga lahko kombiniraš z glicerolom. Bodi pa previdna pri količini in sočasni uporabi glicerola in hialuronata – skupaj rada dajeta lepljiv občutek.

          Lp
          Tončka

Mateja · 9. oktobra, 2018 ob 21:01

Zdravo.

Hvala za odgovor. Evo, naredila sem tako:

Faza A
Gliceril Stearate SE 5
Cetearil alkohol 1
Skvalan 2
Gama orizanol 1
Karite 1
Baobab 2
Mandljevo olje 3
Marelično olje 2
Monoi 3
Capric/caprylic tr. 2
Fitosteroli 1

Faza B
Aloe vera 3
Alantoin 0.5
Glicerol 3
Ksantan 0.1
Silicone veg. 2
Voda do 100

Faza C
Svetlinovo 2
Šipkovo 1
Bisabolol 1
2.5% razt. hialuronske k. 2
CO2 rakitovca 0.5
Vitamin E 0.5
Naticide (INCi: Fragrance) 0.6
EO 0.5
pH 5.5

Krema mi je uspela, tudi občutek na koži mi je kar všeč. Esino kar me res moti je vonj Naticide, ki prevladuje nad EO. Ko je krema nekaj časa na koži,pridejo EO komaj do izraza. Ko sem konzervans na koncu dodala, sem zelo dolgo mešala s paličnim pa kljub temu? Koža je suha, do sedaj sem uporabljala na obrazu kremo, ki sem jo naredila po vaši formuli za Antioks. priprava na sonce, ki sem jo naredila z olivem 1000 in mi je zelo odgovarjala.

Hvala za pomoč in lep pozdrav,
Mateja

    Tončka Mavrič · 12. oktobra, 2018 ob 07:04

    Pozdravljena, Mateja.

    Če je krema uspela in si z njo zadovoljna – potem je to to 😉 Glede vonja konzervansa, je pa edina rešitev, da konzervans zamenjaš. Če iščeš konzervanse, ki niso konzervansi (torej niso na seznamu konzervansov, vendar lahko v določeni kombinaciji delujejo kot konzervansi) poglej v spletno trgovino skinchakra.eu 😉

    Lp
    Tončka

Sonja · 25. januarja, 2019 ob 13:31

Pozdravljena ga. Tončka,

Pred kratkim brala o kremah, maskah s čebeljim strupom in o njihovih “mega” učinkh (reklama). Ne vem, če tole paše v tale blog, vendar bi vas kot strokovnjakinjo za kozmetične sestavine prosila za mnenje, ali je škodljivo nanašati na kožo čebelji strup, čeprav je verjetno v majhnih količinah.

Lepo pozdravljena.

    Tončka Mavrič · 28. januarja, 2019 ob 05:17

    Živjo Sonja,

    v bistvu ima čebelji strup lahko pozitivne učinke na našo kožo, študije so pokazale, da naj bi masaža z izdelki s čebeljim strupom zmanjšala bolečine v mišicah. Je pa res, da je čebelji strup zelooo drag, zato ga je tudi v kozmetičnih izdelkih zelooo malo 🙂

    Lp
    Tončka

      Sonja · 28. januarja, 2019 ob 16:40

      Ga. Tončka hvala za odgovor. Apitoksin bom naročila po spletu. Prodajajo ga v gramih in v prašku, je pa tam nekje 45 eur/gram. Izdelki, ki se dobijo pri nas z vsebnostjo čebeljega strupa so res dragi. Bo pa seveda tudi drago, če se mi izdelek ne posreči. Kako ga naj uporabim v kremi ali serumu, v kakšni količini, da ne bo preveč? Ne bi ga rada preveč naročila. Ali ga je treba prej raztopiti, v hidrolatu, olju, ali uporabiti kot prašek. Verjetno gre v c-fazo kot druge aktivne učinkovine.

      Za vsak odgovor že v naprej hvala.

      Sonja

        Tončka Mavrič · 28. januarja, 2019 ob 17:47

        Živjo Sonja,

        kakšnih posebnih priporočil o količinah žal ni na voljo, saj je to bolj redka kozmetična sestavina. Študije so pokazale aktivnost že v koncentraciji 0,0005%, naprodaj pa so izdelki, ki gredo od te meje preko 0,015% do 0,5% čebeljega strupa. Rekla bi, da za začetek kupi čim manjšo količino in tudi poskusi izdelati kremo z majhno količino čebeljega strupa, saj lahko pride tudi do kožne reakcije. Če si slučajno alergična na čebelji strup, le-tega nikar ne uporabljaj.

        Strup dodaj v C fazi in ga preprosto vmešaj, mislim, da bi se moral brez težav vmešati. Sama s čebeljim strupom nisem nikoli delala, zato neposrednih izkušenj nimam.

        Lp
        Tončka

Sonja · 3. februarja, 2019 ob 07:06

Ga. Tončka, hvala za nasvete. Naročila sem samo en gram kozmetičnega, uporabila ga bom 0,5%. Ugotovila sem še, da je v kremo dodan tudi easyliance, ki ga je težko dobiti. Dodati ga je treba 2-3%. Druge sestavine so kar običajne, masla, olja, voda, emulgator, konzervans, EO. Ne vem kje bi dobila ta easyliance. Gisela Mansk ga nima, pri nas pa ga tudi ni. Ali mogoče veste kdo ga prodaja?
Lp, Sonja

    Tončka Mavrič · 7. februarja, 2019 ob 05:40

    Živjo Sonja,

    trg kozmetičnih sestavin za domačo rabo je mikroskopski v primerjavi s tistim, kar industrija ponuja za široko potrošnjo. Žal je tako, da veliko stvari ni mogoče dobiti – tako tudi easyliance ni dobavljiv.

    Lp
    Tončka

Sonja · 3. februarja, 2019 ob 07:08

Ja, nisem alergična, vsaj na osje pike ne, čebela me pa še ni….

Lp, Sonja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.