fbpx

Izbira maščob v milu

Objavil Tončka Mavrič dne

Izbira maščob v milu

Maščobe so poglavitna sestavina vsakega mila saj je slednje v velikem odstotku sestavljeno iz umiljenih maščobnih kislin. Rastlinske in živalske maščobe se po sestavi močno razlikujejo med seboj: vsaka maščoba ima razmerje med maščobnimi kislinami drugačno od druge maščobe. Izbira ene ali druge maščobe lahko zato bistveno vpliva na značilnosti našega mila.V objavi O oljih in maslih smo videli, da so maščobe sestavljene iz nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. V Uvodnem delu o izdelavi mila pa sem omenila tudi, kako nasičenost maščobnih kislin vpliva na kakovost mila. 

V grobem lahko rečemo, da nasičene maščobne kisline doprinesejo milu trdnost in kompaktnost, nenasičene maščobne kisline pa dajo bolj mehko milo, ki pa je hkrati bolj nežno do kože. Vendar pa je takšen opis precej nezadovoljiv, saj nas pri milu zanima še vse kaj drugega kot samo trdnost. Pomembno je npr. penjenje, barva, čistilna moč mila – vse to pa je odvisno od posameznih maščobnih kislin, ki sestavljajo neko maščobo. Laurična kislina, ki je glavna sestavina kokosovega olja, da na primer trdno milo, z dobro čistilno močjo in ki se zelo dobro peni, vendar pa močno izsušuje kožo. Oleinska kislina (glavna sestavina olivnega olja) da mehkejše milo, ki postane trdo šele po dolgem zorenju, ki se slabo peni, vendar je nežno do kože. Šele kombinacija olivnega in kokosovega olja da milo, ki je dovolj trdo, se lepo peni in je hkrati nežno do kože. Izbira maščob za izdelavo mila zato ne sme biti prepuščena naključju.

Pri izdelovanju mila ločimo dve vrsti maščob: osnovne maščobe ter hranljive ali negovalne (oz. prestižne) maščobe. Osnovne maščobe so tiste, ki jih uporabljamo v večjih količinah in torej predstavljajo osnovo vsakega mila. Z osnovnimi maščobami vplivamo predvsem na trdnost, kompaktnost, penjenje in čistilno moč. Hranljive maščobe so tiste, ki jih milu dodajamo v majhnih količinah, načeloma po doseženem traku in ki naše milo obogatijo in ga naredijo bolj nežnega do kože.

Osnovne maščobe

Olivno olje je ena najpomembnejših surovin za milo. Kot sem omenila v Uvodni objavi o izdelavi mila, je olivno olje posebnost med olji, saj ga lahko uporabimo kot edino maščobo pri izdelavi mila. Primer tako izdelanega mila je npr. znano kastiljsko milo.

Olivno olje da milo, ki je v začetku precej mehko, vendar pa z zorenjem postane trdno in kompaktno. Milo iz olivnega olja se slabše peni in ima slabšo čistilno moč. Je zelo nežno do kože, zato je primerno tudi za občutljivo kožo. Mila iz čistega olivnega olja pogosto puščajo želejast ostanek v podstavku, zato se ga kombinira z drugimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Milo z visokim deležem olivnega olja mora dolgo zoreti, od 6 do 8 tednov.

Kokosovo olje je večidel sestavljeno iz laurične kisline, ki vpliva na trdoto, čistilno moč in penjenje mila. Milo z dodatkom kokosovega olja je bolj trdo in kompaktno, hkrati pa se odlično peni. To je pravzaprav edino milo, ki se peni tudi v slani vodi. Milo iz kokosovega olja ima izredno čistilno moč, vendar pa je s tem povezana tudi višja agresivnost. Prevelik delež kokosovega olja kožo izsušuje, zato s tem oljem ne pretiravajte. Priporočene količine se gibljejo največ do 20-25%, čeprav nekateri izdelovalci mila na drugi strani oceana uporabljajo tudi do 30% kokosovega olja, vendar pa hkrati primerno znižajo količino NaOH (ter s tem povečajo količino prostih neumiljenih maščob).

Palmino olje da trdo, kompaktno milo, ki se dobro peni in ima dobro čistilno moč. Tako kot kokosovo olje tudi palmovo olje lahko v prevelikih količinah izsušuje kožo, zato se pri izdelavi mila omejite na največ 30%. Kombinacija palmovega in olivnega olja da res dobro milo, ki je kompaktno, se dobro peni in je nežno do kože. Palmovo olje je pri izdelavi mil popolna zamenjava za svinjsko mast ali goveji loj, saj dajo te maščobe milu enake lastnosti, vendar pa je z uporabo oz. pridelavo palmovo olja povezan velik okoljski problem. Intenzivni nasadi palm za pridobivanje palmovega olja krčijo pragozdove in s tem ogrožajo številne živalske vrste. Populacija orangutanov se je, na primer, zaradi krčenja pragozda zmanjšala za 70% (!). Odločitev o uporabi palmovega olja v milih je popolnoma vaša, osebno ga ne uporabljam.

Svinjska mast in goveji loj dasta milu podobne lastnosti kot palmovo olje. Obe maščobi naredita milo trdo in kompaktno, z dobro čistilno močjo in nekoliko manj intenzivno peno. Svinjska mast in goveji loj sta bila v preteklosti glavna sestavina za izdelavo domačega mila, danes se jih v količinah do 50% kombinira z drugimi nenasičenimi maščobnimi kislinami. Seveda so to maščobe živalskega izvora, zato mila s svinjsko mastjo ali govejim lojem niso primerna za vegetarijance. Pri izdelavi mila iz svinjske masti ali govejega loja bodite pozorni, da so maščobe rafinirane oz. da nimajo vonja.

Ricinusovo olje je neka posebnost med osnovnimi olji, saj se ga uporablja le v majhnih količinah, vendar pa bistveno spremeni kvaliteto mila. Dodatek ricinusovega olja poveča količino in trajanje penjenja, še posebej v kombinaciji s kokosovim oljem. Uporablja se ga v količinah do 5%. V večjih količinah lahko povzroča alergične reakcije ali draži občutljivo kožo. Prevelik odstotek ricinusovega olja naredi lepljivo milo, ki se težje suši. 

Negovalne in prestižne maščobe 

Kakavovo maslo prispeva k tršemu, kompaktnemu milu ter da bogato, kremasto peno. Uporablja se ga do 10%, v prevelikih količinah lahko povzroči alergične reakcije. Z uporabo kakavovega masla lahko dobro uravnovesimo oziroma izničimo lepljivost nekaterih olj z veliko nenasičenimi maščobnimi kislinami, vendar pa so mila s prevelikim odstotkom kakavovega masla precej drobljiva. Kakavovo maslo pospeši zgoščevanje mila oziroma skrajša čas, ki je potreben za doseganje sledi.

Karitejevo maslo ima veliko neumiljivih snovi, že v majhnih količinah lahko močno izboljša milo. Ker je polno nasičenih maščobnih kislin, da karitejevo maslo trdo milo z dobro in stabilno peno. Hkrati je takšno milo zelo nežno, dodatek karitejevega masla da milu svilnat občutek. Uporablja se ga v količinah od 5 do 10%. Karitejevo maslo lahko pospeši sled.

Mangovo maslo ima podobne lastnosti kot karitejevo maslo. Milo z mangovim maslom je bolj trdo, pena pa bogata in mehka. Uporablja se ga od 5 do 10%, kot ostala masla tudi mangovo maslo pospeši sled.

Arašidno olje potrebuje veliko časa za umiljenje, poleg tega da mehko milo, ki postane trdo šele po dolgem zorenju. Če je arašidnega olja preveč, milo ostane mehko tudi po več mesecih zorenja. Milo se dobro peni, vendar pa zelo hitro postane žarko. Uporabljajte ga največ do 5%.
Arganovo olje je bogato z antioksidanti in drugimi snovmi. Milu da dobro peno in poveča nežnost mila do kože. Uporablja se ga lahko v količinah do 10%, vendar pa je zaradi njegove cene bolj smotrna uporaba v nižjih količinah.
Avokadovo olje je bogato z vitamini in neumiljivimi snovmi. Da mehko milo, ki se dobro in dolgo peni in je nežno do kože. Nerafinirano olje ima značilen orehast vonj in tipično temno barvo, ki da milu zelenkast pridih. V milu ga lahko uporabite tudi v količinah do 20%.
Babassu olje je posebnež, saj se v milu obnaša kot kokosovo ali palmovo olje. Da trdo milo z dobro čistilno močjo, ki se lepo in bogato peni. Kljub njegovim dobrim lastnostim pa je uporaba babassu olja omejena, saj je dražje od kokosovega ali palmovega olja.
Bučno olje je temne barve in ima značilen vonj, ki ga lahko zaznamo tudi v milu. Bogato je z vitamini, milu da nežnost in bogato peno. Uporablja se ga do 5%.
Jojobino olje je po svoji kemijski sestavi tekoči vosek, zato se pri umiljenju obnaša drugače kot ostala olja. Jojobino olje se le deloma umili, milo je mehko in se ne peni. Priporočena količina je do 5%.
Laneno olje je bogato z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, milu poveča nežnost do kože. Uporablja se ga maksimalno do 10% saj naredi milo bolj mehko, hkrati pa mu skrajša življenjsko dobo, saj zelo hitro postane žarko.
Lešnikovo olje je bogato z vitamini, milo naredi nežnejše in mehkejše. Ker zelo hitro postane žarko, ga v mila dodajamo največ do 5%.
Mandljevo olje da mehko milo, ki dobro čisti, vendar je nežno do kože. Milo se nekoliko slabše peni. Uporablja se ga lahko tudi v večjih količinah. Pri ljudeh, ki so alergični na oreške, lahko sproži alergično reakcijo.
Neemovo olje ima antiseptične lastnosti, pogosto se ga uporablja za aknasto in problematično kožo. Ima tipičen in precej neprijeten vonj, ki se pri umiljenju ne izgubi. Milo z neemovega olja je relativno trdo in se dobro peni, vendar se zaradi njegove cene in neprijetnega vonja uporablja le v majhnih količinah – do 5%.
Olje barvilnega rumenika postane zelo hitro žarko, zato je njegova uporaba v milu omejena na največ 5%. Milo iz barvilnega rumenika je mehko in nežno do kože.
Olje bombažnih semen da bogato, gosto in mehko peno, vendar pa je milo mehko in lepljivo. Ker rado postane žarko, se ga uporablja največ do 10%.
Olje borage je bogato z gama-linolensko kislino, ki je odlična za občutljivo kožo. Da mehko milo, ki hitro postane žarko. Zaradi visoke cene se ga navadno uporablja le v majhnih količinah. Isto velja za olje črne kumine.
Olje dvoletnega svetlina da mehko milo, ki je nežno do kože. Uporablja se ga v količinah do 10%.
Olje grozdnih pešk da mehko milo, ki se nekoliko slabše peni. Ker zelo hitro postane žarko, se navadno uporablja do 5%.
Olje konoplje je zelene barve z značilnim vonjem. Da mehko milo z mehko, nežno in kremasto peno. Ker se zelo hitro pokvari, se ga uporablja v omejenih količinah. Priporočam, da se omejite na 10%.
Olje koruznih kalčkov da mehko milo, ki se slabo peni vendar je nežno do kože. V kombinaciji z nasičenimi maščobnimi kislinami se ga lahko uporablja do 15%.
Olje mareličnih koščic ima podobne značilnosti kot mandljevo olje. Da mehko milo, ki se nekoliko slabše peni. Lahko se uporablja do 10%.
Olje muškatne vrtnice je bogato z antioksidanti, da mehko milo in je zaradi svoje cene bolj primerno za uporabo v emulzijah.
Olje pšeničnih kalčkov je tako kot olje muškatne vrtnice bogato z antioksidanti. Da mehko in nežno milo. Pri nekaterih ljudeh lahko sproži alergično reakcijo. Uporablja se ga do 5%.
Orehovo olje da mehko milo, ki hitro postane žarko. Uporabljati ga je potrebno previdno in v majhnih količinah, od 3-5%, saj lahko precej draži občutljivo kožo.
Riževo olje da belo, mehko milo, ki je zelo nežno do kože in se lepo peni. Milo z riževim oljem je primerno za občutljivo kožo, uporabimo ga lahko kot delno nadomestilo za olivno olje tudi v količinah do 25%. Pri uporabi riževega olja moramo biti vsekakor pozorni, saj močno dvigne temperaturo mase, zato ga navadno ne uporabljamo skupaj z sladkornimi sestavinami kot npr. med, mleko ipd.
Sezamovo olje ima tipičen, oreškast vonj. Milu da nežnost in svilnat občutek, vendar je milo iz sezamovega olja mehko. Zaradi značilnega vonja, ki je lahko nekaterim neprijeten, se ga uporablja v količinah do 5%.
Sojino olje je zaradi svoje nizke cene pogosto uporabljeno kot nadomestilo za olivno olje, vendar pa nima veliko negovalnih lastnosti. Milo s sojinim oljem je mehko, vendar se relativno dobro peni. Uporablja se ga do 20%. V prevelikih količinah je milo s sojinim oljem rado želejasto.
Sončnično olje da mehko milo, ki pa je nežno do kože. Samo po sebi se malo peni, vendar dobro prispeva k penjenju ostalih maščob. Uporablja se ga v količinah do 25%, vendar je v prevelikih količinah milo mehko in potrebuje veliko časa za zorenje.


78 Komentarjev

Anonimni · 30. september, 2013 ob 17:10

Hvala za koristne informacije, Kam pa se uvršča piščančji loj? Kakšna je njegova lastnost v narejenem milu? Hvala.

toncika · 30. september, 2013 ob 17:29

Živijo,

piščančje maščobe se navadno ne uporablja za izdelavo mila ali bolje rečeno – uporablja se ga izredno redko. Najbrž zato, ker ima svoj specifičen vonj, ki ostaja tudi v milu. Sama ga nisem nikoli uporabila in mi po pravici povedano tudi ne bi prišlo nikoli na pamet, vendar pa so najbrž to samo moji predsodki 🙂

Po dostopnih informacijah naj bi piščančja maščoba dala nekoliko bolj mehko milo, ki se slabo peni. Zato bi ga bilo potrebno kombinirati z drugimi maščobami, ki dajo bolj trdo in kompaktno milo. Vendar ponavljam, nisem ga nikoli uporabila tako da nimam direktnih informacij iz prve roke 🙂 Če boste poskusili izdelati milo s piščančjo maščobo, bi prosim napisali vaše izkušnje?

Lp
toncika

Anonimni · 1. oktober, 2013 ob 17:04

Seveda, se vam oglasim. Od včeraj hranim piščančji loj v skrinji. Ko dobim še kakšne koristne informacije v zvezi z izbiro drugih maščob ter ubijalca vonja, se ga lotim…
lp, Urša

toncika · 1. oktober, 2013 ob 18:31

Živijo,

lahko poskusite z naslednjim načinom, ki se ga navadno uporablja za razdišavljenje govejega loja. Loj postavite v kozico, dolijte toliko vode, da bo pokrit in dodajte žlico ali dve natrijevega bikarbonata. Segrevajte, dokler se loj ne popolnoma stopi, nato pa celoten lonec postavite v zmrzovalnik. Naslednji dan (ali brž, ko je zamrznjeno) vzemite ven, na vrhu bo plavala strjena maščoba, spodaj bo smrdeča voda. Odstranite maščobo, vodo zavrzite. Če je potrebno, maščobo na enak način še enkrat pretopite. Natrijev bikarbonat nase zelo dobro povleče vonjave in navadno je tak sistem kar precej učinkovit.

Če imate že izkušnje z izdelavo mila, bi vam priporočala, da prvi poskus s piščančjo maščobo naredite SAMO s piščančjo maščobo. Tako boste najbolje vedela, kako se zares obnaša. Lahko poskusite narediti testno milo tudi iz samo 100 ali 200 gramov maščobe, če vam palični mešalnik to dopušča. Saponifikacijska vrednost piščanjče maščobe naj bi bila po soapcalcu 0,139.

Lp
toncika

Anonimni · 2. oktober, 2013 ob 13:54

Super, hvala, bom upoštevala vaše nasvete, res bo najbolje, da ga naprej naredim brez ostalih maščob, res da bo najbrž mehko, ampak vsaj vonj bo bolj prepoznaven. Vam sporočim.

Še eno vprašanje imam, res sem nadležna… zgoraj omenjate, da se načeloma negovalna ali prestižna olja dodajajo po doseženem traku. Vendar če prav razmišljam, v tem primeru moramo ta olja odvzeti stran od drugih maščob, ko računamo količino luga? Ali ne ostane preveč maščobe na rokah po umivanju?
Pa še repično olje mi hodi po glavi, ima sap. vrednost 0,1240, vendar ne poznam obnašanja v milu. Vem, da ga priporočajo za uživanje, nisem pa zasledila, da bi imel kakšne učinkovine na kožo.
lp, Urša

toncika · 2. oktober, 2013 ob 14:14

Pozdravljena Urša,

nič niste nadležna 🙂 Če lahko pomagam, z veseljem odgovorim 🙂

Vsa prestižna in negovalna olja se dodaja ob traku, zato da se njihove lastnosti čimbolje ohranijo. Vendar pa se morajo kljub temu VEDNO upoštevati pri izračunu natrijevega hidroksida. VSE maščobe morate pri izračunu upoštevati – tako tiste, ki jih dodate na začetku kot tiste, ki jih dodate ob traku. Ker bi drugače – tako kot sami pravite – milo bilo precej mastno. Priporočam, da si še enkrat preberete objavo o izračunu NaOH in vode, tukaj: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/04/izdelava-mila-sap-vrednosti-in-izracun.html

Repično olje nima kakšnih posebnih negovalnih lastnosti, je precej enostavno in "prazno" olje. Da zelo mehko milo, ki se lepi na kalup in ga je težko rezati. Poleg tega je zelo zelo hitro pokvarljivo, tako da bi vam svetovala, da se ga v milih raje izogibajte 🙂

Lp

Eva · 26. oktober, 2013 ob 19:35

Pozdravljeni,
imam eno vprašanje. Pred nekaj dnevi sem prvič naročila mangovo maslo. Rok trajanja je 2015, toda maslo ima rahel vonj po pokvarjeni maščobi. Je to normalno? Poleg tega je struktura zrnasta. Kot nekakšen piling deluje na koži. Drobna zrna se niti po vtiranju ne stopijo. Ali mislite, da je kaj narobe z maslom? Pričakovala sem maslo, podobno karitejevemu-to pa se niti primerjati ne da.
Maslo sem sicer naročila za milo, toda vsako maslo najprej malo preizkusim na koži.
Se opravičujem, da se obračam na Vas, toda nikogar ne poznam, ki bi se spoznal na te stvari, Vaš blog je neverjetno poučen in strokoven-zato sprašujem Vas, saj imate gotovo izkušnjem tudi s tem maslom.
Hvala že vnaprej:)

toncika · 27. oktober, 2013 ob 10:09

Pozdravljena Eva,

mangovo maslo je navadno malček bolj trdno kot karitejevo, bistvene razlike pa ni. Če je rafinirano, je navadno bele barve in brez vonja; nerafinirano pa je lahko belo rumenkaste barve in ima tudi svoj vonj, vendar pa se ga ne dobi tako zlahka. Nerafinirana rastlinska olja in masla imajo lahko svoj tipičen in včasih neprijeten vonj; npr. boragino olje po ribah, olje granatnih pešk po zeleni grenki travi, kakavovo maslo po čokoladi 🙂 ampak nikakor ne po pokvarjenem. Če ima maslo vonj po žarkem, je pokvarjeno in ga ne smete uporabljati, ne glede na to, do kdaj je rok uporabe.

Če niste prepričani, ali je vonj zares po žarkem ali samo "po nečem", ga nanesite na kožo in močno podrgnite po koži, tako da se maslo (in koža) segrejeta. Če se vam zdi, da je vonj po žarkem še bolj izrazit, se je maslo oksidiralo in ga ne smete uporabljati. V takem primeru kontaktirajte prodajalca in zahtevajte povračilo ali zamenjavo.

Kar se tiče zrnčastega videza… nekatera masla, še posebej karitejevo, pa tudi mangovo, se zaradi segrevanja na prevelike temperature in ob prehitrem ohlajanju trdijo v zrnca namesto v maslo. Zrnčasto maslo je navadno znak napačnega ravnanja med deljenjem v manjše paketke ali napačnega skladiščenja. Kljub vsemu se ta zrnca ob stiku s kožo navadno stopijo in brez problema vpijejo (mangovo maslo ima temperaturo tališča nekje okoli 30-36 stopinj Celzija). Če so zrnca groba in se ne stopijo, ima vaše maslo primesi ali nečistoče. V vsakem primeru kontaktirajte prodajalca.

Lep dan,
toncika

ps: pa nič se opravičevat za takšna vprašanja; če vem, z veseljem pomagam in odgovorim :))

Anonimni · 24. november, 2013 ob 20:28

Pozdravljeni

Navdušila sem se, da bi sama napravila milo in naletela na vaš blog, kjer sem našla veliko informacij, Res super in hvala za vse podane napotke 🙂

Ob prebiranju sem naletela na besedno zvezo "po doseženem traku", ki pa je ne razumem in bi prosila, če mi lahko podate kratko razlago.

Prosila bi vas še, če mi lahko poveste, koliko eteričnega olja dodate milu. Rada bi naredila milo, ki bi vsebovalo eterično olje mete, da bi bilo "mentolasto" (takšno sem enkrat kupila v Lushu in mi je bilo zelo všeč). Koliko se ponavadi doda eteričnega olja npr. v milo, ki nastane iz 0,5 l maščobe? Pa še glede rožnih vod me zanima. Ali je treba zaradi dodane količine rožne vode, zmanjšati količino destilirane vode? Koliko se pa ponavadi, da rožne vode v milo? Predvidevam, da več kot eteričnega olja.

Hvala in lep pozdrav
Špela

toncika · 25. november, 2013 ob 08:55

Živjo Špela,

me veseli, da vam je blog všeč 🙂

Kar se tiče besedne zveze "po doseženem traku" to pomeni, da ko milo doseže trak ali sled, dodamo druge občutljive sestavine. Na blogu si preberite objavo "Izdelava mila: faze in postopki, skozi katere gre milo", kjer je opisana faza traku (ali sledi) in nazorno tudi prikazana s fotografijo: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/04/izdelava-mila-postopki-in-faze-skozi.html

Seveda priporočam branje tudi ostalih objav v zvezi z izdelavo mila, saj so tam razložene vse osnove.

Eterična olja se navadno dodaja po občutku oz. dokler vam ne dovolj diši. Na kg maščob gre navadno od 10 pa tudi do 25 ml eteričnega olja… redkokdaj 10 in največkrat kar 25 ml, saj so eterična olja močno hlapljiva. Za 0,5 kg maščob (kg, ne litra!!! maščobe in NaOH se tehta v gramih in ne v litrih!) bi torej potrebovali med 5 in 12 ml et. olja.

Et. olje mete je zelo hlapljivo in se načeloma v nekaj tednih popolnoma izgubi. Milo ne bo dišalo, zato raje uporabite kakšno drugo et. olje ali dišavo. Lushova mila niso mila temveč so na osnovi sintetičnih detergentov, ki ne potrebujejo zorenja in čakanja, temveč so za uporabo pripravljena takoj, zato et. olje ne izhlapi. Poleg tega lahko uporabljajo parfumska olja, ki se obdržijo dlje. (Jah, Lush pač ni tako zelo naraven, kot mogoče izgleda….)

Če bi želeli dodajati hidrolate, jih uporabite namesto vode. Če bi uporabili 50 g hidrolata, zmanjšajte količino vode za 50 g. Rožne vode in ostalih hidrolatov se v (pravih) milih navadno ne uporablja, ker se njihove učinkovine uničijo, ne glede na to, kdaj jih dodamo.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 8. februar, 2014 ob 08:32

Pozdravljena, Toncika!

Pred časom sem vam že pisala, da bom začela s svojimi mili, ker me je vaš blog "opogumil", saj sem se tukaj ogromno naučila kar se tiče teorije in sedaj sem naredila že 19 različnih mil, zaenkrat sem zelo zadovoljna, ker so mi vsa mila uspela in v tem zelo uživam.

Me pa nekaj zanima glede trajanja mil oz. roka uporabe. Ker želim, da so moja mila negovalna, uporabljam karitejevo maslo, nikoli več kot 10% in ga največkrat dodam po sledi. Ostale sestavine so še: ekstra deviško hladno stiskano oljčno olje, visoko oleatno sončnično olje(ponavadi okrog 15%, nikoli več kot 20%), kokosovo maslo (nikoli več kot 25%), nato pa še kakavovo maslo (8%), uporabila sem že bučno olje pa mangovo maslo, murumuru maslo, cupuacu maslo…vse si izračunam na soap calc in pazim, da je vrednost iodina največ 60 (ponavadi je kar 60, včasih 59)…kot eterična olja dajem sivko, čajevec, meto, rožmarin, geranijo, uporabljam tudi gline argiletz, za obarvanje včasih kurkumo, rdečo papriko, mico, čokolado s 85% kakava, za piling pa mak, kokosovo moko, mleta bučna semena….

Zdaj sem vam natrosila en kup podatkov ampak zato, da boste morda lažje povedali, kakšno življensko dobo naj pričakujem pri svojih milih, ker delam s prestižnimi maščobami (NaOH znižam za 5%), upoštevam vaše priporočilo glede količine vode (150 g na 500g maščob). Milo delam po hladnem postopku, vsa mila dosežejo zelo lepo gosto sled, vsa so šla tudi čez gel fazo.

Ko sem brala na vaši strani glede raznih maščob, sem se izogibala tistim, kjer ste napisali, da milo rado postane žarko. Kako je torej s tem pri mojih maslih, predvsem pri karitejevem, ki je skoraj v vsakem mojem milu?
Moje najstarejše milo je sedaj staro 2 meseca in je še super, je pa olivno milo, kjer sem uporabila 60% oliv. olja, ostalo pa kokosovo maslo, sončnič. olje in karitejevo maslo po sledi…če imate glede tega kakšne približne izkušnje, saj mila uporabljajo tudi moji sorodniki in nekaj kolegic in me skrbi, da ne bi šlo kaj narobe…vem, da ne morete vedeti natančno ampak morda po izkušnjah pa glede na sestavine…

Pa še to: mila sušim na zraku na vrhu omare, nekaj časa so odkrita, (14 dni), nato jih rahlo pokrijem z bombažno plenico in večkrat spremljam, je pa pod stropom bolj toplo kot pa nižje pa me skrbi, da se mi ne bi pokvarila…zaenkrat izgledajo super, dišijo lepo, po enem mesecu pa jih dam v škatlo oz. jih uporabljamo…

Lep pozdrav,
Alja

toncika · 8. februar, 2014 ob 10:26

Pozdravljeni Alja,

kot ste sami dobro ugotovili, na trajnost mila vpliva marsikaj. Vendar so takšne skrbi v vašem primeru povsem odveč. Če je milo pravilno izdelano in dobro posušeno, lahko traja tudi leto ali več. Pri tem je bistvena tudi izbira maščob: sveže maščobe bodo dale bolj trajno milo, stare maščobe pa ne. Če ne uporabljate "problematičnih" maščob (npr. kakšno laneno olje), bodo mila dobra kar nekaj mesecev, lahko tudi eno leto.

Neuporabno ali žarko milo spoznate najprej po majhnih oranžnih lisah, ki se pojavljajo na površini (ti. orange dread spots), ki so prvi znak žarkosti. Če vtipkate v google in pogledate slike, boste imeli približno informacijo o tem, kako izgledajo. Drugi znak pa je vonj po žarkem in postanem. Tega najbrž zelo dobro poznate, ne glede na to, katero et. olje ste uporabili, vonj po žarkem posgosto prevlada. Mila z oranžnimi lisami in mila, ki že smrdijo po žarkem, zavrzite. Dokler se ne pojavljajo ti znaki pa so mila v redu.

Mila, ki ste že izdelali, redno preglejte – recimo enkrat na mesec. Po možnosti jih v škatli, kjer jih hranite, tudi obrnite, da ne bodo vedno ležala na istem robu. Škatla naj bo kartonska, in ne povsem zaprta – če ima dve mali luknji, da kroži zrak, je že dovolj.

Za večjo gotovost vam priporočam uporabo oljnato-smolnega izvlečka rožmarina (to ni et. olje!). Dobite v spletnih trgovinah, zadostuje pa že cca 10 kapelj na 1000 g maščob. To je zelo dober antioksidant, ki prepreči prezgodnjo žarkost maščob, v takšnih količinah pa pri milu ne vpliva bistveno ne na vonj ne na barvo.

Če imate še kakšen dvom, pa kar vprašajte 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 08:51

Živjo!

Najlepša hvala vam za ta odgovor, res ste me kar pomirili.

Vsa olja in nekatera masla so imela rok uporabe do sredine 2015, karite in kakavovo maslo pa celo do konca leta 2015, na to sem vedno pozorna, vsaj pri nakupu olj lahko sama pogledam, ostalo naročam pri Tovarni Organika in zaenkrat nisem imela težav z rokom uporabe tako da res upam, da bodo mila čim dlje uporabna, sicer pa mislim, da jih bomo tako ali tako že pred letom dni porabili :))).

Sem pa prebrala o oljnato-smolnem izvlečku rožmarina v enem od vaših blogov ampak mislim, da se ga pri nas ne da dobiti, tudi vi ste navedli le tuje spletne strani, jaz pa, žal, ne kupujem v tujini, upam, da ga bodo kdaj prodajali tudi pri nas, saj bi bilo res super, ima človek nekako boljši občutek.

V škatli imam kar nekaj lukenj, ob strani in na vrhu in ker so me ta mila res čisto zasvojila, jih res večkrat pregledam ;))) .

Sem pa na eni tuji strani prebrala, da ti izdelovalci in prodajalci mil celo žarke maščobe, ki jim ostanejo doma in že smrdijo po žarkem, uporabijo za izdelavo mila, vendar teh mil ne prodajajo, pravijo pa, da so povsem primerna za uporabo doma. Bila sem kar malo šokirana in meni kaj takega ne bi padlo na pamet, vendar pravijo, da je milo čisto super vendar pa morajo biti vse maščobe 100% umiljene, brez prestižnih maščob. Zanimivo čeprav malo neprijetno. Vsekakor pa bi moja mila, ki bi imela vonj po žarkem ali pikice, romala v koš.

Prilagam vam še link te strani, če vas zanima kot informacija oz. zanimivost :)))

http://handmadesoapcoach.com/dont-throw-out-that-rancid-oil-make-soap/

Vsekakor se vam še oglasim, če bom imela še kakšna vprašanja in še naprej bom zavzeto spremljala vaš blog. Hvala, ker z nami delite svoje znanje in izkušnje :))).

Lep pozdrav,
Alja

toncika · 9. februar, 2014 ob 10:06

Živjo,

potem bi rekla kar brezskrbno. Vaša mila bodo še dolgo uporabna 🙂

Vem, da se človek bistveno bolje počuti, če naroča doma, v Sloveniji. Vendar pa so trgovine, ki sem jih naštela, povsem zaupanja vredne. Sama od tam naročam že vrsto let, vsakokrat, ko se je pojavila kakšna težava, sem se lahko dogovorila za rešitev. Vedite, da je naša ljuba Slovenija kar se tiče rastlinskih olj močno draga… razmislite o tem 🙂

Jah… tole z žarkimi maščobami in iztrošenimi maščobami od cvrtja poznam… Načinov za izdelavo mila je več, nekateri celo prekuhavajo maso, da se morebitni ostanki ločijo. V vsakem primeru pa mora biti vedno 100% umiljeno. O tem imam dokaj preprosto mnenje: dokler s takšnim milom zdrgnejo madeže na oblačilih, operejo tla ipd – naj bo. Konec koncev, koliko čistil porabimo? Ne bi pa takšnega mila uporabljala na koži, ne samo zaradi žarkih maščob, temveč tudi zaradi stoodstotnega umiljenja, ki daje močno agresivna mila.

Lep dan vam želim,
toncika

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 13:58

Pozdravljeni!

Seveda se glede teh žarkih maščob in izdelave mil iz njih z vami popolnoma strinjam, jaz tega ne bi uporabila niti za čiščenje perila ali česarkoli, vonj po žarkem je tako odvraten, da me že to odbije, da pa bi se umivala s takim milom-ne, hvala, bi se počutila umazano in zastrupljeno…povedala sem le kot zanimivost, česa vse ljudje ne počnejo…

Jaz bi zelo rada naročala v tujini ampak nimam kartice, ki bi mi to omogočala in ker sem trenutno tudi brez službe, je niti dobiti ne morem, plačilo ob prevzemu ali po predračunu pa tukaj menda ne velja-vsaj jaz se na to ne spoznam najbolje. Glede občutka sem mislila pa na ROE, ki bi ga z veseljem uporabila v milu, da bi imela boljši občutek, da mila ne bi prehitro postala žarka…

Če morda poznate način, kako bi lahko prišla do sestavin iz tujine brez plačilne kartice, vas naprošam, da mi svetujete, ker sama res v tem nisem tako vešča…

Želim vam lepo nedeljo, čeprav deževno,
Alja

toncika · 9. februar, 2014 ob 14:26

Pozdravljeni,

obstajajo ti. "predplačniške kartice" mastercard in visa. Zanje ne potrebujete nič – ne službe, ne ničesar drugega. Kartica ni vezana na vaš pravi bančni račun. Nanjo preprosto "naložite" denar in z njo poslujete lahko preko interneta. Ko na njej denarja ni več, ga ni več. Več si preberite tukaj: http://www.mastercard.com/si/consumer/prepaid-card.html ali pa tukaj: http://www.mastercard.com/si/consumer/prepaid-card.html

Za kartico povprašajte kar na banki. Nkbm in Hypo jo zagotovo ponujata, za ostale banke pa se morate pozanimati. Kolikor vem, plačate le izdajo kartice, drugih stroškov pa z njo nimate.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 15:02

Ojla!

Joj, jaz sem pa res za časom :))). Vedno sem te kartice povezovala s tem, da moraš biti zaposlen in poleg tega imeti še ogromno plačo, da jo lahko imaš, ker pa je nikoli nisem potrebovala, se bolj podrobno res nisem nikoli zanimala za to.

Najlepša hvala za to koristno informacijo, se bom v prihajajočem tednu takoj pozanimala za tole pri moji banki in če imajo to možnost, jo seveda želim imeti; bom končno stopila v korak s časom, hehehe…zdaj grem pa natančno prebrat pogoje in način poslovanja z njo…

Hvala in lep pozdrav,
Alja

Anonimni · 25. marec, 2014 ob 20:26

Živjo,

hidrolati so sami po sebi kisli – njihov pH se lahko giblje od 3 pa vse do 6,5-7, odvisno od vrste hidrolata. Pri hidrolatih s pH-jem okoli 6-7 bi umiljenje verjetno steklo normalno (ker je tudi destilirana voda malo kisla), kaj bi se pa zgodilo z reakcijo umiljenja, če bi v vodo v celoti zamenjali za hidrolat z nizkim pH-jem?

Zgornje sprašujem zgolj teoretično, ker hidrolate itak nima smisla dajati v mila, ker so predragi in zaradi reakcije ne bi bilo učinka.

radovedna Hruška 🙂

toncika · 25. marec, 2014 ob 20:32

Živjo Hruška,

najprej takole: povsem potrdim tvoj zadnji odstavek – hidrolati v milu niso najbolj… smiselni.

Glede konkretnega vprašanja pa: umiljenje bi seveda steklo normalno, pogosto se namesto vode v milih uporablja čaje in druge nadomestke. Količina kislin, ki so v hidrolatih (ali drugih nadomestkih vode) ni tako visoka, da bi lahko vplivala na umiljenje. Edino če bi dodali močno koncentrirano raztopino kakšne kisline, bi to lahko vplivalo na umiljenje, saj bi reakcija med kislino in NaOH potekla že med raztapljanjem NaOH, nastale pa bi soli tiste kisline, ne pa milo… S hidrolatom pa ne, ne bi vplivalo 🙂

Lep večer ti želim 🙂

Anonimni · 29. marec, 2014 ob 14:33

Živjo

Jaz pa bi samo vprašala, ali lahko mogoče svetujete, kje lahko kupim 100 % tekoče kastiljsko milo. Je v Ljubljani kaka trgovina, ki ga prodajajo, ali pa veste za kako spletno trgovino kjer bi ga lahko naročila?

Hvala za odgovor,
Tina

toncika · 29. marec, 2014 ob 18:31

Pozdravljena,

žal vam ne morem pomagati. V Ljubljano ne zahajam ravno pogosto, pa tudi v trgovine s kozmetičnimi izdelki ne. Poskusite pobrskati po spletu.

Lp,
toncika

Tamara · 3. april, 2014 ob 06:22

Živijo,

danes se spet odpravljam delat milo, pa se mi poraja eno vprašanje; pred dvema dnevoma sem delala milo in karitejevo maslo (prvič) po vašem nasvetu dodala šele po sledi – ter nato še malce zmešala s paličnim. aAli je sploh potrebno še mešati s paličnikom, po tem, ko dodamo karitejevo maslo oz katerokoli prestižno maščobo? Sama sem mešala s paličnikom tako dolgo, da se mi začelo precej hitro strjevati (četudi je bila temperatura maščob ob združitvi 42 stopinj) in nisem uspela narediti takega vzorca kot sem želela. A to zato, ker sem predolgo mešala s paličnim mešalnikom? Poleg tega sem opazila, da je temperatura lužnega kamna lahko precej nižja kot temp maščob (za katere vedno čakam, da padejo na 42 stopinj preden ju združim), tudi do 10 stopinj, pa milo vseeno brezhibno (glede na moj ne-tako-izkušen standard…) uspe! Ali je sploh v redu, da pustim, da se mi lužni kamen bolj ohladi kot maščobe (odkar imam dojenčka, delam milo v dveh smenah – ko je lahko nekdo drug z njim; najprej naredim lužni kamen in dam greti maščobe, čez kako uro in pol, dve pa zmešam in dokončam)?

Hvala! 🙂

toncika · 3. april, 2014 ob 08:14

Živjo,

po dodatku po traku je potrebno milo premešati, saj se drugače dodatki ne porazdelijo homogeno. Potrebno je mešati s paličnim mešalnikom, vendar sta se v vašem primeru najbrž pojavili dve napaki: čakali ste na precej kompakten trak, nato pa preveč dolgo mešali po dodatkih. Vendar prepoznavanje bolj ali manj kompaktnih trakov bo prišlo z izkušnjami. Pomembno je, da med mešanjem s paličnim nimate neprestano vklopljenega paličnega, temveč nekaj sekund vklopljen, nekaj sekund izklopljen. Vedno pa s paličnim (vklopljenim ali izklopljenim) mešate maso. Na ta način lažje nadzorujete gostoto in homogenost.

Temperatura obeh faz naj bi bila med 40 in 45 stopinj. To zagotavlja najboljše milo, uspe pa tudi pri večji razliki v temperaturi, vendar z veliko večjo možnostjo neuspeha. Za milo si vzemite čas. Če morate pri tem paziti na dojenčka, boste imeli glavo tako pri milu kot pri otroku. Prosite starše, če vam sobotno dopoldne lahko peljejo dojenčka na sprehod, ta čas pa izdelajte milo.

Drugače pa: maščobe lahko kadarkoli segrejete, raztopine NaOH pa NE SMETE. Torej lahko prej stopite maščobe in odstavite. Nato pripravite raztopino in počakate, da se ohladi na cca 45 stopinj. Takrat preverite temperaturo maščob in po potrebi segrejete (segrele se bodo precej hitro) na 40-45 stopinj. In nato zmešajte 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 16. maj, 2014 ob 07:10

Pozdravljeni!

Že kar nekaj časa se ukvarjam z izdelavo mil, vendar še vedno ni takšno kot želim. Milo je na začetku trdno, vendar večkrat, kot se uporablja hitreje se topi in je sluzasto. Večinoma vedno delam kombinacijo oljčnega olja in kokosove masti, navadno v razmerju (80% oljčnega olja in 20% kokosove maščobe). Milo vedno zorim vsaj 2 meseca, k zadnjemu sem dodala tudi stearinsko kislino, ki naj bi pomagala pri boljši trdnosti in kompaktnosti mila, vendar je milo še vedno premehko in se prehitro topi. Če imate še kakšen nasvet, kako bi izboljšala trdnost mila, bi prosila za nasvet.

Imam pa še eno vprašanje. Sama sem naredila lesen kalup za mila. Vse je super, razen da milo zelo težko dobim iz kalupa, čeprav se kalup lahko popolnoma razstavi. Morda kakšen predlog s čim naj premažem kalup oz. s čim naj si pomagam, da bi lahko milo lažje dobila iz kalupa? Brala sem da nekateri obložijo kalup s peki papirjem, pa me zanima če imate kaj izkušenj s tem? Sama sem namreč pristaš naravnih materialov in se zaradi tega izogibam silikonskih kalupov. Milo namreč želim dobiti ven, ko še ni popolnoma trdno, saj vanj želim vtisniti svoji začetnici.

Najlepša hvala za odgovore in lep dan še naprej!

toncika · 16. maj, 2014 ob 07:18

Pozdravljeni,

vsa mila, ki vsebujejo veliko količino olivnega olja, se rada topijo in postanejo sluzasta. Deloma se lahko temu izognete z uporabo rešetkastih podstavkov za milo, vendar pa to ni dokončna rešitev. Potrebno je povsem spremeniti formulo: uporabiti je potrebno veliko količino masel ali svinjske masti, ki vsebujejo veliko nasičenih maščobnih kislin. V poštev pride tudi palmova maščoba, kakavovo maslo, karitejevo maslo itd – v precej velikih količinah. Pravzaprav morajo te maščobe predstavljati večji del mila, olivno olje pa le manjšino. S tem milo postane seveda precej dražje….vendar veliko bolj kompaktno.

Kar se tiče kalupa: jaz redno oblagam s peki papirjem. Potrebno je le malček potrpljenja med oblaganjem in potrebno je paziti, da se nastajajo prevelike gube ali ušesa. Drugače pa je to po mojih izkušnjah je najbolj preprosta rešitev 🙂

Lep dan,
toncika

toncika · 16. maj, 2014 ob 08:32

Pozdravljeni,

kot je jasno zapisano v objavi, je edino olje, iz katerega lahko izdelamo trdo milo brez drugih dodatkov, olivno olje. Druga olja za to NISO primerna.

Konopljino olje zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin da zelo mehko milo, ki postane žarko zelo hitro. Lahko se ga uporablja le in zgolj kot dodatek drugim maščobam, seveda priporočam ne več kot 10% celotne formule. Večji odstotek da mehko milo, ki se prehitro kvari.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 17. maj, 2014 ob 07:51

Najprej hvala za hiter in izčrpen odgovor.

To, da bi sama izdelava mila postala dražje me ne skrbi, vendar me skrbi to, kot imate tudi sami zgoraj navedeno, da prevelik delež kokosovega olja oz. palminovega olja kožo izsušuje. Jaz pa ravno zaradi tega delam naravno milo, ker mi le to ne izsušuje in ne draži kože. Bom mogla najti drugo rešitev.

Lep dan!

toncika · 17. maj, 2014 ob 08:06

Živjo,

če za vas uporaba svinjske masti ni problematična, bi priporočala, da poskusite takšno rešitev. Če pa ste vegetarijanka/veganka, poskusite z dodatki masel. Končno razmerje nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin mora za trdno milo biti cca 50:50.

Če poznate soapcalc (http://www.soapcalc.net/calc/soapcalcwp.asp) vam bo le-ta lahko v pomoč, da izračunate potrebno količino enih in drugih maščobnih kislin. V primeru mila z 80% olivnega olja in 20% kokosovega olja bo razmerje nasičene:nenasičene m.k. 30:70 – torej preveč nenasičenih m.k. Če bi recimo uporabili 40% olivnega olja, 25% kokosovega, 15% karitejevega masla, 10% kakavovega masla in 10% babassu masla, bi razmerje med nasičenimi in nenasičenimi m.k. bilo ravno 50:50.

Poskusite se malo poigrati z razmerji 🙂

Lp,
toncika

Anonimni · 17. maj, 2014 ob 14:28

Pozdravljeni,
mene pa zanima kako je z uporabo konopljinega olja za izdelavo trdega mila in če je dovolj, da uporabimo samo to olje ali mu moram kaj dodati in zakaj?

Lp Anton

Anonimni · 18. maj, 2014 ob 16:37

Najlepša hvala za pomoč in vaš trud ter za vse koristne nasvete!

LP

Anonimni · 31. julij, 2014 ob 12:30

Pozdravljeni,

Zanima me to razmerje kot ste napisala 50%nasičenih in 50% nenasič. maščob -ali se tudi v tem receptu 15% karitej. masla, 10% kakavov. masla in 10% babassu masla doda šele po sledi-obvezno?
Hvala za odgovor in super nasvete 🙂 lep pozdrav, Saška

Toncika M · 3. avgust, 2014 ob 13:59

Živjo,

po sledi se lahko doda največ do 10% maščob, večja količina namreč lahko ogrozi uspešnost mila. Tako da če želite katerokoli izmed naštetih maščob dodati po sledi, se omejite na največ 10%. Odvsetujem kakavovo maslo (zaradi visoke vsebnosti stearinske kisline se lahko napravijo grudice, če ga dodate po sledi), odlično pa se recimo izkaže karitejevo maslo (vendar spet le do 10%).

Lp

Anonimni · 22. avgust, 2014 ob 11:40

Ponovno pozdravljena,

Hvala za odgovor. Še nekaj, jaz milo po enem mesecu tudi začnem uporabljati, ostala pa zavijem v tanek papir-kuhinjska serveta, tanka in vse v škatlo kartonsko z luknjami. Ali ne rabim zavijat še v papir? Vsa mila sem izdelala v silikonskih modelčkih in so res lušna. Bi pa poskusila naredit nekaj tekočega mila, nekje sem videla, da se milo na multipraktiku drobno razreže in z vodo raztopi, s paličnim še pomeša in da v plastično steklenico. Ste poskusili? Pozdrav, Saška

Anonimni · 31. avgust, 2014 ob 07:35

Lepo pozdravljeni!
Res hvale vreden je vaš blog in podajanje vašega znanaja.Sem pa še vedno zmedena ,pri kupovanju olj.Kakšna je razlika npr med konopljinem nerafiniranem oljem kupljenim v trgovini s prehrano in oljem kupljenim v internetni trgovini,kjer prodajajo olja ,ki so namenjena uporabi v kozmetiki?Kmalu se bo v eni trgovski verigi začela prodaja olj(sojino,mandelnovo,konopljino,orehovo in lešnikovo mislim da ta) po 250 ml po zelo ugodni ceni.Ali lahko ta olja kupim in jih uporabljam pri izdelavi mil in npr,za kožo ali so primerna samo za izdelavo mil,ker ste namreč rekla,da gredo sestavine tako ali tako v odtok.Glede olj ki se uporabljajo za kuho npr sončnično olje ,vem da ni primerno za uporabo v kozmetiki ali pač lahko pri izdelovanju mil uporabim tudi taka olja kot osnovo pri milu?Ali pa rafinirano olivno olje,ki se prodaja v eurospinu se lahko uporabi za izdelavo mila?To sem zasledila ,da se lahko,zato me zanima če se lahko tudi npr.sončnično?Za odgovor se vam prisrčno zahvaljujem

Toncika M · 31. avgust, 2014 ob 10:08

Pozdravljeni,

hvala vam za pohvale 🙂

Dejanske razlike v zgradbi oz. prisotnosti maščobnih kislin med oljem za kozmetično rabo in oljem za prehransko rabo ni. So pa zahteve glede primesi drugačne, pri čemer so zahteve za prehransko rabo navadno precej strožje. Druga razlika pa je ta, da so olja za kozmetično rabo večkrat lahko prečiščena, da je njihov vonj čim manj moteč. Drugih razlik pa ni.

Olja, ki jih kupite za prehransko rabo, so primerna tudi za kozmetiko. Kar pa ne velja obratno: olja za kozmetiko niso nujno primerna tudi za prehransko rabo. Pozorni bodite le pri nakupu sončničnega olja, saj obstaja v dveh različicah: olje z visoko vsebnostjo oleinske maščobe in olje z visoko vsebnostjo linolenske kisline. Ta olja se v milu povsem drugače obnašajo!

Po pravici povedano: milo gre v odtok, ne ostane na koži. Zato jaz za milo uporabim najcenejše možno olivno olje, rafinirano kokosovo maščobo, rafinirano karitejevo maslo (ehem, nerafinirano kar malček…smrdi!) itn. Sončničnega olja ne uporabljam, ker daje precej mehka mila.

Lp

Anonimni · 31. avgust, 2014 ob 10:18

Pozdravljeni!
Hvala lepa za tako hiter odgovor.Sončnično olje z veliko oleinske kisline ni vredu a ne?Ali to piše na naših oljih koliko vsebuje oleinske kisline in koliko linolenske?
Lp

Anonimni · 31. avgust, 2014 ob 10:32

Pozdravljeni!
Še nekaj sem pozabila vprašat,večinoma mi je pa sedaj že veliko bolj jasno:Torej trgovinska olja lahko uporabljam za izdelavo mil,kaj pa za izdelavo olja za masažo.Ali lahko uporabim ta olja ki bodo sedaj zelo ugodna.Za masažo je sigurno bolje uporabiti nerafinirana olja kot rafinirana.Ali imam prav?Če sem prav razumela neraf.imajo bolj močan vonj in kvalitetne sestavine ostanejo v olju.Rafinir.so predelana in ima bolj blagi vonj izgubijo pa zaradi obdelave kvalitetne sestavine.?Imam prav?Vonj pri nerafiniranih oljih pa lahko prekrijem z eteričnimi olji a ne?Neraf.olja so sigurno boljša za kožo ali ni bistvene razlike?
Prav lepo vas pozdravljam.

Anonimni · 31. avgust, 2014 ob 10:52

Se opravičujem ampak vprašanja se kar vrstijo.Samo še to bi rada razčistila sama pri sebi.Kokosovo maslo ima nasičene maščobe .Ali jih ima neglede na to ali je rafinirano ali nerafinirano?
Lep pozdrav!

Toncika M · 31. avgust, 2014 ob 11:04

Pozdravljeni,

najprej razčistiva zadnje vprašanje: rafiniranje je postopek, kjer olje prečistijo – torej odvzamejo tiste snovi, ki dajo barvo, vonj in deloma tudi okus. Pri tem maščobne kisline ostanejo povsem enake. Rafiniranje namreč spremeni le prisotnost tistega dela olja, ki mu pravimo neumiljive snovi, maščobe pa ostanejo povečini enake. Več o maščobnih kislinah in neumiljivih snoveh si preberite v objavi o oljih: sestava in uporaba. Edini postopek, ki lahko spremeni nenasičene v nasičene maščobne kisline je hidrogenizacija (torej izdelava margarine, po domače povedano).

Olja za prehrambeno uporabo lahko uporabite tudi za masažo, njihov vonj pa prekrijete z uporabo et. olj. Seveda nekaterih vonjev pač ni mogoče prekriti, npr. prekmursko olje iz bučnih pešk, takšna olja je pač bolje pustiti na strani. Na kožo (tudi v primeru masaže) ima vsekakor večji učinek nerafinirano olje (vsebuje namreč vse neumiljive snovi). V vsakem primeru pa presodite vsakokrat sproti in olje za oljem. Masaža iz nerafiniranega avokadovega olja bo npr. pustila vonj po oreških in ob prevelikih količinah olja v mešanici zelenkaste sledi na rjuhah oz. brisačah.

lp

Anonimni · 8. september, 2014 ob 15:58

Zdravo Tončka!
Pri giseli manske sem kupla bananen pulver pa jagodni prah.sej ne vem zakaj ampak sta mi oba okusa zelo všeč.Sem kar kupila saj sem si rekla za nekaj se že rabi v kozmetiki.Zakaj se ta dva praha uporabljata ali mogoče za vazeline ali lahko tudi za mila?Kupila sem 10 stekleničk sojinega rafiniranega BIO olja po 100 ml preveč.sem se zmotila.Je bolje da ga vrnem a ne ker opažam da se sojinega olja ne uporablja prav veliko pa tudi občutljivo je na žarkost.Kaj mi svetujete?Prodali so mi olje mtc ol 500 ml rok je do decembra 2014.Naj ga vrnem ali ni problem,ker je sintetično?Tudi nekaj eterič.olj so mi poslali z rokom 6 mesecev in jIh sigurno ne bom porabila,ker sem jih kupila kar nekaj.kako je z eterič.olji ko rok poteče.?LP

Anonimni · 8. september, 2014 ob 16:08

Pa aroma kokos sm kupla tud zato ker mi diši.Zakaj ga lahko uporabim.lp

Toncika M · 8. september, 2014 ob 19:17

Živjo,

bananin prah in jagodni prah so le banane in jagode zmlete v prah. Takšnih sestavin v kozmetiki ne morete in ne smete uporabljati, saj so nosilci kontaminacije. Emulzije bi se vam pokvarile kot bi mignil. Uporabite jih lahko npr. v milu, drugje pa skorajda ne. V kozmetiki se uporablja samo izvlečke, ki pa so čisto druga stvar (o tem si lahko preberete več v objavi o rastlinskih izvlečkih).

Osebno sojino olje precej uporabljam, saj mi predvsem za izdelavo krem za telo zelo odgovarja. Seveda ga pa ne porabim en liter v kratkem času. Lahko poskusite izdelati milo z dodatkom sojinega olja, ni ravno eno izmed najbolj stabilnih olj, pa vendar ne podleže tako zelo hitro žarkosti. Ostalo pa … ne vem, izdelajte kakšen macerat in ga podarite 🙂 Vrnitev izdelka se vam skorajda ne splača, boste plačali več za paket kot je vrednost desetih stekleničk sojinega olja.

MCT olje je caprylic/capric triglyceride. Spada med sintetična olja (čeprav pridobljena iz kokosovega olja) in njegov rok uporabe je navadno precej daljši kot je označen na etiketi. MCT namreč ne vsebuje skoraj nič prostih maščobnih kislin oz. dvojnih vezi, zaradi česar ne podlega žarkosti.

Osebno bi vseeno pobarala gospo pri Gisella Manske, kako je s tem relativno kratkim rokom trajanja. Sicer ne prodajajo pretečenih sestavin, vendar pa tudi tri mesece uporabnosti ni ravno lepo (tudi če v teoriji zdržijo več). Glede et. olj: rok uporabe et. olj je cca 1 leto. Po enem letu začnejo izgubljati na vonju in na kvaliteti (ne postanejo pa strupena), ne moremo jih več uporabiti za parfumske namene, pa tudi za aromaterapijo raje posezimo po svežih. Za odišavljanje mil ne bo težav, za uporabo v kozmetiki pa odvisno, ali želite le odišaviti ali pa vam je bistvenega pomena tudi terapevtska lastnost. V tem primeru so sveža et. olja seveda edina izbira.

Lp

Anonimni · 8. september, 2014 ob 19:51

živjo!
osvajam počasi soap calc in me zanima kaj pomeni slab prevod (kokosovo olje razbita)kakšno je to olje,ne najdem ricinusovega olja za izračun njegove sestave,kupila sem bio kokosovo olje kakšna je razlika s kokosovim maslom,kaj pomeni coconut 76deg,92 deg,kaj pomeni sojino hidrogenirano olje,kupila sem sončnično olje kako naj vem ali je visoko oleinsko,ker pri soap kalk imaš sonč.olje z visoko oleinsko ali pa samo sončnično olje.kupila sem sončnično rafinirano,mora biti tokoferol v hladilniku,jod število prevod slovenski je(nižja številka trši bar in manj za klimatizacijo)če razumem to pomeni da bo milo bolj trdo in da lahko manj časa zori.je to ok?kaj pomeni oznaka gm (tam dodaš eterična olja in za koliko boš znižal saop potem pa je tam gm in izračun,tega čisto ne razumem,drugače pa počasi dojemam,samo olja so tako čudno prevedena ,jaz pa nisem prav nadarjena za jezike,ampak očitno se bom zdaj tudi angleščino učila in nemščino.
lp
Mia

Anonimni · 8. september, 2014 ob 20:58

živjo!
kupila sm 11 stekleničk ognjičevega olja na bazi sojetorej sm kupila macerat.kaj naj s toliko macerata počnem?kako pa uporabim bananin prah v milu kdaj in kakšno funkcijo bo imel v milu,pa še kokosovo aromo sem kupila(olloslich),to lahko potem uporabim v prehrani a ne?res ne vem ali ona tudi prodaja kaj stvari za prehrano. Mislim da ne .povezala sem tako trgovina za nakup kozmetičnih izdelkov pač ima stvari ki se lahko uporabijo v kozmetiki.Nič ji pa pri teh stvareh ne piše zakaj se uporabljajo.a dam lahko v piling mogoče te stvari.
Prav lepo pozdravljeni
Mia

Anonimni · 9. september, 2014 ob 05:38

živjo!
Eno stekleničko sem že podarila sosedu in vam bi podarila dve ,če se strinjate,kajti jaz sem vam toliko vprašanj že postavila in toliko dela povzročila in veliko časa sem vam že vzela,če se seveda strinjate mi na mail pošljite naslov pa vam pošljem v zahvalo,Bom zelo vesela,če boste sprejela.
Lp Mia

Toncika M · 9. september, 2014 ob 15:36

Živjo,

najprej lepo prosim ustavite konje. Počasi. Počasi, prosim. Fractionated coconut oil je frakcionirano olje (ne razbito), kar pomeni, da so bile odstranjene nekatere maščobne kisline in druge so bile puščene. Katere – bogve! Američani imajo pač ogromno nam neznanih (hvala bogu) prehrambenih sestavin. Razlika med 76 deg (ki pomeni degree, stopinje Fahrenheite) in 92 deg je temperatura, pri kateri se olje tali. 76 deg je klasično kokosovo olje, 92 deg pa je načeloma vsaj delno hidrogenirano. O hidrogenizaciji si lahko preberete v objavi o izdelavi anhidridnih izdelkov: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/12/kako-zasnujemo-olja-in-masla-za-telo_20.html, o njej pa piše tudi wikipedija. Ricinusovo olje je castor oil, kar vam pove tudi google translate. Sončnično olje (za prehransko uporabo) je gotovo visoko oleinsko, saj ga drugače ne bi tako veselo segrevali 🙂 Če ste kupili olje za kozmetično rabo, povprašajte trgovca po analizi maščobnih kislin. Tokoferol ni potrebno hraniti v hladilniku, vendar naj ne bo izpostavljen višjim temperaturam in svetlobi. O jodovem številu si preberite v objavi o izbiri maščob. Večje kot je jodovo število, večja je prisotnost dvojnih ali trojnih vezi, večja je torej količina nenasičenih maščobnih kislin in posledično mehkejše milo dobimo. Ne zanašajte se na izračun jodovega števila pri izdelavi mila, ker je za naše potrebe povsem nesmiselno. Gm je gram.

Toncika M · 9. september, 2014 ob 15:39

Če gre za macerat in ne za preprosto sojino olje, je cena kar precej višja, priporočam vam, da poskusite kontakirati prodajalca in vprašate, če lahko vrnete presežek. Bananin prah (kot veliko drugih sestavin, ki bi jim prodajalci radi pripisali čudežne lastnosti) bo milu zgolj v okras in reklamo. Pač, lepo se sliši "milo z banano v prahu". Bistvenih učinkov pa žal nima. Aroma je za uporabo v balzamih za ustnice. Lahko jo uporabite tudi v kozmetičnih izdelkih, vendar pa vonj ne bo dolgotrajen.

Toncika M · 9. september, 2014 ob 15:40

Poskusite najprej povprašati, ali lahko nakupljeno vrnete. Macerat vseeno kar nekaj stane 🙂

Anonimni · 9. september, 2014 ob 23:33

zdravo!
Ne bom vračala ker se res ne splača.kupila sem calendula basis sojaol raffinert100 ml.predvidevala sem ,da je to macert.ognjič v sojinem olju.roe sem iskala tudi pri dragonspace pa ga nimajo vse sem pregledala,zakaj se ta antioksidant tako težko dobi in ali se lahko proti žarkosti mil dobi kateri drugi antioksidant,ker to je ogromni napor iskanje po tujih straneh in iskanje izdelkov,pa še čisto zmeden ,postaneš in kmalu ti ni nič jasnoko bereš prevode .lp

Toncika M · 10. september, 2014 ob 15:50

Živjo,

sem šla preverit na Dragonspice stran, pa res nisem našla ROE. Očitno ga nimajo več… dobite ga lahko tu: http://www.glamourcosmetics.it/it/oleoresina-rosmarino vendar se najbrž ne splača samo zaradi tega naročati… Za uporabo v milih žal ni nobenega drugega naravnega antioksidanta.

Lp

Anonimni · 10. september, 2014 ob 16:03

Živjo!
Hvala lepa bom šla pogledat pa saj bom sigurno še kaj rabila,sam trenutno mi bo pomembna poštnina ker pri giseli manske sem že veliko naročila in bom počakala ,da se mi malo nabere.
Lepo pozdravljeni!

bellamia18 mia · 10. september, 2014 ob 16:10

Živjo!
Še vedno velja ,da vam dva macerata podarim.sm šla inci pogledat pa piše da je macerirano v sojinem olju.lp

bellamia18 mia · 22. september, 2014 ob 22:50

Zdravo!
Zanima me ko dam po sledi negovalno olje v osnovno maso mila kakšno temperaturo mora imeti olje.Ali je lahko sobna temperatura in ni pomembno ,ker smo sled že dosegli.?
Lp

Toncika M · 23. september, 2014 ob 06:10

Živjo,

lahko ima sobno temperaturo. Važno, da ni prehladno (iz hladilnika npr).

Lp

bellamia18 mia · 24. september, 2014 ob 20:53

Zdravo!
Glede na to,da ne bom uporabljala palmine maščobe in svinj.loja in da se bo držala pravilni %uporabi ostalih maščob(KOKOS,KAKAV KARITE) ni enostavno sestaviti recept,da bo približno 50%nas.in 50% nena.maščob.Ker ne želim mil ,ki so sluzasta in se hitro porabijo sem zdaj zasledila,da se lahko doda do 2% stearinske kisline.Povejte mi prosim Tončka je to možna opcija.npr imam 35 %nasičenih in 65% nenasičenih maščob dodam 2% stearinske kisline na težo vseh maščob in milo bo bolj trdo?kako se kislina dodaja ali po sledi in v čem jo rastopim.predvidevam da v olju ki je odporno na visoke temp.Ali pravilno predvidevam?Pa še nekaj me zelo bega.kupila sem naoh 98%čist cena cca 12.90.je to tehnični naoh?zdaj sem pa zasledila farmacevtski naoh z veliko manj al,as,sa,fe,hg,k,pb in za skoraj isto ceno(cca 13.90)tehničnega pa imajo za 4,90 eur res pa je da ne vem koliko %čist je.se bom pozanimala?predvidevam da tudi 98% glede da je inter.kozmeti.trgovina?zanima me razlika med obema in uporabnost .zakaj bi kupovala farmacevtskega?kaj s tem pridobim pri milih razem manj svinca arzena itd.će pa prav razumem se pa naoh z zorenjem izlušči ali kako se že reče in ga ni v milu.ali pravilno razmišljam?prosim za kratki odgovor,Prav lepo pozdravljena:)

Toncika M · 29. september, 2014 ob 18:07

Živjo,

razmerje 50%-50% je ideal, h kateremu se navadno teži pri izdelavi mila, vendar ni nujno, da ga dosežemo. Zagotavljam vam, da so mila v razmerju 35 nasičenih in 65 nenasičenih ravno tako odlična.

Stearinska kislina je za izkušene, začetnikom jo odsvetujem. To je maščobna kislina, ki se preprosto stopi v maščobah, ko jih segrevamo. Dodamo jo seveda pred trakom, saj jo je potrebno stopiti, temperatura združitve obeh faz pa mora biti precej visoka. Težava je v tem, da rada močno zgosti maso (ti. ammassment) hkrati pa tudi nekoliko zmanjša penjenje mila. Ko boste imeli nekaj kilometrine z mili, poskusite, prej pa raje posegajte po klasičnih maslih.

O tem, kakšen NaOH ste kupili, morate povprašati prodajalca. Vprašajte ga, ali ima tehnični spremni list in analize elementov v sledovih. Nihče drug vam na to vprašanje ne more odgovoriti kot prodajalec.

Lp

Anonimni · 29. september, 2014 ob 18:33

Zdravo!
Se bom držala kar ste napisala in še ne bom uporabljala stearinske kisline.Kakšna temperatura pa potem mora biti ko se združita obe fazi?
Hvala za spet dober nasvet.:)
Mia

Anonimni · 4. oktober, 2014 ob 22:17

Zdravo!
A lahko prosim dobim odgovor kakšna temperatura mora biti pri združitvi obeh faz,če je uporabljena stearinska kislina.?
Že vnaprej hvala za odgovor.

Toncika M · 6. oktober, 2014 ob 20:16

Živjo,

stearinska kislina ima kar visoko temperaturo tališča, tako da ostajajte vsaj pri 45 stopinjah Celzija.

Lp

Anonimni · 20. oktober, 2014 ob 09:14

Lepo pozdravljeni,

Zanima me kakavovo maslo, ali lahko uporabljam tega, ki ga kupim v Mercatorju in ga dobim med prehrano-je za peko ali pripravo sladic ali moram kupiti tega za kozmetično uporabo.

Hvala in lep pozdrav, Sonja

Toncika M · 20. oktober, 2014 ob 09:29

Živjo,

brez problema lahko uporabite tudi tistega za prehrano 🙂

Lp

Anonimni · 21. oktober, 2014 ob 12:28

Pozdravljeni,

V enem zgornjih sporočil je napisano, da si vse preračuna na soap.calc in da pazi, da vrednost iodina največ 60 – kaj misli s tem, mi lahko prosim razložite? In pa, ali uporabljam soap.cal ali soap koeficient maščob, ali je vseeno?

Hvala, Sanja

Toncika M · 21. oktober, 2014 ob 12:35

Živjo,

soapcalc je samo orodje za vse tiste, ki se jim ne da peš računat. Je v angleščini in je zato potrebno znati tuj jezik, poleg tega predvideva 380 g vode namesto 300 g na 1000 g maščob, zato je potrebno to vključiti. Izbira, ali boste šli peš ali s kalkulatorjem, je vaša.

Soapcalc omogoča, da med računanjem poznamo približno nasičenih in nenasičenih maščob, čistilnost, penjenje, trdoto, podvrženost žarkosti itn. Iodine je po slovensko jodovo število in označuje večjo ali manjšo prisotnost dvojnih ali trojnih vezi znotraj maščobnih kislin, kar posledično vpliva na trdoto in seveda tudi trajnost mila. O jodovem številu sem obsežneje pisala v objavi o rastlinskih oljih: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/12/rastlinska-olja-sestava-izbira-uporaba.html

lp

Anonimni · 21. oktober, 2014 ob 12:50

Ok, o iodinu si bom prebrala. Jaz sem si naredila svoj recept z 7 % znižanjem luga (hladni postopek) in izračunala "peš", koliko za vsako maščobo luga sem izbrala po lestvici SOAP KOEFICENT MAŠČOB (to je vaša lestvica) in potem primerjala z soap calc. razlika je bila minimalna – po soap calc 168, po vaši pa 167. Mislim, da bo v redu. Aja, vode sem predvidelava 30%. Milo bom delala tretjič in sicer 20% kokosovega masla, 60 % olivnega olja, 8% kakavovega masla, 8% karitejevo in 4% bučnega olja. Bi prosila samo za vaše mnenje, kaj mislite bo v redu? Hvala za odgovore, Sanja.

Toncika M · 21. oktober, 2014 ob 13:02

Nekaj odstopanja med posameznimi tabelami je normalno, saj so tudi SAP koeficienti le povprečen izračun.

Milo bi moralo biti v redu. Pazite pri bučnem olju – ne uporabljajte tistega iz praženih bučnih semen (navadno je temne barve), saj vam bo vse milo dišalo po arašidih oz. praženih lešnikih… Povem iz lastnih napak 🙂

Anonimni · 22. oktober, 2014 ob 06:31

A tako? Bučno olje je domače, temne barve, zdaj pa sama ne vem, mogoče pa bom dala kakšno drugo olje., mogoče to babassu maslo, prvič sicer slišim, bom malo pobrskala kje bi ga dobila in zakaj je dobro :). Hvala vam za nasvete, lep pozdrav, Sanje

Anonimni · 13. november, 2014 ob 13:05

Pozdravljena.
Zanima me ali se lahko kot ena izmed maščob doda OGNJIČEVO OLJE, ali je "dovoljeno" ognjič dodajati le v obliki suhih cvetov na koncu? Iskala sem sapkoeficient za ognjičevo olje, a ga nisem nikjer zasledila.
Hvala.
Nives

Toncika M · 13. november, 2014 ob 17:58

Živjo,

ognjičevo olje ni iztisnjeno iz ognjiča, temveč je le namok ognjiča v nekem drugem olju – torej macerat. Zato njegove SAP vrednosti ne boste našli nikjer – treba je namreč vedeti, v katerem olju je bil namočen in nato poiskati SAP število osnovnega olja.
Za več podrobnosti pa si preberite objavo o maceratih.

Lp

Naravna Kozmetika · 27. januar, 2015 ob 12:20

Zdravo Tončka!
Prijatelj se je umival z navadnim trdim milom za 40 centov.Razložila sem mu glede industrijskih mil in je pri meni vzel moje milo iz 80%olivnega olja in 20 kokosa in -8 fat.Torej izredno nežno milo za zelo občutljivo kožo.On nima težav s kožo vendar ko sem ga vprašala kako je zadovoljen me je šokiral z izjavo,da mu je moje milo zelo izsušilo kožo.Nisem mogla verjet in sem mu povedala moje dvome,da ne verjamem in da je to skoraj nemogoče.Kako naj se v takem primeru obnašam.Već vzrokov je lahko zakaj je to izjavil,vendar ne bom o temu pisala.Ali je res možno ,da bi mu to milo res zelo izsušilo kožo glede na to da nima občutljivo kožo in da je prej uporabljal industrijsko trdo milo?
Lp

Naravna Kozmetika · 27. januar, 2015 ob 12:27

Zdravo Tončka!
Nekaj me zanima pri glicerinskih milih ki so narejena za vlivanje.Vem da se zelo razlikujejo in da so dodani različni umetni dodatki.V čem se ta mila razlikujejo od naravnih razen to da mi ne dodajamo sintetičnih snovi?Naša glicerin že imajo predvidevam pa da ga oni dodajo da so mila tudi prozorna.Kako so ta glicerinska mila narejena?Ali isto kot naravna torej naravna olja,naoh,in glicerin ali so dodana sintetična olja?V čem je razlika med glicerinskim in naravnim milom?
Hvala za odgovor.Lp

Toncika M · 7. februar, 2015 ob 12:20

Živjo,

industrijska mila niso MILA (torej niso izdelana iz umiljenih maščob) temveč SYNDETI – izdelani so iz sintetičnih detergentov, iz ti. površinskoaktivnih snovi. Površinskoaktivnim snovem lahko znižamo pH, zaradi česar so v primerjavi s trdimi domačimi mili takšni izdelki veliko bolj prijazni do kože. Logika tiči tu.

Nihče ni rekel, da so doma izdelana mila absolutno bolj nežna kot industrijska. So bolj naravna in vemo, kaj je v njih. Vendar še vedno ostajajo mila z bazičnim pH, ki lahko izsušijo kožo. Milo je milo in po svoji naravi umije ter s tem odstrani zaščitno plast na koži.

Lepo vas prosim, pustite ljudem, naj izdelujejo in uporabljajo tiste izdelke, ki jih želijo. Spominjate me na stare tete in trdno zaverovane bio in vegi aktiviste, ki so prepričani, da morajo vsem dopovedati, da morajo delati tako kot oni menijo, da je prav. Če vas človek SAM vpraša o tem ali onem, razložite in ponudite. Drugače pa pustite ljudi na miru in skrbite zase. Tako se boste izognili nepotrebnim razočaranjem in drugim kočljivim situacijam. Nikoli ne boste namreč uspeli izdelati zares odličnih izdelkov za druge, samo vsak sam pozna svoje želje in zahteve. Zato tudi jaz za nikogar ne izdelujem stvari, pa čeprav me za to prosijo. Zares lahko namreč poznate le svojo kožo, želje drugih pa… nikdar.

Lp

Toncika M · 7. februar, 2015 ob 12:27

Živjo,

glicerinska mila (prozorna) so narejena z večjim dodatkom glicerina. Naša mila pa glicerola vsebujejo le nekaj odstotkov. Kako jih izdelujejo industrijsko, je vprašanje, saj dvomim, da se jim fa umiliti in kuhačkati takšne količine maščob. Po vsej verjetnosti izhajajo iz že umiljenih čistih maščob (kupijo torej soli kot npr. natrijev palmitat ipd) ter zmešajo z glicerolom, propilen glikolom in ostalimi sestavinami.

Razlika je prav v teh dodatkih. Medtem ko je naravno domače milo izdelano iz maščob in NaOH (torej bi med sestavinami ob analizi našli natrijev palmitat, natrijev oleat in še množico drugih umiljenih maščobnih kislin ter glicerol in dišave), najdemo pri glicerinskim milih še druge sestavine, npr. alkohol, sorbitan oleat, sorbitol pa še kaj. V nenaravnih variantah bo npr lahko še propilen glikol in razne etoksilirane sestavine.

Lp

Katja · 20. maj, 2015 ob 14:25

Lepo pozdravljeni!
čestitke za izvrsten blog, veliko koristnih informacij imate na voljo:-). Glede na to, da imamo direkten dostop do karitejevega masla in bi rada preizkusila izdelati sama milo, me zanima vaše mnenje glede uporabe 50% karitejevega masla v receptu za milo, ostalo pa kokosovo in sončnično olje? Namreč, pišete o priporočeni količini 5-10%? Imate kakšne izkušnje z uporabo večje količine karitejevega masla v milu? Najlepša vam hvala za odgovor in toplo pozdravljeni!

Maja Šter · 27. maj, 2015 ob 16:11

Živjo, imam eno vprašanje glede izdelave mil. Milo nameravam narediti iz kokosovega (in olivnega ter sončničnega) olja, pa me zanima ali je za izdelavo mil bolj primerno rafinirano ali nerafinirano kokosovo olje. Ker je rafinirano veliko cenejše, bi izbrala tega, vem pa da je nerafinirano veliko bolj zdravo – ampak ali ima to bistven pomen pri milu, ki je uporabljen za zunanjo uporabo? Razmišljala sem, da bi si kupila rafinirano za uporabo v kozmetiki, mila in za nego las, nerafinirano pa za v kulinarične namene. Hvala za odgovor in hvala za super informativen blog! 🙂 lp

Toncika M · 19. julij, 2015 ob 18:13

Pozdravljena,
hvala za čestitke 🙂
Iz kariteja lahko načeloma naredite tudi 100% karitejevo milo, ki bo povsem belo, trdno, lepo in zelo… drago 🙂 Kot vsako milo iz masla, bo iz 100% karitejevega masla milo nekoliko bolj sušilo kožo, zato je uporaba olivnega olja priporočljiva. Če imate neposreden dostop do kariteja po ugodni ceni, le poskusite s 50%, ostalih 50% pa razdelite med olivno in nekaj kokosa.

Lp

Toncika M · 19. julij, 2015 ob 18:14

Pozdravljena,

o izbiri maščob v milu si preberite tule, čisto prvi odstavki: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2014/12/izdelava-mila-pogosto-zastavljena.html

Lp

Anonimni · 6. avgust, 2017 ob 10:10

Živjo, kako pa je s kombinacijo babassu 25% in kokos 25%, ostalo pa druga olja? Kolikor vem obe masli vsebujeta lavrinsko kislino.
Hvala za vaš odgovor.lpU

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 08:17

Živjo,

babassu olje se odlično obnese v milih, vendar je precej drago za uporabo v milu… Vsekakor ga ne bi priporočala v kombinaciji 25-25% skupaj s kokosovim, je pa zagotovo odlično nadomestilo kokosa.

Lp
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja