fbpx

Izdelava mila – postopki in faze, skozi katere gre milo

Objavil Tončka Mavrič dne

Izdelava mila – postopki in faze, skozi katere gre milo

Sled ali trak – zmes je gosta kot puding, na površini je vidna sled mešalnika

Domače milo prehaja ob izdelavi skozi več faz. S poznavanjem faz, njihovega vzroka in posledic lahko močno vplivamo na končni izgled in občutek, ki ga milo pušča na koži.

Kot že rečeno, za izdelavo mila potrebujemo raztopino natrijevega hidroksida in maščobe. Te sestavine moramo pripraviti ločeno, zmešamo jih šele, ko tako maščobe kot raztopina dosežeta želeno temperaturo. Temperatura ob mešanju je odvisna od postopka in od sestavin, ki jih uporabimo.

Pod 20º Celzija – stepeno (whipped) milo

20-25º Celzija – ultrahladni postopek oz. brez gela
38-40º Celzija – hladni postopek. Pri tej temperaturi se olja manj poškodujejo, vendar je neprimerna za mila s sestavinami z visokim tališčem ali ob uporabi parfemskih olj ali drugih dodatkov, ki pospešujejo strjevanje
40-45º Celzija – hladen ali topel postopek. Temperatura je primerna tudi za mila s sestavinami, ki pospešujejo strjevanje.
45-50º Celzija – hladen ali topel postopek. Primerna za mila s sestavinami, ki imajo visoko temperaturo tališča (npr. čebelji vosek).

Ko vlijemo raztopino natrijevega hidroksida v maščobe se pravzaprav začne postopek umiljenja. Maščobe se zaradi dodane baze zgostijo, takrat moramo mešanico nežno a dobro premešati, nato pa z uporabo paličnega mešalnika celoten postopek pospešimo. Zmes začne kmalu spreminjati barvo, maščobe niso več prozorne in mešanica postaja vedno bolj matirana ter se vidno gosti.

Na neki točki postane zmes tako gosta, da spominja na pravkar skuhan puding. Naš palični mešalnik začne puščati za seboj sled – milo je prišlo do »sledi« (ang. trace) oz. »traku« (it. nastro). To je zelo pomemben trenutek pri izdelavi mila, saj pomeni, da so se maščobe zares dobro zmešale z bazično raztopino. Ločitev osnovnih sestavin ni več mogoča. »Sled« ali »trak« prepoznamo po tem, da nož, palični mešalnik ali kuhalnica pusti v milu rahlo sled, ki potrebuje nekaj sekund, da izgine. Trak ali sled je lahko bolj ali manj izrazit pojav. Dlje časa kot mešamo, bolj gosta bo postala zmes in bolj izrazita bo sled. Začetniki imajo pogosto težave pri prepoznavanju sledi, zato je vsaj prvič lažje, da začetniku pomaga nekdo, ki ima izkušnje. Že po nekaj poskusih pa navadno pridobimo dovolj izkušenj, da sled prepoznamo brez problemov.

Pri izdelavi mila z ultrahladnim postopkom se zaradi nizkih temperatur rado zgodi, da že začetka pride do neprave sledi. Če nadaljujemo z mešanjem se nepravi trak porazgubi, mešanica se nekoliko segreje in doseže pravo sled.

Ko dosežemo trak, lahko v milo dodamo vse občutljive sestavine: hranljiva in prestižna rastlinska olja, eterična ali parfemska olja, barvila in ostale dodatke. Nato milo še enkrat dobro premešamo in vlijemo v kalup. V tem trenutku je milo še precej redko, vendar se bo zgostilo v naslednjih urah.

Če milo v kalupu dobro izoliramo (hladen postopek) ali mu dodatno dovajamo toploto (topel postopek), bo v naslednjih urah prešel v fazo gela. Temperatura mila se močno dvigne, pri dobro izoliranih kalupih tudi čez 100º Celzija, milo pa se začne spreminjati. Zmes postane skorajda prozorna in želatinasta, kar se imenuje faza gela. Nato se bo milo počasi začelo ohlajevati in strjevati. Mila, ki gredo skozi fazo gela, potrebujejo manj časa za zorenje.

V primeru ultrahladnega postopka ali stepenega (whipped) mila pa se fazi gela izognemo, s čimer bolj ohranimo dišave in rastlinska olja, vendar pa morajo takšna mila dlje zoreti.

Ko milo izvlečemo iz kalupa, ni še primerno za uporabo. Pravkar izdelano milo je lahko še precej dražljivo, zato mora najprej nekaj časa zoreti. Med zorenjem milo izgublja vlago in pridobiva na trdoti in trajnosti. Minimalen čas zorenja je odvisen od postopka in od maščob, ki jih uporabimo. Mila po toplem postopku so načeloma uporabna že po tednu ali dveh, mila po hladnem ali ultrahladnem postopku pa šele čez mesec ali več.

Postopki izdelave

Domača izdelava naravnih mil pozna vsaj tri oziroma štiri postopke, po katerem lahko pripravimo milo. Postopki se med seboj ločijo predvsem po temperaturi. V preteklosti sta se uporabljala predvsem hladen in topel postopek, v današnjem času pa veliko ljudi izdeluje mila tudi po ultrahladnem postopku, pri katerem se izognemo fazi gela. V primeru stepenega oziroma whipped mila pa ne gre le za poseben postopek izdelave, temveč tudi za postopek krašenja.

Hladen postopek je med izdelovalci mila najbolj priljubljen, saj je enostaven in dokaj hiter. Ta postopek je najbolj primeren za začetnike. Pri tej metodi se zmes maščob in baze po sledi vlije v model, milu se ne dovaja dodatne toplote. Za prehod v fazo gela se izkorišča predvsem toploto, ki se sproži pri reakciji med maščobami in natrijevem hidroksidom. Z uporabo cunj, brisač, odej in podobnega ter z dobro izolacijo kalupov se doseže, da se ta toplota obdrži čim dlje. Milo, izdelano po hladnem postopku, mora zoreti še 4-8 tednov.

Pri toplem postopku zmesi po traku dovajamo dodatno toploto. Zmes navadno postavimo v dvojni grelec in jo na nek način kuhamo, dokler ne doseže faze gela. Takrat milo vlijemo v kalupe in ohladimo. Milo, izdelano po toplem postopku, je načeloma primerno za uporabo že po nekaj dneh. Topel postopek ima tudi svoje slabe lastnosti. Milo po toplem postopku je velikokrat bolj gosto, zato je vlivanje v kalupe težje. Poleg tega so rastlinska olja ter eterična olja pri podvržena višjim temperaturam, kar jih bolj poškoduje. Zaradi visokih temperatur, ki jih masa doseže je topli postopek neprimeren za mila, ki vsebujejo sestavine z visoko količino sladkorja kot npr. mleko ali med.

Ultrahladni postopek ali postopek brez gela izdelovalci mila preizkušajo šele v zadnjem času. Ta postopek predvideva, da se raztopina natrijevega hidroksida in maščob združita pri nižji temperaturi. Maščobe naj bi imele okoli 25º Celzija, zaradi česar bomo morali biti pozorni pri izbiri olj. Milo za izdelavo po postopku brez gela mora imeti dovolj nenasičenih maščobnih kislin, da bomo mešanico maščob in natrijevega hidroksida lahko ob tako nizki temperaturi sploh mešali. Po doseženem traku se milo vlije v kalup, ki pa se ne izolira ali se ga, v nekaterih primerih, celo postavi v hladilnik ali zamrzovalnik. Mila po takšnem postopku bolje ohranijo vonj eteričnih ali parfemskih olj, saj ne gredo skozi fazo gela in se torej ne pregrejejo. Iz istega razloga je milo tudi drugačne barve (navadno bolj matirano in svetlo) ter bolj gladko. Seveda ima tudi ta postopek svoje slabe strani: takšno milo zna biti manj trdo in se drobi, zoreti pa mora nekoliko dlje kot milo po hladnem postopku.

Postopek za whipped ali »stepeno« milo je posebnež med naštetimi načini izdelave mila, saj je na meji med postopkom izdelave in postopkom krašenja. Celotna izdelava poteka pri hladnih temperaturah. Za takšen postopek morajo v našem milu prevladovati predvsem masla, ki jih stepemo, kot bi stepali smetano ali jajčni beljak. Ko dosežemo pravo konsistenco, dodamo raztopino natrijevega hidroksida, nato pa še eterična olja in barvila. Nato pa lahko milo preprosto vlijemo v kalup ali pa damo duška vsej naši ustvarjalnosti. Stepeno milo je namreč gosto in kompaktno kot stepena smetana, zato ga lahko tudi uporabimo na podoben način. Če ga damo v vrečko za krašenje, lahko ustvarimo mila domiselnih oblik in barv. Milo, izdelano po tem postopku, je zaradi visoke vsebnosti masel bolj trdo in kompaktno, navadno ne pušča želejastega ostanka v podstavku in je prijetno za uporabo. Seveda je zaradi izbranih sestavin dražje, zoreti pa mora dalj časa – 8 tednov ali več.

Kategorije: IZDELAVA MILA

50 Komentarjev

Anonimni · 5. oktober, 2013 ob 21:07

Pozdrav.
Pri izdelavi mila po po hladnem postopku, se po dolgotrajnem mešanju milo ni hotelo zgostiti in tudi ni prišlo do traku kot pravite zgoraj. Milo sem kljub temu vlila v kalup in po 24 urah razrezala. Milo je bilo na pogled lepo umešano, dovolj trdo za razrez, sedaj se suši. Preverila sem sestavine, količino luga in vode… napake nisem našla.

Kot že slutite imam 2 vprašanji:

1. Zakaj lahko ne dosežemo traku?

2. Kakšne so lahko posledice pri končnem milu, če ne pride do traku pri izdelavi?

Hvala za odgovor,
Nana

toncika · 6. oktober, 2013 ob 09:07

Pozdravljena Nana,

me veseli, da se ljudje vedno znova odločajo za izdelovanje mila doma 🙂

Pri milu je veliko stvari odvisno od maščobe, ki jo uporabljamo ter od aparata. Zato sta moji vprašanji preprosti: iz katere maščobe ste izdelovali milo in s čim ste mešali? Nekatere maščobe potrebujejo tudi 10-12 minut mešanja s paličnim mešalnikom (paličnim, ne pa stepalnikom za jajca ali podobno!) in kljub temu dosežejo le rahlo, komaj vidno sled. Pri kateri temperaturi ste maščobo in lug zmešali?

Kot že rečeno je lahko trak bolj ali manj razviden, pri nekaterih maščobah se zgodi, da pridemo do "napačnega" traku (torej navidezen trak), pri nekaterih maščobah pa je trak komajda komajda viden, takšno je npr. mandljevo olje.

Če traku ne dosežemo, reakcija ne more steči tako zelo dobro oz. lahko sploh ne steče, zato je takšna zmes neprimerna za uporabo. Če se je milo v kalupu segrelo in ste ga lahko naslednji dan razrezali, ste trak dosegli – le da je bil manj gost. Če traka ne bi dosegli, bi naslednji dan v kalupu dobili le packasto, mastno zmes ali pa dokaj kompaktno zmes s kapljicami maščobe na površini. Za vsak primer po kakšnem tednu ali dveh poskusite izmeriti pH: površino mila rahlo navlažite z vodo in nanjo pritisnite pH indikatorski listič, nato pa primerjajte dobljeno vrednost. pH mila je navadno okoli 9, če je v milu zaradi katerekoli napake ostal prost natrijev hidroksid, bo pH precej višji. Takšnega mila ne smete uporabljati.

Upam, da sem uspela odgovoriti na vaša vprašanja, če imate še kakšen dvom pa vprašajte 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 8. oktober, 2013 ob 07:30

Zdravo, najlepša hvala za odgovor. Milo sem izdelala iz olivnega olja ter kokosovega masla, mešala sem s paličnim…mogoče sem bila le premalo potrpežljiva, da bi bil trak bolj viden. Mešala sem pri 45 stopinjah. Sedaj, po 6 tednih ga že uporabljam. Milo se mi zdi še premehko, pušča še precej gela oz. sluza. Verjetno bi ga bilo potrebno še dalj časa zoriti.

Lep dan tudi vam.
Nana

toncika · 8. oktober, 2013 ob 16:13

Živijo,

mila so kot vino, bolj so zorjena, boljša so 🙂 No, brez heca, z daljšim zorenjem izhlapeva iz mila več vode, s čimer postane milo bolj trdo in se bolj počasi obrabi. Večja kot je količina olivnega olja, daljši je navadno čas zorenja. Milo iz 100% olivnega olja potrebuje vsaj 8 tednov zorenja. Milo, ki ne doseže faze gela – torej mila izdelana pri ultranizki temperaturi ali stepena mila prav tako potrebujejo daljši čas zorenja.

Če je temperatura bila pravilna in količina sestavin tudi, so lahko vzroki drugje. Od kje prihaja natrijev hidroksid in ali je zares čist? Ste izdelovali velike količine? Večja kot je masa maščob, dlje časa traja, da pridemo do traku. Ste ga po izdelavi dobro dobro ovili in "zadekali", da je ohranjalo temperaturo? Sama ponavadi uporabim dve flis odejici, ki lepo držita temperaturo.

Pri izdelavi mila gre zlahka kaj narobe, še posebej prvič. Če je izdelano milo v ostalih pogledih dobro – se peni, ne suši kože, ne draži in ne pušča mastnih rok – se ne obremenjujte preveč in poskusite izdelati še eno milo. Včasih gre kaj narobe tudi brez vzroka.

Lep dan 🙂

Marasca · 26. november, 2013 ob 17:23

Pozdravljena,

naj tudi jaz najprej pohvalim tvojo stran. Super je! 🙂

No, sama sem poskušala doma narediti milo iz olivnega olja in kokosovega masla. Ker sem milo delala prvič in OČITNO nisem dovolj natančno prebrala navodil, mila nisem mešala toliko časa, da je bila vidna sled paličnega mešalnika. Mila se po 24 urah še ni dalo razrezati (razrezala sem ga šele po 3 ali 4 dnevih), saj je bilo precej mehko. Zanima me, ali je morda krivo ravno to, da sem "zmes" premalo časa mešala. Mislim pa, da se milo sedaj počasi že suši/trdi.
Imam pa tudi eno, mogoče malce smešno vprašanje, glede uporabe paličnega mešalnika. Moram imeti palični mešalnik LE za izdelovanje mila, ali lahko uporabljam palični mešalnik, ki ga sicer uporabljam pri kuhanju. 🙂

Najlepša hvala za odgovore.

Lp, M

toncika · 26. november, 2013 ob 18:17

Živjo,

me veseli, da ti je stran všeč in v pomoč 🙂

Če milo ne doseže traku oz. sledi, se veliko bolj počasi trdi in več časa potrebuje za zorenje. Kljub temu se lahko vseeno umili, če je seveda dovolj dobro zmešano. Naslednje milo bo gotovo šlo bolje, začetki so pogosto neuspešni 🙂

Priporočam imeti posebej palični mešalnik LE za izdelavo mila IN kozmetike (če se boš kdaj tudi tega lotili). V kuhinji uporabljaj drug palični mešalnik. Preprost palični ne stane veliko, kremna juha z vonjem po sivki pa ni ravno prijetna zadeva…

Lep večer,
toncika

Marasca · 27. november, 2013 ob 09:04

Najlepša hvala za odgovor. 🙂
Kaj pa točno pomeni, da se milo umili?
No, jaz sem si roke že oprala in moram reči, da sem kar zadovoljna s svojim še "nepopolnim" idelkom. 🙂

Hvala še enkrat za vse odgovore in nasvete. 🙂

LP, M

toncika · 27. november, 2013 ob 14:42

Živjo,

umiljenje oz. da se milo umili dobesedno pomeni to, da maščobe reagirajo z NaOH in postanejo milo. To je ime za kemijsko reakcijo, ki maščobo spremeni v milo 🙂

Sveže milo je še precej agresivno, zato si z njim raje ne umivajte rok. Potrpite vsaj malček pred prvo uporabo, tudi če vas močno mika 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 19. december, 2013 ob 18:11

Pozdravljena,
mene pa zanima, koliko ima ponavadi naravno trdo milo po končanem zorenju (6 tednov) pH, oz. koliko je še ok, da ni milo preveč agresivno?
Hvala in lep večer,
Petra

toncika · 19. december, 2013 ob 18:20

Pozdravljena Petra,

vsa naravna mila imajo pH okoli 9. Tudi po mesecih zorenja je pH takšen 🙂 Milu se agresivnost zniža s tem, da se v receptu upošteva znižanje NaOH (oz. presežek maščob), na pH pa se ne da vplivati.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 12. marec, 2014 ob 16:27

Ali je za mila dovolj palični mešalnik z močjo 300 W? Tega bi namreč 'žrtvovala' v namene znanosti 🙂 Ne bi ga pa rada že prvič skurila.

toncika · 12. marec, 2014 ob 16:51

Ne mešajte neprestano, temveč v presledkih. Minutko ja, minutko ne. Tako medtem, ko je palični vklopljen kot tudi takrat, ko je izklopljen, delajte kroge po masi, da se bo enakomerno mešala.,Torej mešajte tudi fizično, s celotnim paličnim. Tako se ne bi smel skuriti. Drugače pa malokateri mešalnik vzdrži neprestanih 15 minut mešanja, brez izkapljanja 🙂

Anonimni · 28. marec, 2014 ob 16:10

pozdravljena,
tudi jaz se bom lotila izdelave mila, vendar pa bi rada izdelala tekoče milo- s kalijevim hidroksidom. Sem iskala, pa ne najdem natančnega opisa izdelave. Osnovne napotke sem sicer našla , a nikjer ni takega navodila, kot za izdelavo trdih mil iz NaOH. Mi lahko pomagate z receptom ali pa vsaj z idejo, kje naj najdem
navodila. Hvala za pomoč

toncika · 29. marec, 2014 ob 09:30

Živjo,

kot sem že večkrat odgovorila na tem blogu, mila s kalijevim hidroksidom ne izdelujem in o njem ne znam veliko povedati. Takšno milo je težje za izdelavo (dobro je, da imate vsaj nekaj izkušenj s trdimi mili), pogosto se ponesreči, kuhati ga je potrebno več ur, povrh vsega pa je še veliko bolj agresivno od trdega mila. Sama sem ga nekajkrat poskusila izdelati in nad njim tudi obupala.

Toplo priporočam, da najprej poskusite trda mila. Ko si boste nabrali izkušenj, lahko raziskujete naprej in poskusite tudi s kalijevim hidroksidom. Vendar v nobenem primeru ni to postopek, primeren za začetnike.

Lep dan,
toncika

Čbelca · 3. april, 2014 ob 14:36

Zdravo, moje milo sem danes dala iz modelčkov vendar sem opazila ,da je razpokalo.:( Ne vse, nekatera pa ja.. Nekje sem prebrala, da je to odvisno od temperature olja in NaOH zato sem namensko pustila, da se NaOH ohladi do 40 stopinj ,olja pa so bila takrat že ohaljena saj sem maslo topila nad vročo vodo in ne v mikrovalovki ali na pari. Moj recept je bil NaOh 125g, voda 326g,kokosovo olje 270g, palmovo olje 270g, olivno olje 360g..Kaj bi lahko šlo narobe?

Čbelca · 3. april, 2014 ob 14:37

P.s.: po končanem postopku sem ga pustila na pladnju pokritega z krpo v hladnem in temnem prostoru.

toncika · 3. april, 2014 ob 16:15

Pokanje po vrhu (po površini) je precej pogost pojav, vendar to ni težava temperature NaOH, temveč temperature obeh faz, temperaturne razlike med fazama ter temperature, ki se razvije v kalupu v naslednjih 24 urah. Milo mora po izdelavi po klasičnem hladnem postopku biti izolirano (krpa ni dovolj, potrebne so odeje!), torej je potrebno temperaturo ohranjati, da lahko homogeno preide fazo gela. Še posebej v majhnih silikonskih kalupih se rado zgodi, da v sredini milo gre v gel, zunanji oz. vrhnji del pa ne.

Če razpoke niso preveč globoke, milo mirno prirežite in "obrusite". Če so zelo globoke in vam mila niso všeč, jih po sušenju uporabite za krasitev naslednjih mil.

Čbelca · 4. april, 2014 ob 10:13

Hvala za pomoč! kako pa uporabim to za krasitev naslednjič?

toncika · 5. april, 2014 ob 16:36

Možnosti je veliko… omejitev je samo vaša domišljija 🙂 Milo lahko npr. naribate na ribežen in zmešate v en del mase naslednjega mila, ki pa naj bo kontrastne barve. Če ste sedaj npr. izdelali navadno belo milo, za naslednje milo izberite kontrastno barvo, npr. modro. Na milo, ki ga boste izdelali iz 1000 g maščob, dodajte cca 200 g naribanega mila. Končni izgled bo takle: https://www.facebook.com/Clementina.eu/posts/451902594955653.

Milo lahko postrgate z nožičem za lupljenje krompirja in naredite spirale, ki jih nato zapičite v sveže vlito milo. Takšen primer je recept mila Geranija in ylang-ylang na tem blogu.

Milo lahko tudi narežete na kockice ter prav tako zamešate v maso novega mila, ki naj bo kontrastne barve. Takšno milo se sploh zelo lepo obnese, če imate več različnih mil različnih barv, ki jih narežete na kocke ali palčke, nato pa zamešate v osnovno milo bele barve. Lahko pa večje kvadrate posujete po površini, ko milo vlijete: http://mieicosmetici.blogspot.it/2009/02/sapone-bicolor.html

Skratka: omejitev za krašenje ni. Kar vam srce poželi 🙂

Čbelca · 6. april, 2014 ob 10:30

Super! Hvala za tako izčrpne odgovore, zelo sem vesela ,da sem naletela na ta forum ,ki mi je res v veliko pomoč. Lepo nedeljo želim!

Manja Weingerl · 29. september, 2014 ob 15:05

Pozdravljena,

jaz sem izdelovala milo po hladnem postopku in sicer naslednji recept: 650 g olivnega olja, 350 g kokosove masti, 330 g destilirane vode in 144, 58 NaOH ter ob sledi dodala 60 g dodatne maščobe (olivnega olja), 15 ml eteričnega olja in kot dodatek 2,5 g ognjičevih cvetov. Obe masi sta bili ohlajeni na 45 stopinj. Ko sem zmešala z paličnim mešalnikom mi je masa postala trda kot puding. Zanima me kaj bi lahko bilo narobe, namreč zadnjič sem delala po enakem postopku rožmarinovo milo, katero pa se je z lahkoto vlilo v silikonski kalup in tudi zelo lepo uspelo! Za odgovor se vam že v naprej najlepše zahvaljujem!lp, Manja

Toncika M · 29. september, 2014 ob 18:30

Živjo,

razlike med enim in drugim miljenjem so bolj pogoste, kot si mislite. Dovolj je že, da je temperatura prostora nekoliko drugačna. V vašem primeru je morda kokosova mast bila deloma hidrogenizirana, kar povzroča hitro strjevanje, morda pa še veliko drugih vzrokov. Vsako milo je drugačno in vsako milo se drugače obnaša – pa čeprav z istim receptom. Zato pa tudi tolikokrat ponavljam: potrebno je pridobiti izkušnje 🙂

Lp

Anonimni · 4. november, 2014 ob 09:18

Lep pozdrav, najprej pohvale za trud pri pisanju bloga – je med najbolj informativnimi kar sem jih brala.
Tudi jaz ima za vas vprašanje: milo delam že nekaj časa po receptu, ki sem ga dobila na delavnici, katere sem se udeležila. (425 g oljčnega olja, 54 g NaOH in 140 g destilirane vode). Pred kratkim sem želela poleg oljčnega olja uporabiti še delež kokosovega ali ricinusovega … Recept sem si preračunala na soap calc. Moje vprašanje je naslednje: ob vnašanju podatkov v omenjeni program je ponujena tudi možnost izbire vrednosti 'super fat'. Recimo, da tam vnesem vrednost 5%. Je torej ta dodatna maščoba že vračunana v recept, ki se izpiše, ali moram dodatnih 5% maščobe dodati še ob sledi?
Pa še to: pri kakšnih pogojih priporočate naj zori milo? (V silikonskih modelčkih ga imam en dan, nato ga hranim na sobni temperaturi, zastrto s papirnatimi brisačkami -da ne zaide prah nanj. Je tako v redu? Bi lahko bila temperatura okolice nižja?)
Za odgovore se v naprej najlepše zahvaljujem in vam želim še veliko ustvarjalnih navdihov! Katja

Toncika M · 4. november, 2014 ob 17:38

Živjo Katja,

tisti "superfat" na soapcalcu je znižanje NaOH – to je povsem ista stvar. Soapcalc zato pri končnem izračunu poda količino NaOH, ki je že znižana za toliko, kot določite, ni torej potrebno še dodatno zniževati ali preračunavati. Račun, ki ga soapcalc izdela, je že popoln.

Jaz milo zorim pri sobni temperaturi, v škatli, ki ima nekaj lukenj, da skoznjo teče zrak. Ne smete sušiti na vlagi in pri previsoki temperaturi, vendar tistih 20-22 stopinj sobne temperature je vsekakor v redu.

Lp

Anonimni · 14. november, 2014 ob 11:02

Pozdravljeni,

Tudi jaz bi imela eno vprašanje, prav glede sušenja mil. Jaz sušim v kleti, ni premočna svetloba, temperatura je sedaj v redu, kaj pa pozimi? Sicer sem iz Obale in nimamo tako nizkih temperatur, ampak vseeno, a je boljše, če delam milo pozimi, da ga sušim v stanovanju, kjer je temp. okrog 20 stopinj? Hvala , čestitke za pomoč vsem. lp, Sonja

Toncika M · 15. november, 2014 ob 11:43

Živjo,

če bo temperatura pozimi preveč padla ali bo vlaga previsoka, je bolje, da mila prenesete v stanovanje in jih zorite tam.
Lp

Naravna Kozmetika · 6. januar, 2015 ob 20:46

Zdravo!
Naredila sem kar nekaj novih mil vendar pa sem pri enem malo začudena na njegovo trdnost.Glede na to da sem dala 44%olivnega olja,11%Sončničnega olja,kokos 22% palmino 16% ricinus 5 %.Razmerje je 35-65.Vem kakšno je milo ko zori na dotik iz pretežno nenasičenih maščob.Vedno znižam naoh za najmanj 5% katerga tudi 8% ker raziskujem in izdelujem razližne variante.Pri temu milu sem mislila da sem znižala fat za 5% vendar sem se zmotila pri palmovem olju.soap sem vzela za palm kern oil,to sem ugotovila naknadno ker je milo zelo trdo .Torej to milo ima naoh-ja toliko kot je potrebno brez znižanja.Ali je zato toliko kompaktno.sem pa dodala tudi 200 gr cimeta.Ali je zaradi cimeta tako kompaktno?To milo bi moralo biti po zorenju cca 10 dni še zelo mehko na dotik glede na izbiro maščob.Res ne vem zakaj je tako hitro ratalo tako kompaktno?
lp

Toncika M · 13. januar, 2015 ob 16:44

Živjo,

seveda znižanje lahko vpliva na trdnost mila, tako kot izbira maščob. Večje znižanje lahko da mehkejše milo, manjše znižanje pa bolj trdno in kompaktno, vendar pa načeloma razlike niso zares velike.

Bistveno pa ponovno vpliva prisotnost maščobnih kislin. Ni važno samo KOLIKO je nasičenih maščob, temveč KATERE so. Stearinska kislina in laurična kislina sta obe nasičeni, vendar prva da bistveno bolj trdo milo kot druga. Palm kernel oil ima le 8% stearinske kisline, palm oil pa 44% – od tod tudi tako kompaktno milo. Nista zastonj dve vrsti palmine maščobe v vseh kalkulatorjih 🙂

200 gr cimeta je (na koliko? kg maščob?) ogromno!! Cimet in klinčki so zelo, zelo dražilni in spadajo med potencialne alergene. Na koži lahko sproži hudo alergično reakcijo, zato s tema dvema in njunima eteričnima oljema bolj previdno!

Lp

Naravna Kozmetika · 13. januar, 2015 ob 22:15

Zdravo!
No zdaj pa mi je res vse skupaj že dosti bolj jasno,zdaj bom spremljala tudi kisline.Ste mislila da ima palm kern oil le 8% palmitinske palm oil pa 44% palmitinske kisline?Ja ne bom povedala ker se boste zgrozila.Po tisti knjigi sem naredila ,saj veste po kateri.Tak ima ona recept,Poživljajoče cimetovo milo je naslov.Jst ga imam za piling za telo pa ni nobene reakcije je pa res da imam jaz res izredno lepo in kvalitetno kožo in res nisem na nič alergična.Ostalo bom pa porabila za okraševanje ali pa bi bil mogoče primeren za moške.oni se mi zdi da imajo manj občutljivo kožo pa še cimmet je vonj za moške,Ga bom podarila kateremu moškemu ki ga ne prenesem da bo ves flekast.hi hi hi.sej ne bom samo malo se hecam.lp

Naravna Kozmetika · 13. januar, 2015 ob 23:28

zdravo!
Imam še eno vprašanje glede palmovega olja.Palm kern oil daje trdoto in dobro penjenje in čiščenje.Palm oil pa trdoto in nežnost in cremno peno.predvidevam da se lahko palm kern oil uporablja samo do 30% ali to velja za oba?Lanolin pa nima nič.Ali lanolin pripomore kaj pri izboljšavi mila ali ne?Ali je tudi kakšen % koliko je naboljša kombinacija palmovega in kokosovega olja v %?torej če je kokosa 25% ali je lahko palm kern oil potem 30%.pomojem da ne da bo preveč agresivno?imam prav?
lp

Toncika M · 7. februar, 2015 ob 11:23

Ja, očitno sem se zatipkala 🙂

Cimetovega mila raje ne podarjajte tako na veliko, oziroma če že, potem opozorite, da lahko pripelje do alergičnih reakcij. S takimi stvarmi se ni za hecat.

Palm kernel oil je veliko bolj agresiven od palm oil, za palm kernel oil je namreč veljajo ista priporočila kot za kokosovo olje. Oba namreč vsebujeta veliko laurične kisline. V milih se navadno uporablja prav palm kernel oil, saj bistveno vpliva na trdoto (trdota je vedno zaželjena), palm oil pa nekoliko manj. Če uporabite tako palm kernel oil kot kokosovo olje, potem oba znižajte POD maksimalno priporočljivo količino. Oba sta namreč precej agresivna. Tako boste gotovo dobili nežnejše milo.

Lanolin je sestavljen pretežno iz voskov, ki pa se ne umilijo. Ker v tem primeru predstavlja "neumiljen delež", deloma pripomore k nežnosti, vendar pa drugih bistvenih učinkov nima. Glede na ceno, ki jo ima čist lanolin (certificiran brez pesticidov!), se za izboljšavo mila raje poslužujte drugih sestavin oz. olja.

Lp

Toncika M · 7. februar, 2015 ob 11:28

ps: lahko pa agresivnost pri kombinaciji palm kernel oil 30% in kokosovo olje 25% bistveno znižate z uporabo drugih sestavin, npr. karitejevim maslom. Že v nizkih količinah lahko izboljša milo 🙂

Naravna Kozmetika · 17. februar, 2015 ob 22:25

Zdravo!
Moj oče ima mehanično delavnico in odločila sem se da naredim milo z dobro čistilno močjo.Dala sem 50%kokosa,40%olivnega olja,5%ricinusa in 5% karite masla.sem pa naoh znižala za 10%.da ne bo tako agresivnio.Sled se i je naredila,milo se segreva v kalupu sem pa opazila da je na vrhu mila malo olja.to se mi je zgodilo prvič.Zanima me ali zaradi 10% znižanja naoh oziroma kaj bi šlo lahko narobe?Kako naj vem ali bo milo vredu ali ga moram dati v smeti?Oziroma ni mi jasno kako naj naredim milo z dobro čistilno močjo in da ni tako zelo agresivno?ali sem vsaj približno prav sestavila recept ali sem čisto mim udarila.Lep pozdrav!

Naravna Kozmetika · 2. avgust, 2015 ob 04:12

Pozdravljena!
Bi lahko prosim dobila odgovor na zgornje zastavljeno vprašanje.Hvala in lepo pozdravljena

Toncika M · 2. avgust, 2015 ob 07:20

Živjo,

olje na milu je posledica velikega znižanja – večje kot je znižanje, večja je količina neumiljenih maščob, ki lahko včasih tudi "priplavajo" na površino.

Za mehanike je odlično milo tisto, ki ima tudi nekaj abrazivnih sredstev. Ali poznate "šmir žajfo"? Ta je sestavljena iz peska/mivke in čistilnih sredstev. Seveda oblika paste pri tem veliko pripomore, vendar bi se dalo tudi kakšno milo narediti za ta namen. Ne bo isto, seveda.

V milo vključite kakšno nežno (!) abrazivno sredstvo, posledično lahko zmanjšate količino kokosovega olja, bi pa priporočala kanček več karitejevega masla. 5% kariteja težko uravnovesi tako visoko količino kokosa 🙂 NaOH pa znižajte največ za 8%.

Mogoče bi bilo za poskusiti tudi kakšno drugo alternativo, npr. izdelati milo z močno čistilno močjo (brez abrazivnih sestavin) in po zorenju naribati, zmešati skupaj z vodo in zelo finim peskom (mora biti pesek za kozmetične namene! – torej neoporečen) ali pa drugim abrazivnim sredstvom. Ne vem, ali bi se stvar posedla ali razdelila na več faz, bi pa bilo za poskusiti.

Lp

Tehya · 6. december, 2016 ob 21:54

Zivjo,hvala za tako poučne objave.
Danes sem izdelovala milo malo po svoje,težava je nastala, kot vidim sedaj ko razmišljam postopek ne vem pa kako bo uplivala na vse.
Upam da dobim odgovor.
Milo sem delala tako.
300g olivno olje
200g kokos olje
72g Na OH
160g dest.H2O
Uporabila sem 5% zmanjšanje

Vodo sem skuhala z sivko,precedila dala v škrinjo.
Pripravila sem raztopino NaOH jo ohladila na 50
Med ohlajanjem sem stopila kokos olje.
V večjo posodo sem prelila olivno olje mu dodala segreto kokosovo olje in ohlajeno raztopino na 50.
Miksala sem do pudinga nato dodala sivkine cvetove in 7g ali 10g ognjičevega
macerata ter 15 do 20 kap eteričnega olja.
Nato sem še malo pomiksala in zmes vlila v posodice,katere sem obdala z dekami.

Težava:
Pozabila sem upoštevati pri izračunu macerat,ki je iz sončnicnega olja. Kako bo vplivalo na končno milo? Lahko bi bilo isto NaOH če bi vzela 8% zmanjšaj vendar nisem imela večje količine vode,milo mi je med ulivanjem delovalo zelo mastno.
Pravtako nisem spremljala sledi samo konsistenco,po občutku,ko je bilo dovolj gosto sem prenehala,malo bolj gost puding.

Hvala za odgovor,lp.

Tehya · 6. december, 2016 ob 22:05

Pozabila sem dodati: v vodi sem raztopila 1 žico sladkorja za peno in polovico žice soli,da ne bo milo sluzasto.

danica · 13. julij, 2017 ob 14:43

Pozdravljeni vsi
Dvomim, če bom kdaj zbrala toliko poguma, da se bom lotila izdelave mila. Zdi se mi neznansko komplicirano.
No morda se pa le kdaj okorajžim.
Veliko uspeha vsem vam in lep pozdrav
danica

Toncka Mavric · 30. januar, 2018 ob 08:46

Pozdravljeni,

vaše milo je lahko morda tudi uspelo, vendar se temu reče več sreče kot pameti 🙂
Pri načrtovanju, formuliranju in preračunavanju mila je potrebno biti izredno natančen in pozoren. Vsakršna pozabljivost ali nenatančnost se lahko drago plača.

Vsekakor bi bilo potrebno ponovno razmisliti o receptu. 40% kokosovega olja je ogromno, navadno se ga zaradi dražljivosti uporablja le do 25%.

Lp
Tončka

Unknown · 26. april, 2018 ob 06:22

Tončka živjo 🙂 Vidim, da si prava mojstrica za domače milo (žajFo) 🙂 Saka čast! …Evo, mava podobne interese – mene tud navdušujejo te žajfice že nekj časa in jih tud delam.. Pa bi meu eno strokovno vprašanje zate : kolk (v %) se običajno lahko doda na koncu (po fazi miksanja – "tracka") dodatnih negovalnih olj (npr. jojobinega olja)?
Evo, če je masa osnovne sestave olj (50%olivno, 30% kokosovo in 20% palmino) 650 g, *"Fat"=6%, – Kolk bi lahk na tak recept dodau na koncu predn dam v kalup še dodatnega jojobinega olja za bolj balzamičen efekt ?? A je 25 g dodatnega olja preveč/premalo?
Lepo prosim za odgovor, ker ne vem koga drugega bi lhk vprašau.. rad bi bil bol siguren, ker običajno ne dodajam na koncu nobenih extra olj, razn eterična ali dišeča olja.. Hvala ti in lep dan ti želim.
Jure

Toncka Mavric · 26. april, 2018 ob 06:53

Živjo Jure,

lepo je, ko najdeš skupne interese, pa čeprav osebe ne poznaš 😉

Na strokovno vprašanje strokoven odgovor: pomni, da vse maščobe, čisto vse, tudi tiste, ki jih dodajaš po traku, štejejo v skupno količino maščob, za katere moraš izračunati količino NaOH. Torej če uporabiš – reciva – 500 gramov olivnega olja, 300 gramov kokosovega in 200 gramov palminega ter dodaš po traku 25 gramov jojobinega, moraš izračun za NaOH izdelati za olivno olje, kokosovo, palmino in jojobino olje – torej imaš skupno 1025 in ne 1000 gramov maščob. Obvezno moraš upoštevati tudi dodane maščobe po traku. Na tisto količino NaOH, ki jo dobiš, šele izračunaš 6% znižanje.

Če bi namreč NaOH izračunal le za olivno, kokosovo in palmino olje ter nato dodal še jojobo ali katerokoli drugo olje, bi tvoj super fat (znižanje) ne bi več 6% temveč krepko več. 25 dodanih gramov maščobe na 1000 osnove (reciva) znese 2,5%, torej bi se super fat gibal čez 8% kar je milo rečeno – veliko!

Torej pomni: maščobe, ki jih vključiš po traku, moraš OBVEZNO vključiti v izračun NaOH.

Skupna količina maščob po traku je navadno nižja od 5% (torej 50 g na skupno 1000 g maščob, kjer je tistih 50 gramov sestavni del 1000 gramov). Dodajajo pa se maščobe, ki jih želimo čim bolj ohraniti, navadno so to bolj kakšna "prestižna" in "hranilna" olja, kot npr. bombažno olje, neemovo olje, svetlinovo olje itd.

Lep dan tudi tebi!

Tončka

Jurij Pavlin · 26. april, 2018 ob 11:25

Super si, hvala za tak hiter in izčrpen odgovor. Nisem vedel da gredo dodana olja po traku tudi v reakcijo z NAOH. Sem mislil, se jih doda na koncu (po traku) ravno zaradi tega, ker ne gredo več v umiljevanje in služijo samo kot dodatek za bolj balzamičen učinek na koži.. Kaj je torej vseeno če jih dodam že v začetku skupaj z ostalimi olji??

Toncka Mavric · 26. april, 2018 ob 11:44

Vsa olja, ki jih dodamo v milo, morajo iti v skupen seštevek maščob in v seveda prispevajo k izračunu NaOH. Na to količino NaOH, potrebno za umiljenje VSEH maščob, dodajamo znižanje (superfat).

Ampak reči, da gredo olja, dodana pred ali po traku, v isto ali drugačno reakcijo z NaOH, ni ravno in povsem pravilno. Namreč, postopek saponifikacije (torej reakcije med maščobo in NaOH) ne poteka samo do traku, temveč še vsaj celih 24 ur potem, ko se milo najprej krepko segreje, preide fazo gela in nato ohlaja. Maščobe, ki jih dodamo po traku, bodo ravno tako vstopile v reakcijo z NaOH, le da v manjšem obsegu kot tiste, ki jih že spočetka zmešamo z NaOH.
Reciva, da imamo sto delcev NaOH in stodvajset delcev maščob, na katere se NaOH delci lahko vežejo. Sto delov maščob dodamo k NaOH takoj, dvajset pa kasneje. Ta vez med maščobo in NaOH ne bo hipna in trenutna, temveč bo potrebno dalj časa. Večji del teh povezav bo sicer nastalo v prvem obdobju, do traku. Do traku se – reciva – 80 delcev NaOH že tako močno poveže z dostopnimi maščobami, da bo za "napad" na kasneje dodane maščobe ostalo le borih 20 delcev. Teh dvajset delcev bo potem "tavalo" na ostalih še prostih 40 maščob (20 dodanih po traku in dvajset, ki jih je ostalo od prvotne zmesi). Možnost, da se NaOH po traku veže na tisto super prestižno maščobo, ki smo jo dodali po traku, je torej manjša – ostane več neumiljene prestižne maščobe, ki služi za nego. Če bi jo dodali pred trakom, skupaj z vsemi ostalimi sestavinami, bi bila možnost saponifikacije te super duper odlične in fensi maščobe enaka kot za vse ostale, od nje bi ostalo pa… malo.

Torej: obvezno vključevanje dodanih maščob po traku v celoten izračun NaOH in absolutno dodajanje maščob, ki bi jih želel karseda ohraniti, v fazo po traku. Še posebej, ko gre za dragocena olja ali kakšne macerate 😉

Lp
Tončka

Jurij Pavlin · 26. april, 2018 ob 12:20

Expresna si! 🙂 super. Samo razmišljam pač… – po tem kar si mi razložila, bi sklepal, da je podobno kot, če npr. dodam 50 g jojobinega olja ob predpostavki primerno zvišanega NAOH in ga gre tako morda 70 ali 80 % v reakcijo umiljevanja, *ALI pa dodam pač manj tega "prestižnega" olja (recimo samo 15g =50g – 70%) in brez dodatno zvišanega NAOH?
Ne vem, kaj ni res?? 🙂 morda se motim..prosim za tvoje mnenje! 😉
Hvala ti!

Toncka Mavric · 26. april, 2018 ob 13:32

Ni ravno tako. Pozabljaš namreč na to, da je saponifikacija PROCES.

Pojdiva od začetka.
Prvič. Vsaka maščoba ima svojo SAP vrednost. Jojoba ima recimo 0,069, olivno olje pa 0,134.
Drugič. Reakcija ne poteče takoj temveč v 24 urah.
Tretjič. Ne moreš nadzorovati, s katerimi maščobami se bo NaOH vezala in s katerimi ne.
Četrtič. Zaradi vsega naštetega ne moreš predvideti, kakšen bo dejanski superfat (če sploh bo!)

Torej. Imaš 1000 gramov maščob. Od tega 500 olivnega olja, 300 kokosovega, 150 palminega in 50 jojobinega, ki ga dodaš po traku. Po tvoji logiki izračunaš NaOH le za olivno, kokosovo in palmino, jojobino pa ne, ker dodaš kasneje. Reciva, da ne dava nobenega superfata. Po tvoji logiki bi z dodatkom 50 gramov olja na tistih 950 umiljenih moral doseči 5% superfat, je tako?

Izračunajmo NaOH za napisano količino olivnega, palminega in kokosovega olja brez superfat. NaOH bi potreboval 144,99 gramov. Če bi računal povprečje brez superfat, mešanica olivnega-kokosovega-palminega olja potrebuje na vsak gram maščobe 0,151 g NaOH (144.99/950)

Vse maščobe zmešaš in recimo da od celotnega NaOH ostane še 10% NaOH, ki se bo z maščobami vezal po traku v naslednjih 24 urah. Ravno tako ostane (zaenkrat) še 10% maščob. 10% oz 144,99 gramov je 14,5 gramov. 10% maščob je 95,5 grama maščob. Teh 10% maščob bi rabilo točno teh 14,5 gramov NaOH. Temu dodaš 50 gramov jojobinega olja. Le-to ima SAP 0,069. Torej – skupno imaš 145,5 gramov maščob. Vendar pa ta NaOH ne bo izbiral, ali se bo vezal na jojobo ali na druge maščobe, temveč se bo vezal tako, kot mu bo ustrezalo. Recimo, da se bo vezal enakomerno na vse maščobe – jojobo, olivno, palmino in kokosovo. Povprečje SAP vrednosti te mešanice bi bilo 0,125. Vsak gram MEŠANICE potrebuje za popolno saponifikacijo 0,125 grama NaOH. Torej bi se z našimi 14,5 grami NaOH saponificiralo v resnici 116 gramov takšne mešanice. 116 gramov od 145,5 gramov, ki jih imamo na razpolago. Torej ostane 29,5 gramov neumiljenih maščob, kar je okoli 3% superfata. To je precej daleč od tistega planiranega 5%.

Razumeš, zakaj tvoja teorija ne more in ne sme držati?

Prosim, upoštevaj postopke, ki so preverjeni in tudi pravilni. Obstajajo z razlogom. Takih in podobnih teorij se pa izogibaj, ker ne samo, da niso pravilne, temveč so lahko tudi škodljive.

Jurij Pavlin · 28. april, 2018 ob 16:11

Eno vprašanje Tončka.. kaj je bistvena razlika v končnem izdelku, če uporabljam rafinirano kokosovo olje brez okusa, ali pa deviško z vonjem in okusom?? Zdj delam po receptu 52% olivno olje, 25% kokosovo, in 23% palmino olje. 6%superfat. 34% raztopina NAOH.
Hvala ti in lep dan imej,
Čao

Jurij Pavlin · 28. april, 2018 ob 18:53

Ne kaj je, temveč ali je razlika.. 🙂

Jurij Pavlin · 28. april, 2018 ob 21:41

Avtor je odstranil ta komentar.

Anonimni · 28. april, 2018 ob 21:46

No, super, vse si že razložila – ravnokar berem poglavje Izdelava mila: pogosto zastavljena vprašanja… – torej, kakor razumem, ni bistvene razlike… – razen v ceni 🙂
Lp,
Jure

Toncka Mavric · 3. maj, 2018 ob 04:50

Kdor išče, ta najde 😉

Lp
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja