fbpx

Uporabljaš raje dišave kot eterična olja?

Objavil Tončka Mavrič dne

Uporabljaš raje kozmetične dišave kot eterična olja?

Na eni izmed delavnic, ki sem jih pred poletjem vodila v Ljubljani, mi je udeleženka postavila kar kočljivo vprašanje: “Ti pa nisi fenica eteričnih olj, kajne?”. Ter dodala: “Hočem reči… na tvojem blogu ne pišeš veliko o eteričnih oljih in njihovih lastnostih, kvečjemu jih včasih v kakšen izdelek dodaš za dišavo. Uporabljaš raje kozmetične dišave kot eterična olja?”

Kočljivo vprašanje, ja. Pravzaprav dobro vprašanje. Vprašanje, s katerim sem se ubadala kar dolgo, preden sem to objavo spisala do konca, saj sem resnično želela izraziti svoje dileme jasno, nedvoumno in karseda objektivno.

Razčistimo. V resnici sem prava ljubiteljica eteričnih olj. Z njimi sem se prvič srečala še preden sem dodobra prestopila šolski prag – v času, ko so eterična olja v Sloveniji (ehm, bivši Jugi) bila redkost in se je moj oče začel zanimati za aromaterapijo. Lahko si zamislite, kako so me dišeče stekleničke mamile in vabile!

Eterična olja so tako že vrsto let del mojega vsakdana. V masažnem olju, v izparilniku, v domači lekarni, v osvežilcu prostora in še marsikje drugje. Takole, za lastno uporabo.

Kaj je torej narobe z eteričnimi olji v kozmetiki?

V bistvu popolnoma nič.

Na blogu in tudi sicer o lastnostih eteričnih olj ne pišem in ne govorim veliko predvsem iz dveh razlogov. Naj bosta oba v tehten razmislek vsem, ki se ukvarjajo z izdelavo (domače) kozmetike.

Naloga eteričnih olj v kozmetiki je dvojna: po eni strani eterična olja izdelek odišavijo (torej delujejo kot tehnična sestavina), po drugi strani pa lahko imajo tudi nek kozmetično aktivni učinek na kožo (in torej delujejo kot kozmetično aktivna sestavina). Poudarjam: imajo lahko kozmetično aktivni učinek na kožo – ne moremo pa govoriti o učinkih na, na primer, prebavni sistem.

To poudarjam predvsem zato, da spomnim in opomnim, kaj je kozmetični izdelek (in kaj ni) ter kje se kozmetologija začne in kdaj gremo krepko izven meja kozmetike. Po (zakonski) definiciji je kozmetični izdelek katerakoli zmes ali snov, ki je namenjena stiku s kožo, lasmi, nohti, ustnicami itd z namenom čiščenja, spreminjanja njihovega videza, njihovega varovanja in ohranjanja v dobrem stanju. Tu bi še posebej rada poudarila, da naloga kozmetičnega izdelka ni zdravljenje – ne kožnih bolezni, ne katerih koli drugih tegob. Tu se svet kozmetike konča, začne se poglavje farmacije.

Eterična olja, aromaterapija in kozmetologija

Eterična olja in njihove lastnosti so specifično povezana z aromaterapijo. Aromaterapija je metoda zdravljenja fizičnih in psihičnih bolezni ali težav z uporabo eteričnih olj in se smatra kot del komplementarne medicine. Znanje in veda o terapevtskih lastnostih eteričnih olj kot takih (v zdravstvene namene) ne spada v področje kozmetologije, zato je razpravljanje o ugodnih učinkih nekega eteričnega olja na depresijo / prebavne težave / astmo / dodajsvojonajljubšo – v kozmetološkem okviru popolnoma neumestno.

Seveda imajo eterična olja učinek tudi ob kožnem nanosu in kot taka delujejo na kožo kot kozmetično aktivna učinkovina. V takem primeru nas predvsem zanima blažilni učinek, antiseptični in protimikrobni (pozor! tudi tu je že spolzko območje, uporaba teh besed namreč kmalu prikliče inšpekcijo), negovalni, antioksidativni učinek itd. določenega eteričnega olja. Na kožo, seveda! Njegovo delovanje na ostale organe, na bolezni in tegobe ter na človeško psihično zdravje pa nas v okviru kozmetologije ne sme zanimati: to je stroka in področje, ki je formulatorjem in izdelovalcem kozmetike izven območja kompetenc! Lepo prosim, ne mešajmo hrušk z jabolki!

Naj bo seveda jasno: proti uporabi eteričnih olj v aromaterapevtske namene (torej kot metode komplementarnega zdravljenja) nimam nič. Pravzaprav menim, da imajo lahko eterična olja izredno učinkovitost pri marsikateri človeški tegobi in bolezni in vsekakor spoštujem in cenim (strokovno podkovano) znanje in uporabo eteričnih olj v te namene. Poudarjam, kar je v oklepaju: strokovno podkovano. Vendar ponavljam tudi, kar sem že zgoraj napisala, ne mešajmo hrušk z jabolki: čeprav aromaterapija uporablja eterična olja tudi v izdelkih in oblikah za kožni nanos (masažna olja, mazila ipd), to še ne pomeni, da lahko v kozmetologijo samo prenesemo aromaterapevtske smernice za rabo eteričnih olj. Ne bo šlo! Govoriti o tehnikah izdelave emulzij in o učinkih eteričnega olja na notranje zajedalce v isti sapi je, milo rečeno, neprofesionalno.

Zavedam se, da je področje aromaterapije ogromno, neverjetno obsežno in da je za pridobitev potrebnega znanja in strokovnosti potrebnega ogromno vloženega truda, let študija in izkušenj. To ni znanje, ki ga pridobiš čez noč. Zato globoko spoštujem vse profesionalne aromaterapevte, ki svoje delo opravljajo vestno in z vso potrebno previdnostjo. 

Ravno tu tiči razlog, zakaj se sama v podrobnosti eteričnih olj ne spuščam preveč. Nisem aromaterapevt, moje znanje o eteričnih oljih je omejeno in zagotovo nisem dovolj strokovno podkovana, da bi lahko o eteričnih oljih suvereno govorila. Moje znanje je predvsem vezano na uporabo eteričnih olj v kozmetičnih izdelkih: na možen kozmetični učinek na kožo, na njihov vonj, na njihovo sestavo, na količino alergenov in na zakonske omejitve.

Najbrž bo tu marsikdo vprašal: “Zakaj se pa ne posvetiš še aromaterapiji?”. 

Ravno zato, ker je za kakovostno aromaterapijo potrebno ogromno znanja, predanosti, neprestanega učenja in seveda tudi dovolj prakse. Tako kot je potrebno ogromno znanja, predanosti, neprestanega učenja in eksperimentov za formuliranje kozmetike. In ker menim, da je človek lahko dober v mnogih stvareh, resnično pa se lahko stoodstotno posveti samo eni. Nasprotno pa ostane polovičen v dveh. In moja strast je kozmetologija, temu sem predana, temu se želim posvetiti in tu se želim izpolnjevati.

Seveda se učim o eteričnih oljih. O njihovem pridobivanju, o njihovi kemiji, o spojinah, ki jih sestavljajo, o njihovih učinkih, o njihovem vonju. Vendar ne o njihovi uporabi v terapevtske namene: zdravljenje namreč ni domena kozmetologije.

Ljudje in eterična olja: kdo je lopov?

Drugi razlog za mojo splošno redkobesednost o eteričnih oljih tiči v njihovi spremenljivi naravi. Dovolite mi malce hecno (in resnično zelo pretirano) prispodobo: z eteričnimi olji je kot z ljudmi – nikdar resnično ne veš, kateri nosi masko in kdo je lopov – dokler te ne opehari. Kar hočem reči je to, da pri eteričnih oljih nikdar ne veš, s kakšnim eteričnim oljem imaš opravka, dokler nimaš na razpolago resničnih analiz o prav tistem dotičnem eteričnem olju, ki ga imaš v rokah. 

Eterično olje neke rastline nekega pridelovalca je namreč lahko zelo, zelo drugačno od eteričnega olja enake rastline nekega drugega pridelovalca. Učinkovitost in škodljivost eteričnih olj pa je odvisna ravno od njegove sestave – od posameznih spojin, ki dano eterično olje sestavljajo. 

Vzemimo za primer eterično olje semen korenčka, ki je kar precej priljubljeno za nego starejše kože. Eterično olje semen korenčka vsebuje metilevgenol. IFRA pravi, da EO semen korenčka lahko vsebuje do 0,5 % metilevgenola, Tisserand in Young pa pišeta, da splošno dobavljiva olja ne vsebujejo pomembnih količin metilevgenola. Koliko pa je “pomembna količina”?

Metilevgenol je rakotvorna spojina, ki jo evropska zakonodaja v kozmetičnih izdelkih brez spiranja omejuje na 0,0002 %. Se zavedate, kako malo je to? Verjemite – tako malo, da je potrebno natančno preračunavanje in tehtanje vsebnosti nekega eteričnega olja v izdelku, tudi če vsebuje le sledi metilevgenola.

Na drugi strani imamo varnostno poročilo o metilevgenolu, ki ga je leta 2010  izdelalo kanadsko Ministrstvo za okolje in zdravje. V tem poročilu najdemo zanimivo tabelo o vsebnosti metilevgenola v različnih eteričnih oljih, tudi v olju semen korenčka, podatki pa so bili zbrani iz različnih virov. Olje semen korenčka iz ene študije vsebuje 0,165 % metilevgenola, olje iz druge analize pa skoraj desetkrat več – 1,23 % metilevgenola. Se vam to zdi malo? Da dosežete maksimalno dovoljeno zakonsko mejo metilevgenola, bi lahko v vašem izdelku uporabili največ 0,12 % olja semen korenčka z vsebnostjo 0,165 % metilevgenola. Drugega olja pa bi lahko dodali desetkrat manj! Kako boste to stehtali?

Da ponovim, kar sem že zgoraj napisala, ne mešajte hrušk z jabolki in ne naslanjajte se vedno na aromaterapevtska priporočila. Če je v aromaterapiji olje korenčkovih semen dovoljeno v višjih količinah, se morate zavedati, da so to smernice za aromaterapevtske, ne kozmetične izdelke. Za kozmetične izdelke veljajo zakoni, ki jim je potrebno slediti.

S kakšnim eteričnim oljem torej imate opravka? Ali resnično poznate eterična olja, ki jih imate v vaši zbirki? Ali poznate sestavo za vsako od eteričnih olj in tudi njihov maksimalni odstotek uporabe?

Torej? Imaš raje kozmetične dišave kot eterična olja?

Ne, sploh ne. Obožujem popolno parfumersko nepopolnost, ki jo imajo eterična olja. Obožujem njihov izraz in odsev narave – dišijo namreč po tistem, kar tudi resnično obstaja. Z vsemi plusi in minusi nekega vonja, z njihovo nezaokroženostjo in – če lahko tako rečem – surovostjo. Dišave so v primerjavi z eteričnimi olji pogosto “ploske”, preveč popolne, z njimi je ustvarjalnost omejena.

Dišave imajo tu eno drobceno prednost: kot specifična kozmetična surovina imajo (v primeru istega proizvajalca) vedno isto sestavo, razmerja spojin se ne spreminjajo iz leta v leto, njihov odstotek uporabe v posameznem izdelku pa je navadno jasno določen že s strani proizvajalca, brez večjih težav pa dobimo tudi podatke o seznamu alergenov in zakonsko omejenih spojin. V nasprotju s proizvajalci (in prodajalci) eteričnih olj, ki bi morali svoje eterično olje analizirati iz leta v leto (oziroma z destilacije v destilacijo, s čimer seveda narasejo tudi stroški), so dišavna kozmetična olja vedno enaka, kar bistveno olajša uporabo v kozmetiki in jo naredijo tudi bolj varno.

In, nenazadnje, kljub temu, da so eterična olja naravna, sintezne dišave pa – nasprotno – pogosto videne kot sam zlodej, so eterična olja kljub svoji naravnosti lahko enako ali še bolj alergena kot dišavna olja ter enako ali še bolj škodljiva (rakotvorna / fototoksična / drugo) kot dišavna olja. Še posebej, če vzamemo v zakup dejstvo, da obstajajo tudi naravne dišave (sestavljene iz naravnih komponent eteričnih olj) ter dišave brez alergenov. O relativnem dobrem naravnega sem že pisala nekoč, tukaj.

Kljub vsemu temu pa dišave ne bodo nikoli dosegle kozmetično aktivne učinkovitosti, ki jih imajo eterična olja. Eterična olja lahko na kožo učinkujejo na desetine različnih načinov – to je njihovo kozmetično aktivno učinkovanje: protibakterijsko, pomirjujoče, antioksidativno, seboregulativno in še in še. Dišave tega ne zmorejo. 

Vendar je prvi pogoj kozmetično aktivne uporabe eteričnih olj njihova varnost. In ta varnost – kot smo videli pri ubogem korenčku – ni tako preprosta kot se morda na prvi pogled zdi. S kakšno suverenostjo naj torej pišem in svetujem o eteričnih oljih in o njihovi uporabi v kozmetiki, ko pa je med njimi lahko tudi desetkratna razlika v neki spojini, ki je odločilnega pomena za doziranje olja v kozmetičnem izdelku?


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja