Kaj je naravno? Ali: o črnem in belem v kozmetiki
Kaj je naravno? Ali: o črnem in belem v kozmetiki
Naravno… lepa, preprosta in tako domača beseda. Vsi jo poznamo. Z njo in njenimi bližnjimi sorodnicami kot organsko, biološko ali naravnega izbora se srečamo na vsakem koraku: pri nakupu oblačil, hrane, čistil in seveda tudi pri nakupu kozmetike. Vendar pa prav besedica »naravno« v nasprotju z vsemi njenimi družabnicami ne označuje ničesar konkretnega, pravzaprav je tako zavajajoča, da jo s pridom uporabljajo vse bolj prebrisane kozmetične hiše. Dovolj je namreč, da izdelek vsebuje le 1% naravnih sestavin, pa ga lahko že oglašujejo kot naravnega.
Kaj pa sploh je naravno?
»Naravno« je precej relativen pojem, sploh takrat, ko se dotaknemo kozmetičnega področja. Že sama beseda da misliti, da bo naravno nekaj v zvezi z naravo – torej nekaj, kar je v naravi ali izvira iz narave in naravi ne škoduje. Vendar do katere mere je nekaj, kar izhaja iz narave še naravno in kdaj ne? Žal na to vprašanje ni odgovora: beseda sama je relativna in zelo široka.
Vzemimo za primer rastlinska olja. Vsi se najbrž strinjamo, da so naravna: izvirajo iz narave in so prisotna v naravi ter ne škodujejo okolju. Smo prepričani? Ne najbolj, pravzaprav se tu že približamo relativnemu. Olje je lahko tudi hud onesnaževalec: en liter (rastlinskega) olja prekrije za nogometno igrišče veliko površino vode, s čimer voda postane nepitna.
Vzemimo za primer vitamin C. Askorbinska kislina, njeni estri in soli: askorbil palmitat, natrijev askorbil palmitat, magnezijev askorbil palmitat in še mnogo drugih. Vitamin C je kot tak prisoten v naravi in torej naraven. Vendar pa kot kozmetična sestavina ne izvira iz narave temveč kar iz laboratorijev. Utopično je misliti, da ga za kozmetične namene pridobivajo iz limon ali kakšnega podobnega sadja – pridobivajo ga sintetično, z različnimi kemijskimi postopki ali s pomočjo encimskih reakcij. Tako tisti vitamin C v limoni kot tisti za rabo v kozmetične namene delujeta na koži enako, imata enako formulo (če govorimo o askorbinski kislini) in se v naravi enako razkrajata. Kam boste torej dali vitamin C, med naravne ali nenaravne kozmetične sestavine?
Da ne omenimo različnih mineralnih barvil. Železovi in ostali oksidi, ki dajejo barvo vsem izdelkom iz make-upa in ponosno posojajo ime »naravno« in »mineralno« so prav daleč od mineralnega ali naravnega izvora. Mineralni pigmenti kot npr. železovi oksidi so prisotni v naravi in kot taki so naravni, vendar pa se za kozmetične namene uporabljajo zgolj in samo sintetično pridobljeni pigmenti. Oksidi naravnega izvora imajo namreč toliko primesi, da bi bilo čiščenje in odstranjevanje strupenih svinčevih ali drugih spojin predrago, zato se uporabljajo cenejši, sintetični pigmenti. Kam boste torej uvrstili vse te pigmente? Med naravne ali nenaravne?
Želim naravno, ker je neškodljivo
Pa ste o tem čisto prepričani? Resnica je daleč, zares močno daleč od tega. Narava ponuja vse prej kot neškodljive in prijazne spojine: naprstec, šmarnica, volčja češnja… samo nekaj primerov smrtno nevarnih rastlin.
Vsi, ki si začnejo sami izdelovati kreme in ostale izdelke za telo, posežejo po eteričnih oljih. Ker so naravna, torej neškodljiva. Hkrati pa se kot najhujšega prekletstva branijo parfumskih olj, ker so škodljiva, sintetična in sploh slaba. No, resnica ne tiči ne na eni ne na drugi strani, temveč nekje vmes. Eterična olja so sicer res naravna, vendar so to močno koncentrirani izdelki, ki so kot taki močno strupeni – tako za človeka kot za okolje. Eterična olja so močna topila – poskusite dati nekaj et. olja limone v plastičen lonček… Eterična olja vsebujejo poleg tega določeno količino alergenov (to so tisti znani geraniol, linolool itd), ki lahko tudi v minimalnih odstotkih (beri: tudi takrat, ko v kremo damo le nekaj kapljic et. olja) povzročijo hudo alergično reakcijo. Parfumska olja so v nasprotju z eteričnimi olji lahko certificirano hipoalergenska, v zadnjem času pa se da dobiti tudi naravna oz. Ecocert parfumska olja. Kje je torej meja naravnega in neškodljivega?
Kaj bomo rekli pa o parabenih? Gotovo ste že slišali zanje, prav gotovo ste bili deležni vsaj kakšne informacije o gonji proti tem konzervansom. Parabenov je veliko, najbolj znani so metil paraben, propil paraben, etil paraben; za vse parabene se sumi, da so lahko potencialno nevarni, saj naj bi po nekaterih študijah vplivali na hormonsko ravnovesje in razvoj raka. Vsi parabeni, ki se danes uporabljajo v kozmetične namene, so sintetičnega izvora, torej pridobljeni laboratorijsko. Pa vendar so prisotni tudi v naravi, npr. v borovnicah … kot taki naj bi bili naravni! Ali ne? Kam jih boste torej uvrstili?
Po drugi strani imamo obilico umetnih snovi, ki so človeku neškodljive in okolju prijazne. Tak primer so kopica certificiranih emulgatorjev, poliglicerilov, površinsko aktivnih snovi itd. Izdelani so iz naravnih obnovljivih virov (npr. palmovo ali kokosovo olje), ne bremenijo okolja in niso škodljivi za človeka. Pa vendar teh snovi oz. takšnih molekul v naravi ni – so plod kemijskih procesov in proizvod laboratorijev.
Želim naravno, ker je razgradljivo in ne škoduje okolju
Glede na to, kako se je doslej odvijala ta objava, najbrž že slutite, da bo odgovor… drugačen. Prav imate. Naravno ni nujno neškodljivo za okolje – pravzaprav so včasih laboratorijsko pridobljene snovi do okolja bolj prijazne!
Vzemimo za primer področje površinsko aktivnih snovi. To so tiste snovi, ki lahko vežejo nase določeno količino maščob in umazanije ter na ta način čistijo. V naravi obstajajo podobne snovi: saponini. Že ime daje slutiti, da so to »milnate« snovi – in res so takšne. Z milom nimajo nobene veze, vendar vseeno čistijo in se penijo, poleg tega pa učinkovito zatirajo določene škodljivce. Prisotne so v nekaterih rastlinah kot npr. divji kostanj, milnica, juka itd. No, vse lepo in prav, dokler so prisotni v rastlinah v tistih količinah, kolikor jih sama rastlina proizvede. Problem nastane, ko jih s posebnimi postopki izvlečemo in koncentriramo, nato pa uporabimo za šampone, mila ali pranje perila. Dejstvo pa je, da saponini ne zatirajo le insektov, temveč tudi vodne organizme, vključno z ribami. Seveda niso vsi saponini enako škodljivi, kar je le še en dokaz več o relativni »nedolžnosti« naravnega.
Ista zgodba se ponovi pri eteričnih oljih. Ste kdaj pogledali pozorno simbole na steklenički eteričnega olja? Škodljivo za zdravje človeka in škodljivo za okolje…
Kar je prijazno do okolja, je prijazno tudi do ljudi
Če se za trenutek vrnemo k površinsko aktivnim snovem kot takim… se še spominjate znanega SLS? SLS je kratica za Sodium lauryl sulfate, po domače natrijev lauril sulfat. To je površinsko aktivna snov, ki se je zelo pogosto uporabljala v raznih šamponih, tekočih in trdih milih. Je biološko razgradljiva in še nekaj let nazaj je bila dovoljena v vseh Ecocert izdelkih. Šele kasneje je prišlo na dan, da je to pravzaprav ena izmed najbolj agresivnih površinsko aktivnih snovi in začele so se prave oglaševalske kampanje v stilu »brez tega« in »brez onega«.
Kar ni primerno za prehrano, ni primerno niti za kožo
Po internetu preko mailov krožijo takšni in drugačni seznami sestavin in aditivov, ki bi se jih morali izogibati v prehrani, ker povzročajo to ali ono ali so na kratko – škodljivi. S temi seznami se povsem strinjam – dokler so popolni in pri vsaki sestavini jasno povejo, kaj povzročajo in v kolikšni količini postanejo škodljive. Vendar pa je pri tem potrebno vedeti, da naša koža reagira na te iste snovi povsem drugače in da so takšni seznami le relativno uporabni.
Za primer vzemimo nekatera barvila (npr. karminsko rdeče), za katera je dokazano, da kot prehranski dodatek pri otrocih lahko povzročajo hiperaktivnost. Seveda se mi pri takem podatku hitro vklopijo alarmni senzorji in pomislim, da najbrž tudi v stiku s kožo to barvilo ne bo ravno nedolžno. Vendar pa ne morem pričakovati, da bom zaradi njega hiperaktivna! Čisto druga skrajnost so aditivi kot npr. guar gumi, za katerega poročajo, da povzroča prebavne težave in napihnjenost. Kako bo lahko takšne težave povzročal v kozmetiki, ko pa ne gre skozi prebavni trakt oz. se zaradi velikosti molekule sploh ne absorbira?!
Kar lahko pojem, lahko dam tudi na kožo
V veliki večini skorajda res – vendar le skorajda. Medtem ko naša prebavila s pomočjo kislega okolja, množice encimov in kopice bakterij lahko onesposobijo in uničijo celo vrsto potencialno »nevarnih« snovi, naša koža tega ne more storiti. Brez večjih težav lahko pojemo žličko cimeta, klinčke in celo čili ali pekoče feferone. Vendar tako cimet kot tudi klinčki v prahu in še mnogo drugih stvari, ki jih zlahka prebavimo, lahko ob kožnem nanosu povzročijo hudo alergično reakcijo, podobno se zgodi s sokom aloje in njenimi antrokinoni. Klinčki in cimet spadajo celo med močne kožne alergene!
Za zaključek…
V kozmetiki je mnogo stvari relativnih, zato je dobro, da se naučite vrednotiti stvari in sestavine z vseh stališč: izvora, škodljivosti, razgradljivosti, agresivnosti itd. Ni črnega in ni belega, ni dobrega in ni slabega, ni škodljivega in neškodljivega. Kot je že v pradavnih časih rekel Paracelzij: razlika med strupom in zdravilom je v dozi.
Ne sodite neke sestavine zgolj po naravnosti, razgradljivosti in neškodljivosti. Ne sodite nekega izdelka zgolj po količini naravnih sestavin. In ne sodite nekega izdelka zgolj po prisotnosti neke nenaravne sestavine. Ni vse, kar je naravno tudi dobro, in ni vse, kar je umetno tudi slabo. Vse ima svoje dobre in svoje slabe plati: naučite se gledati odtenke sivine.
62 Komentarjev
Anonimni · 21. januarja, 2014 ob 17:04
Pozdravljena Tončika.
Zanima me vaše osebno mnenje o knjigi Eko darila in knjigi Babičina kozmetika, ki je izšla pred dobrim mesecem. Kakšna se vam zdi raven receptov, ki jih avtorici navajata v teh knjigah? Prva avtorica uporablja v receptih pogosto tegomuls, pa ureeo, pa tudi lanolin, nikjer pa ni nobenega konzervansa. Kaj menite o navedenih sestavinah v receptih za take kreme in losione? Je uporaba teh sestavin v naravnih kremah po vašem mnenju dobra izbira?
Hvala za odgovor.
toncika · 21. januarja, 2014 ob 18:41
Živjo,
knjige Babičina kozmetika ne poznam, zato o njej ne morem reči nič. Knjigo Eko darila pa poznam le bežno. O knjigi vam bom rekla samo to: tudi najboljša zbirka kuharskih receptov vam ne bo nič koristila, če ne poznate osnov kuhanja. Morda boste skuhali to ali ono, sami pa ne boste znali izdelati nič. Knjiga ne podaja nobene teorije, kaj se iz nje naučite?
Kreme morajo vsebovati konzervanse (razen izjem, ki so posebej formulirane, pa vendar to ni primer te knjige). Domače izdelke brez konzervansov vsakdo uporablja na svojo lastno odgovornost, pri čemer se mora zavedati, da so posledice okužbe lahko precej večje kot pa posledice uporabe konzervansov…
O drugih sestavinah pa … nobena sestavina ni sporna; morda je problematična ureja, ker lahko pri previsokih pH sprošča amonijak (pri čemer upam, da je avtorica to primerno označila in seveda tudi pravilno formulirala, s stabilizatorji ali sekvestranti!), deloma je lahko problematičen tudi lanolin, ker velika večina lanolina na tržišču vsebuje precej visoke količine pesticidov. Seveda je pri tem pomembna izbira, ki jo naredi vsak posameznik pri nakupu.
Nobena sestavina ni sama po sebi "slaba" – vprašanje je le, kako jo uporabimo (in kakšen odnos imamo do nje…). Osebno ne maram ekstremizmov – po preudarni presoji uporabljam tudi sestavine, ki niso naravne – vendar pa je prvi pogoj varnost. Če je sestavina lahko nevarna oz. nisem sposobna zagotoviti varne formule, je ne uporabljam. Za primer lahko vzamemo že omenjeno urejo, pa tudi mnogo drugih nevarnih oz. problematičnih sestavin kot npr. vitamini in kisline.
Pri kozmetiki je najpomembnejša formula – iste sestavine lahko v drugačni formuli naredijo katastrofo. Sama sestavina ni "slaba" – odvisno je, kako jo uporabimo.
Ne vem ravno, če sem odgovorila na vaše vprašanje 🙂 Pa upam vseeno, da je dovolj jasno, da ni vse nujno črno in belo 🙂
Lep večer,
toncika
Anonimni · 22. januarja, 2014 ob 16:23
No, še moj komentar o knjigi Eko darila, tale knjiga, ne samo da vsebuje nekaj KONKRETNIH napak pri receptih, torej res konkretnih, moram jo poiskati, da bom lahko natančenej navedla. Mislim pa nekako takole – v receptu kot sestavina npr. cetil alkohol, v postopku izdelave ga pa ni nikjer omenjenega ali pa npr. v receptu neka maščoba ki ni kokosovo maslo, v postopku izdelave pa potem kokosovo maslo. HM! da neomenjamo kvantitete sestavin, 1 ŽLICA… ipd. Res obup.
Lp, Lara
toncika · 22. januarja, 2014 ob 16:57
Živjo Lara,
papir prenese vse…. žal. Knjigo sem samo prelistala v knjigarni, zato razen neprimernih količin (ena žlica itd) podrobnih napak nisem niti našla. Osebno knjige ne smatram kot kvalitetne, zato je tudi ostala v knjigarni. Dobrih knjig je malo.
Lp,
toncika
Anonimni · 22. januarja, 2014 ob 19:06
res je 🙂
Anonimni · 22. januarja, 2014 ob 19:21
Kako pa se lahko v Sloveniji sploh izdajajo take knjige? Dejansko lahko vsak, ki ima 5 minut časa nekaj objavi, ne glede na to kakšna je vsebina.
V knjigi, ki ima po mojem zavajajoč naslov Eko darila so navedene tudi zelo velike količine sestavin iz katerih se ustvari krema, kar je totalen nesmisel. Iz enega recepta dobiš npr. za 3 ali 4 kozarčke po 50 ml kreme. Kam boš s tolikimi kremami, ki sploh v nobenem receptu ne vsebujejo nobenega konzervansa?! Je to eko, če nekomu podariš kremo, ki je že po par dnevih plesniva in jo lahko vrže samo še stran?
Lep pozdrav.
toncika · 22. januarja, 2014 ob 19:35
Ni tako samo v Sloveniji, temveč kar povsod. Dandanes je važno, da se stvar prodaja. Ni važno, da je kvalitetno. Če bi bile pomembne kvalitetne stvari, ne bi obstajali takšni in drugačni "romani" in "poletne zgodbe" temveč samo dobra literatura.
Vprašanje ni, ali je eko podariti kremo brez konzervansa. Vprašanje je, ali je to odgovorno.
Lp,
toncika
Anonimni · 23. januarja, 2014 ob 09:46
Pozdravljena Tončika ;),
hvala vam za koristno objavo :). Želim si, da boste še naprej objavljali takšne zanimive in koristne informacije, kajti z veseljem jih prebiram. Bom vesela, če boste še kdaj kaj napisali na temo katerih sestavin se je dobro še posebej izogibati, tako kot na primer omenjeni SLS-hvala za informacijo.
Tudi jaz imam to knjigo že kar nekaj časa doma, sem poskusila narediti kar nekaj kremic, vendar me ni nobena zadovoljila :(. Poleg tega pa kot ste že omenile vsepovsod je prisoten hidrolat nikjer pa nobenega konzervansa. Res je in se popolnoma strinjam, da je težko dobiti pri nas kakšno dobro literaturo na to temo. V knjižnici sem pregledala veliko res veliko knjig pa ne morem reči, da bi katera posebej izstopala, da bi podala konkretno znanje o sami teoriji ter seveda uporaba le-te v praksi :(.
Lepo bodite :),
Polona
toncika · 23. januarja, 2014 ob 09:58
Pozdravljena Polona,
hvala vam za lepe besede in pohvale 🙂 Objav bo še veliko, no, vsaj namen je tak 🙂 Morda bi prišla prav tudi kakšna bolj splošna informacija o sestavinah… kako jih prepoznamo in katerih je bolje, da se izogibamo.
Dobrih knjig v slovenščini ni. Namen bloga je bil predvsem ta – podati naprej tistega nekaj znanja, ki ga imam, v slovenščini. Veliko dobrih knjig je v tujih jezikih (krajši seznam najdete v objavi Viri in literatura), vendar morate seveda znati tuj jezik kar zelo dobro… kjer pa se največkrat zatakne.
Lep dan vam želim,
toncika
Anonimni · 23. januarja, 2014 ob 14:23
Lepo pozdravljena Tončika :),
super ideja o objavi različnih sestavin in seveda katerih se je bolje izogibati-se že veselim prebiranja :).
Kajti dandanes se je res težko znajti v vsej tej poplavi najrazličnejših sestavin v izdelkih :(.
Tončika imam eno vprašanje za vas :). Včeraj sem na spletu odkrila eno slov. spletno trgovinico, ki jo ima ena priznana slov. zeliščarka. Gre za ekološko certificirano kozmetiko. Podrobno sem si ogledala kremice, sestavljene so iz različnih sestavin (izvleček kamilice v jojoba olju, čebelji vosek, sivkin destilat, eterično olje kamilice). Zanimalo me je kateri konzervans uporablja gospa glede na to, da je v kremicah uporabljen hidrolat. Na veliko presenečenje sem dobila odgovor, da v kremicah ni nobenega konzervansa, kajti narejene so iz izbranih, vrhunskih hladno stiskanih ekoloških olj, ki so polna antioksidantov, dobrih maščobnih kislin in mineralov/vitaminov. Ta olja že sama po sebi konzervansi, enako delujejo pa tudi eterična olja in v ostalih kremah še deviški, nezaležen čebelji vosek.
Bila sem presenečena, kajti v vseh kremicah z vodo je potreben konzervans, da jo zaščitimo pred razvojem nezaželenih mikroorganizmov. Tako, da kremice si potem raje nisem naročila.
Lepo bodite,
Polona
toncika · 23. januarja, 2014 ob 14:45
Živjo Polona,
glede na naštete sestavine bi rekla, da ne gre za kreme-emulzije temveč za Galenove hladilne kreme. Sestavine so vedno iste: vosek, voda, olje. Preberite si pazljivo objavo o Galenovi kremi: v kolikor jo porabimo v relativno kratkem času, tak izdelek ne potrebuje konzervansa.
Kjer je voda, je možnost bakterij, vendar pa se določene formule lahko konzervansu izognejo. V domači marmeladi ni konzervansa, pa je polna vode – vendar tam sladkor dobesedno sekvestrira ali "si prisvoji" vodo, zato si je bakterije ne morejo. Preberite si objavo Konzervansi- uvod.
Še enkrat pa bom ponovila kar sem že stokrat: olja NISO konzervansi, prav tako NISO konzervansi antioksidanti in vitamini. Antioksidant NI konzervans, prav tako NI konzervans eterično olje. Lahko ima nekatere antibakterijske in fungicidne lastnosti, vendar pa pri normalni količini uporabe ne more konzervirati.
Lep dan,
toncika
Anonimni · 23. januarja, 2014 ob 16:10
Toncika, ko bi bili vsi taki kot vi…:-) Hvala vam za vse dosedanje objave, saj menim, da smo se vsi, ki jih beremo zelo veliko naučili. Menim, da smo vam vsi, ki jih to področje zanima zelo hvaležni in komaj čakamo, da kaj novega objavite in tako pridemo do novih spoznanj.
Lep pozdrav.
Anonimni · 23. januarja, 2014 ob 21:00
Živjo Tončika ;),
hvala za odgovor :), se popolnoma strinjam z vašim zadnjim odstavkom.
Lepo bodite,
Polona
toncika · 24. januarja, 2014 ob 13:07
Hvala vam za lepe besede 🙂
Lep dan vam želim,
toncika
Anonimni · 26. januarja, 2014 ob 12:12
Zdravo ga. Tončika,
najprej vse pohvale vašemu blogu. Tudi sama se že kar nekaj časa ukvarjam z izdelavo različnih naravnih izdelkov zase in za vso družino. Izdelujem razna mazila, labele,…..sem brezposelna in, ker to zelo rada izdelujem razmišljam, da bi mogoče lahko tudi kaj prodala.
Zanima me, če mogoče veste, kaj vse potrebujem, da bi lahko začela s prodajo preko interneta, na kakšni stojnici? Zasledila sem, da nekateri svoje izdelke prodajajo kar preko facebooka-a je to dovoljeno? Kje bi dobila vse potrebne informacije? Vsi izdelki so brezvodni ali so potrebne tudi kakšne analize glede mikrobiološke ustreznosti? Skratka imam kar kopico vprašanj na to temo in ne vem na koga naj se obrnem oz kje bi dobila vse te odgovore?
Za pomoč kam se obrniti se lepo zahvaljujem,
S.
toncika · 26. januarja, 2014 ob 18:54
Pozdravljeni,
hvala vam za pohvale 🙂
Z velikim veseljem bi vam pomagala, vendar več kot toliko ne vem. Če so izdelki, ki jih izdelujete, kozmetični izdelki, potrebujete obvezno registrirano podjetje, primeren laboratorij (kar stane veliko!), zaposlenega odgovornega s primerno izobrazbo (kemija, farmacevtika ali podobno) in vsak izdelek mora biti obvezno kontroliran. V to kategorijo spadajo seveda tudi mazila, labele in podobno. Če so izdelki zeliščarski, potem morate imeti registrirano dejavnost, menda potrebujete tudi NPK iz zeliščarstva, vendar nisem gotova. Ne glede na to, ali so izdelki z vodo ali brez vode, potrebujete dovoljenja. Nekoliko drugače je z izdelki, ki spadajo v "ročno obrt" in so del "tradicije": takšno je npr. milo in nekateri izdelki z voskom. Vendar morate imeti odprt s.p. ali d.o.o., nato pa izdelke poslati na obrtno zbornico, da vam jih ovrednotijo in dajo pozitivno mnenje ter certifkat ročne umetnostne obrti. Vendar morate v vsakem primeru imeti neko registrirano dejavnost.
Za vsa vprašanja je najbolje, da se obrnete na Obrtno zbornico. Ti najbolje vejo in vam bodo tudi znali svetovati, kam in kako.
Kar se tiče prodaje preko facebook-a… odvisno, katere izdelke prodajajo in kaj imajo registrirano. 🙂
Lep večer,
toncika
Anonimni · 26. januarja, 2014 ob 19:50
Zdravo ga. Tončika,
najlepše se zahvaljujem za vašo pomoč in prijaznost. Stvar je kar komplicirana kot berem, no saj je prav tako, da so vsi izdelki seveda pregledani ter ustrezno certificirani preden se jih proda.
Se bom obrnila še na Obrtno zbornico kot ste mi svetovala. Hvala in lp.
S.
Anonimni · 28. januarja, 2014 ob 08:54
Živijo,
imela bi eno vprašanje za vas, vendar je pa čisto mimo vaše objavljene teme. Zasledila sem, da si lahko doma narediš pralni prašek iz marsejskega mila, jedilne sodebikarbone ter pralne sode. Vse mi je jasno samo pralna soda me malce bega-ne vem ali je škodljiva ter strupena ali je čisto vredu za uporabo v prašku?
Lepo pozdravljeni,
K.
toncika · 28. januarja, 2014 ob 14:39
Živjo,
res je mimo, pa nič hudega. Nisem sicer ravno domača v pralnih praških, pa vendar kolikor vem, je pralna soda natrijev karbonat. To je sol ogljikove kisline in bi morala biti povsem razgradljiva. Problem je v tem, da je močno močno bazična in precej korozivna, zaradi česar lahko tudi poškoduje tkanine.
Menim, da bi bilo dobro recept dopolniti z uporabo citronske kisline oz. natrijevega citrata, ki deluje kot sekvestrant. Sama pralnega praška ne izdelujem in več kot toliko o tem ne vem, vendar se spomnim nekaj debat in receptov z italijanskega foruma promiseland. Na tej povezavi recimo najdete že preizkušen recept za pralni prah ali pralno…tekočino http://forum.promiseland.it/viewtopic.php?f=2&t=40951
Lep dan,
toncika
Anonimni · 28. januarja, 2014 ob 16:19
Živijo,
hvala za koristne nasvete ter za omenjeni forum, si bom malce prebrala o tem. Mene je skrbelo, da bi lahko zaradi pralne sode v prašku potem oprana oblačila povzročala kakšne neprijetnosti-alergije na koži oz bila kakorkoli škodljiva. Bom poskusila narediti po receptu pa dala oprati-ja res je volna se ne sme prati s tem domačim praškom, ker jo lahko poškoduje-sem ravno nekje prebrala.
Hvala za prijaznost,
K.
Anonimni · 29. januarja, 2014 ob 07:50
Dobro jutro Tončika ;),
kako ste kaj v tem zasneženem dnevu? Upam, da vredu ;).
Moram vam povedati, da sem včeraj naredila ognjičevo mazilo iz čebeljega voska (8g) in ognjičevega macerata (43g). Recept sem pa našla na enem blogu. Včeraj je bil zelo lepo mazljiv, sama konsistenca je bila odlična. Danes zjutraj pa sem se hotela namazati pa se je na vrhu zelo strknilo in bilo kar precej trdo, tudi v notranjosti mi ni bil všeč-pretrd :(. Obračam se na vas, če mogoče veste kje sem ga polomila. Jaz sumim, da je kriv čebelji vosek-mislim, da ga je preveč za to količino olja. Koliko gramov bi ga morala zmanjšati, da bi bilo mazljivo ves čas lepo mazljivo ter hkrati tudi lepo hranljivo za kožo? Če imate pa vi kakšen fajni preverjeni recept bi ga pa bila tudi zelo vesela, da ga preskusim :).
Pa še nekaj vas moram vprašati :), katero od masel v kremi oz v mazilu daje večjo trdnost kremi karitejevo maslo ali kakavovo maslo? Mislim, da kakavovo, vendar bi še pa rada slišala vaše mnenje. Kremica se mi je namreč tudi malce preveč strdila 🙁 in bi rada ugotovila vzrok ter popravila zadevo. Mislim, da bo potrebno zmanjšati delež kakavovega masla ter povečati delež karitejevega masla, da kremica ne bo preveč trda in bo lepo mazljiva. Skratka včeraj pa ni bil srečen dan zame za ustvarjanje ;(, sem bila danes kar malce razočarana.
Verjamem pa, da mi bo z vašo pomočjo uspelo rešiti ti dve težavici ;).
Tončika lepo bodite pa se slišiva,
lep dan,
Polona
toncika · 29. januarja, 2014 ob 15:13
Dober dan,
če na hitro preračunam, je čebeljega voska skoraj 20% … navadno se za mazila, ki so sestavljena samo iz voska in olja uporablja klasično recepturo z 90% olja in le 10% voska. Poskuste tako, bi moralo biti prijetnejše 🙂
Kar se tiče masel v kremi: višje kot je temperatura tališča masla, večjo trdnost daje. Kakavovo maslo je po naravi bolj trdo in ima višjo temperaturo tališča, zato bo tudi v kremah dal bolj trden rezultat kot karitejevo maslo. Vendar pa na trdnost in mazljivost vplivajo tudi druge sestavine (še posebej emulgatorji in voski), preberite si objavo o mazljivosti in uporabi sintetičnih olj 🙂
Lep dan,
toncika
Anonimni · 29. januarja, 2014 ob 20:18
Pozdravljena Tončika ;),
najlepše vam hvala za vaše koristne nasvetke ;)-jih bom z veseljem upoštevala. Jutri grem kar v akcijo za ognjičevo mazilo. Vam sporočim kako se bo obneslo.
Hvala za link-zelo poučen, sem ga že kar nekaj časa nazaj z veseljem prebrala-ravno pa še enkrat, da obnovim :). Bom jutri še s to kremico malce eksprementirala glede na vaše napotke :).
Hvala za pomoč 😉 in lepo nočko vam želim,
Polona
Anonimni · 30. januarja, 2014 ob 20:26
Dober večer Tončika ;),
moram vam javiti, da je ognjičevo mazilo super uspelo-mazljivost je zelo lepa pa tudi struktura mi je izredno všeč. Edino ena lepotna napakica se mi je zgodila 🙂 točno na sredini, ko se je mazilo strdilo, se mi je nardil en tak mali popkani krogec. Študiram, da se je mogoče to pojavilo zaradi kar mrzlega kozarčka-olje pa je bilo zelo vroče. Tako, da naslednjič kozarček malce pogrejem, da ne bo prišlo do takšenga "šoka" v temperaturah.
Naredila sem ga pa tako, da sem združila čebelji vosek+ognjičev macerat ter pogrela, da se je čebelji vosek lepo stopil-sem vseskozi mešala potem pa celotno maso vlila v kozarček-potem pa nič več mešala-pustila, sem ga kar nekaj časa odprtega, da se je lepo strdilo in ga šele takrat pokrila s pokrovčkom. Na vrhu se je naredila takšna tanka plast oz skorjica-če se prav spomnem mislim, da je bila takšna skorjica tudi na lanskem kupljenem mazilu, tako, da mislim, da je to to ;).
hvala vam še enkrat,
lepo nočko pa se slišiva ;),
Polona
toncika · 30. januarja, 2014 ob 20:33
Dober večer,
če bi mazilo do ohlajanja mešali, se skorjica ne bi ustvarila pa tudi luknjica ne. Luknjica se ustvari vedno, ko se vosek ohladi: stopljen vosek ima namreč precej večjo prostornino, ko se ohladi ga pa "stisne" 🙂 Pa nič hudega zato, mazilo bo več kot odlično 🙂
Lep večer,
toncika
Anonimni · 31. januarja, 2014 ob 11:19
Pozdravljena Tončika ;),
no super, bom pa naslednjič, ko ga bom spet delala malce mešala, ko se bo ohlajal :). Sem pa brala, da nekateri dajo še notri eterično olje sivke in čajevca. Jaz zaenkrat nisem nič dala, mogoče bom pa kdaj poskusila s kakšno kapljico eteričnega olja sivke ter čajevca-bo še bolj učinkovito in razkuževalno mazilo :).
Kmalu mi bo zmanjkalo ognjičevega macerata tako, da ga bom morala kmalu narediti. Sem si še enkrat prebrala vašo objavo in ga bom tudi tokrat tako naredila po hladnem postopku (40 dni) v temenem in hladnem prostoru, vmes pa ga malce pretresati.
Vas moram pa samo vprašati, prvič, ko sem ga delala sem v kozarec dala nekje polovico suhih ognjičevih cvetov in nato do vrha zalila z hladno stiskanim oilvnim oljem. Sem pa zasledila, da lahko kozarec napolnemo tudi nekje do vrha s cvetovi in zalijemo z oljem-razlika je verjetno le ta, da bo ognjičev macerat bolje koncentriran in še lepše rumene barve ;). Bom poskusila :).
Tončika lepo bodite,
pozdravček, Polona
toncika · 31. januarja, 2014 ob 13:12
Živjo Polona,
macerat bo tako le malo bolj koncentriran, nič ne bo narobe. Bodite edino pozorni, da ostane rastlinski material vedno dobro pokrit z oljem, zato vsaj prve tedne bolj pogosto preverjajte.
Lp
toncika
Anonimni · 31. januarja, 2014 ob 14:04
Pozdravljeni,
zanima me vaše mnenje o knjigi Organic body care recipes avtorice Stephainie Tourles. Sestavine so sicer navedene v žlicah in šalicah in kapljicah, pa vendar se avtorica ne ukvarja z emulzijami ampak večinoma z anhidridnimi izdelki…
Hvala,
Tamara
Anonimni · 31. januarja, 2014 ob 14:45
Pozdravljena Tončika ;),
hvala za opozorilo, bom pazila in vseskozi preverjala ;),
lep preostanek dneva,
Polona
toncika · 31. januarja, 2014 ob 20:07
Živjo,
knjige ne poznam, zato o njej ne morem nič povedati. Poznam pa nekatere druge knjige te avtorice, ki sem si jih v začetnem raziskovanju seveda priskrbela. Knjige niso slabe, predvsem za začetnike in kot vir navdiha za preproste recepte so mi bile zelo všeč. Po pravici povedano, še vedno včasih pobrskam za kakšnimi bolj enostavnimi stvarmi.
Dokler imamo opravka z bolj preprostimi recepti, natančna količina ni važna in v tem primeru menim, da so žlice in šalice povsem utemeljene. Vendar že pri takšni stvari kot je Galenova krema lahko odstotek več ali manj (vode) naše lepo mazilo pokvari… zatorej previdnost in natančnost, kjer sta potrebni.
Mimogrede, Evropa tudi recepta za slaščice meri v gramih, medtem ko se čez lužo vedno in strogo držijo skodelic in žlic… volk prej izgubi dlako… 🙂
Lep večer
toncika
Anonimni · 3. februarja, 2014 ob 16:26
Lepo pozdravljena Tončika ;),
kako ste kaj? Pri naš še vedno vse zaledenelo :(.
Gledala sem malce po spletu za naravne šampone. Jooj veliko jih je tako, da je težka izbira med toliko množico :). Predno si ga pa kupim bi vas pa lepo prosila, če bi mi lahko pomagali izbrati nekako najbolj naravnega.
Šampon 1, sestavine:
Voda, bio rožna voda sivke, kokosovo meso1, izvleček koruze2, guar guma3, izvleček sladkorja4, sodium benzoate (naravni konzervans), Caprylyl capryl glucoside (rastlinski surfaktant), potassium sorbate (konzervans), jogurt v prahu, ammonium lauryl sulphate (blago sredstvo za penjenje iz kokosa), bio eterično olje limone, bio eterično olje sladke pomaranče, bio eterično olje sivke, bio eterično olje rožmarina, dišave in druge sestavine, ki izvirajo iz eteričnih olj: limonene, linalool, geraniol, eugenol, citral 1 Cocomidopropylbetaine, 2 Decyl glucoside, 3 Guar hydroxypropyltrimonium chloride, 4 inulin
šampon 2, sestavine:
Aqua (Voda), Cocamidopropyl Betaine, Sodium Coco-Sulfate, Decyl Glucoside, Dicaprylyl Ether,Glyceryl Oleate, Coco-Glucoside, Dehydroacetic Acid, Benzyl Alcohol, Sucrose Laurate, Alcohol, Glycerin*, Sodium Chloride, Aloe Barbadensis (Aloe Vera) prah listov*, Rosmarinus Officinalis (Rožmarin) olje*, Citrus Bergamia (Bergamotka) olje*, Citrus Limonum (Limona) olje*, Citrus Aurantifolia (Limeta) olje*, Citrus Aurantium Dulcis (Sladka pomaranča) olje*, Cymbopogon Martinii (Palmarosa) olje*, Sodium Benzoate, Tocopherol (Vitamin E), Citric Acid, Citral, Geraniol, Limonene, Linalool
*Certificirano ekološko
Šampon 3, sestavine:
voda, alojin sok*, kokosov glukozid**, kokosovo olje*, kopriva*, preslica*, lecitin**, rožmarin*, levulinska kislina**, ksantan gumi**, bradovec, citronska kislina (naravni pH regulator), kamilica *
* Iz nadzorovane ekološke pridelave (70,1% izdelka), ** rastlinskega izvora
Šampon 4, sestavine:
Aqua (spring water), Sodium coco-sulfate (from coconut), Cocamidopropyl betaine (derived from coconut), Decyl glucoside (derived from corn), Chamomilla recutita (chamomile) flower extract*, Aloe barbadensis (aloe vera) leaf juice powder*, Yucca schidigera (yucca) stem extract, Ananas sativus (pineapple) fruit extract, Triticum vulgare (wheat) gluten, Aroma [leptospermum petersonii (lemon tea tree) oil*^, Citrus nobilis (mandarin) peel oil*, Cananga odorata (ylang ylang) flower oil*^], Potassium sorbate, Sodium benzoate, Citric acid, Limonene*, Linalool*
^ Pravična trgovina
* Sestavine ekološkega porekla (82,7%)
Osebno se mi zdi še najboljši predlagani zadnji šampon. Vesela bi pa bila še vašega mnenja. Upam, da vam nisem naložila preveč dela :(. Lepo bodite pa se slišiva,
Polona
toncika · 3. februarja, 2014 ob 16:53
Živjo Polona,
najprej razčistiva dve stvari… prva je ta, da namen bloga ni analiza izdelkov v prodaji in nato svetovanje, katere izdelke kupiti. Namen bloga je poskusiti naučiti vsaj nekaj osnov, da si lahko izdelke naredite sami. Druga stvar pa: ne morem vam na daljavo svetovati, kakšen šampon je primeren za vas in kakšen ne. Vaši lasje so zagotovo čisto drugačni od mojih in še zdaleč ne morem uganiti, kako se bo nek šampon obnašal na vaših laseh, na kaj ste alergični ipd. Ponavljam, namen mojega pisanja ni svetovanje o izdelkih (zato tega tudi ne bom počela).
Čisto na koncu: če bi osebno bila v situaciji, da bi morala izbirati med naštetimi, bi najbrž izbrala drugega, ki ima tudi nekaj re-fat sestavin. Vendar po pravici povedano, mi noben ne diši kaj preveč. Kilometerski seznam različnih izvlečkov je hidrolatov še ne pomeni, da je šampon dober. Več pomeni izbira pravih površinsko aktivnih snovi…
Lep dan,
toncika
ps: pri nas piha burja brrrrr!
Anonimni · 3. februarja, 2014 ob 18:42
Pozdravljena Tončika ;),
popolnoma razumem vse kar ste napisali in mi je zdaj kar žal, da sem vam poslala ta kilometrski seznam enih sestavin :). Skratka cela poplava šamponov je na izbiro problem pa je, ko ne veš, katere sestavine so dobre za lase. Bo potrebno še proučiti določene sestavine, da imaš pol vsaj neko zrcalno sliko in točno veš kaj iskati in kaj neiskati :).
Jooj burja pa verjamem, da ni prijetna tako, da lepo na toplem je verjetno še najbolj varno in lepo.
Lep večer,
Polona
toncika · 3. februarja, 2014 ob 19:47
Nič hudega Polona 🙂 Vendar pa ste se lotili ravno z najtežjim: ugotavljanje "dobrih" in "slabih" formul je prav pri šamponih precej zahtevno 🙂
Anonimni · 4. februarja, 2014 ob 16:27
Pozdravljena Tončika ;),
sem sprva mislila, da je to precej bolj enostavno, sedaj pa vidim, da sem se še kako uštela :).
Lp,
Polona
Anonimni · 6. februarja, 2014 ob 07:00
Dobro jutro Tončika ;),
mene pa nekaj že navse zgodaj zanima :), že od poletja uporabljam za moj obraz vsak dan enkrat kremico oz mazilo iz kariteja in rastlinskih olj, drugič pa kako mešanico olja 2-3 kapljice, pred tem pa si vedno obraz osvežim s kakšnim hidrolatom. A je mogoče, da bi se mi od vsakdanje uporabe brezvodnih izdelkov kdaj pa kdaj lahko naredila taka mala bela bunkica na obrazu? Menite, da lahko dolgoročna uporaba le masel ter olj dehidrira kožo na obrazu? Mogoče je pa taka nega brez vode res bolj namenjena strejši in zreli se koži.
Hvala vam za pomoč,
lep dan,
Polona
toncika · 6. februarja, 2014 ob 07:15
Dobro jutro,
uporaba samo anhidridnih izdelkov lahko dehidrira kožo – koža namreč potrebuje tudi vlago! Mala bela bunkica je lahko nastala iz tisoč različnih razlogov, pri tem imajo olja oz. masla samo delen vpliv. Če se pojavlja le občasno, bo najbrž treba razlog iskati kje drugje 🙂
Lp,
toncika
Anonimni · 6. februarja, 2014 ob 13:15
Pozdravljena Tončika ;),
najlepše se vam zahvaljujem za vašo pomoč :). Bom pa zdaj nardila tudi kakšno kremico z vodo oziroma z dodatkom hidrolata.
Lep dan še naprej,
Polona
toncika · 6. februarja, 2014 ob 15:13
Le korajžno, ni nič tako hudo kompliciranega 🙂
Anonimni · 8. februarja, 2014 ob 10:53
Živijo,
tudi jaz zase iščem en bolj naravni šampon za lase in po opisu bi mi tale kar ustrezal. Bi ga rada poskusila, vendar edina težava je, da ne vem kako je s sestavinami. Koliko vidim, ne vsebuje alergena SLS-a, ostalo pa mi ni tako poznano. Bilo bi mi v veliko pomoč, če bi mi hoteli pogledati sestavine in povedati ali bi bil zakupiti ter zasprobati. HVALA.
Inci:
Aqua (Water), Coco Glucoside, Alcohol*, Glycerin, Disodium Cocoyl
Glutamate, Sodium Cocoyl Glutamate, Sodium PCA, Glyceryl Oleate, Urtica Dioica
(Nettle) Extract*, Hydrolyzed Silk, Triticum Vulgare (Wheat) Bran Extract, Xanthan Gum,
Parfum (Essential Oils), Linalool, Limonene, Phytic Acid, Citric Acid
K.
toncika · 8. februarja, 2014 ob 10:59
Pozdravljeni,
kot sem že Poloni odgovorila v prejšnjih komentarjih, namen tega bloga ni ocenjevanje izdelkov v prodaji in analiza INCI-jev. Vendar pa ne glede na to: izogibajte se izdelkov, ki vsebujejo alkohol na začetnih mestih – to velja tako za kreme kot za šampone. Glede na to, da šampon ne vsebuje nobenega pravega konzervansa, mora biti količina alkohola kar visoka.
Lp,
toncika
Anonimni · 8. februarja, 2014 ob 11:24
Živijo,
vseeno hvala vam za koristen nasvet. Sem pa mislila, da je ta alkohol rastlinski? Naravnih šamponov je res veliko in problem je, ko ne veš kateri je vredu.
LP,
K.
toncika · 8. februarja, 2014 ob 11:34
Živjo,
ni pomembno, ali je alkohol rastlinski ali ne – še vedno je alkohol. Razlika med domačim žganjem in vodko je le izvor, še vedno je to alkohol. Kot tak ima na koži in laseh popolnoma enak učinek kot denaturirani alkohol iz lekarne ali trgovine: kožo, lase in lasišče izsušuje. Alkohol denaturira proteine, iz katerih so sestavljene naše celice. Denaturacija beljakovin vodi posledično v celično smrt. Ravno zaradi tega pa alkohol lahko razkužuje 🙂 V kozmetičnih izdelkih se ga raje izogibajte.
Lp,
toncika
Anonimni · 9. februarja, 2014 ob 10:32
Živijo,
hvala na koristnemu nasvetu. Potem takem pa se je res potem dobro izogibati alkoholu. Kaj bi bilo pa, če bi si poskusila umiti lase z belo glino lavaerde (kaolin)-piše, da je primerna poleg kože tudi za umivanje las? Je izrednio blaga čista kozmetična glina, ki ne draži kože, ne poškuduje naravne kislinske zaščitne plasti kože in ne spreminja PH vrednosti.
LP,
K.
toncika · 9. februarja, 2014 ob 10:53
Živjo,
kozmetična glina je… glina. Bela, roza, vijolična ali pač kakršnakoli že. Nima nobenih snovi, ki bi dejansko čistile, ne saponinov (saponini so rastlinskega izvora) ne površinsko aktivnih snovi. Tako da… čisti bolj malo. Nekateri se z njo občasno umivajo in jim to paše, sama sem nekajkrat poskusila in seveda tudi obupala. Lasje morajo zame biti čisti, ne pa "gipsasti" – imam namreč res goste lase in tiste gline nisem sprala po nobeni viži. Poskusite lahko, glina sama po sebi ni sporna, vendar ne pričakujte preveč.
Lep dan,
toncika
Anonimni · 9. februarja, 2014 ob 12:21
Živijo,
a tako je s glino. Bo očitno treba najti res en primeren naraven in neagresiven šampon, ki bo nežen do las. Upam, da boste napisali v prihodnje kakšen članek o šamponih, kakšne sestavine so dobre in katerim se je boljše izogniti, da bo lažje izbrati. Hvala vam.
LP,
K.
toncika · 9. februarja, 2014 ob 12:59
Živjo,
še preden ste to napisali, sem o taki objavi že razmišljala. Osnutek je že sestavljen, upam, da bo kmalu tudi objava 😉
Lp,
toncika
Anonimni · 9. februarja, 2014 ob 13:19
Živijo,
se že veselim, verjetno je tukaj na vašem forumu tudi, kar nekaj takšnih, ki bodo tudi veseli te objave o šamponih in bodo z veseljem prebrali.
Hvala in lepo popoldne,
K.
Anonimni · 11. februarja, 2014 ob 07:49
Zdravo,
vidim, da je bilo že kar nekaj objav na temo o izbiri naravnega šampona, jaz uporabljam tega http://www.ecco-verde.si/yes-to/yes-to-hranljiv-sampon-s-korenckom in moram reči, da sem zelo zadovoljna z njim poleg tega je pa še brez dražečega alkohola ter spornega SLS-a ;).
Lep pozdrav vsem
Anonimni · 12. februarja, 2014 ob 17:47
pozdravljeni, mene pa zanima vase mnenje g.Tončika za zgornjí predlaganí šampon.Bi ga bílo vredno poskusiti,.? hvala in lp, K.
toncika · 12. februarja, 2014 ob 17:58
Ne poznam vaših las in tudi ne, kaj iščete. Lahko poskusite. Gre za emulzijo-šampon, čemu je potrebno v šampon tlačiti še kremo, mi ni jasno. Šampon mora umiti, ne pa… karkoli drugega.
lp,
toncika
Anonimni · 22. marca, 2014 ob 13:58
Pozdravljeni!
Mene pa zanima, če je lahko uporabljam parfumska olja, ki jih prodaja Tovarna Organika v svojih milih, narejenih po hladnem postopku? Do sedaj sem vedno uporabljala eterična olja in še naprej jih bom vendar pa imam en krog uporabnic mojih mil, ki želijo, da milo bolj diši, saj eterična olja hlapijo. Kako je s tem in koliko takega parfumskega olja lahko uporabim na pol kg maščob ter kdaj in kako ga dodam milu med izdelavo? So te dišave od Tovarne Organika zelo dražilne?
Lep pozdrav, Alja
toncika · 22. marca, 2014 ob 21:18
Živjo Alja,
seveda lahko. To so namenska parfumska olja za kozmetične namene, torej jih lahko brez skrbi uporabljate v milih po hladnem postopku.
Povsem drugo pa je vprašanje, ali jih boste dejansko uporabljali ali ne. Parfumska olja – tako kot tudi eterična olja – vsebujejo alergene. Ti alergeni so lahko dražilni, med enimi ali drugimi NI razlike. V primeru občutljivosti se bo reakcija pojavila, tako pri et. oljih kot pri parfumskih oljih. O tem, ali ste bolj za naravno (torej samo za et. olja) ali pa boste uporabljali tudi sintetične izdelke (torej parfumska olja), pa je povsem vaša odločitev.
Količina parfumskega olja na kg maščob zavisi od kvalitete olja in seveda tudi od vrste dišave. Bolj nežni vonji potrebujejo večje količine, močnejši vonji pa manjše količine. Začetna okvirna količina je 10 ml/kg, nekaterih olj boste rabili manj, nekaterih pa več. Dodate jih ob traku, tako kot eterična olja. Pri tem bodite pozorni: nekatere dišave pospešujejo zgoščevanje in spremembo barve, kar pa je na spletni strani Organike objavljeno 🙂
Lep večer,
toncia
Anonimni · 23. marca, 2014 ob 07:43
Najlepša hvala za informacijo. :)))
Poskusila bom narediti s parfumskimi za nekatere, ki jim je zelo pomembno, da milo diši, sama in ostale zadovoljne uporabnice mil, ki ne dišijo tako hudo pa bomo še vedno uporabljale mila z eteričnim oljem :)))…
Lep pozdrav,
Alja
Matejka · 24. marca, 2014 ob 23:57
Ne vem ce je ze napisano kje o tem…
Katera etericna olja pa priporocate? Ker razlike v ceni so ogromne. Kako je vase mnenje o eo doterra?
toncika · 25. marca, 2014 ob 19:06
Živjo,
omenjenih et. olj ne poznam. Pri izbiri et. olj se osredotočite predvsem na to, za kaj jih boste uporabljali. Za izdelavo parfumov boste morali poseči po cenovno in kvalitetno višjih et. oljih, npr. Oshadhi. Za izdelavo mil so dobra tudi et. olja nižje kvalitete, npr. tista, ki jih dobite pri Gisellamanske. Če boste et. olja uporabljali v aromaterapevtske namene, morajo to biti kvalitetna olja preverjenega porekla, pri čemer morate pri nekaterih et. oljih paziti tudi, kateri kemotip kupite. Dobra et. olja ima npr. Primavera (ne vem, če se še tako kliče). Za dišavni dodatek kremam in drugim izdelkom pa posegajte po dobrih et. oljih srednje ali srednje visoke kvalitete. Takoj, ko bi želeli z et. olji doseči tudi nek učinek, poiščite višjo kvaliteto, primerno za aromaterapijo.
Lep večer,
toncika
Anonimni · 31. avgusta, 2014 ob 17:02
Lepo pozdravljeni!Zadnjič sem prebrala na vašem blogu da ima gisela manske srednjo kvaliteto eteričnih olj,sedaj pa sem tukaj prebrala da ima slabo kvaliteto eteričnih olj.Kako naj pa jaz ali kdo drug izve ali ima določena firma slaba srednje dobra ali odlična eter.olja.Je kakšen seznam na netu?
Toncika M · 31. avgusta, 2014 ob 18:10
Živjo,
napisati, da so olja Gisella Manske "nižje kvalitete" ne pomeni da so slabe kvalitete. Slabo namreč pomeni slabo nasploh, brez primerjave. Nižje kvalitete pa pomeni nižje kvalitete kot jo lahko dobite kje drugje. Gisella Manske nima slabih et. olj, niso pa tudi najboljše kar lahko dobite…
Kvaliteto boste plačali – in to kar precej. Izredno kvalitetna olja so npr. parfumske kvalitete, ki pa jih je težko dobiti prosto na tržišču. Kvalitetna olja dobite tudi pri nekaterih dobrih prodajalcih – npr. Primavera, Oshadhi ipd. Nekatera olja (npr. ylang-ylang) morajo pri prodaji celo obvezno imeti napisano kvaliteto: Extra superior, Superior, Prva, Druga (pri čemer je Druga seveda zelo slaba!). Sčasoma kvaliteto prepoznate po vonju, za kar pa morate pridobiti nekaj kilometrine.
Kakšnega seznama ni, morda boste tu pa tam naleteli na kakšen namig o tem, kako so posamezni uporabniki ocenili kvaliteto olj. Za mila so dobra cenovno ugodna, torej srednja oz. nižja kvalitetna olja. Za aromaterapijo in za parfumsko industrijo pa pridejo v poštev samo in zgolj visoko kvalitetna olja. Za emulzije, šampone in druge kozmetične izdelke je bolje, da posegate po kvalitetnih oljih, za odišavljanje prostora pa bodo dobra tudi et. olja iz bližnjega supermarketa.
Velja pa opozoriti: visoka ali nizka cena ni znak visoke ali nizke kvalitete. Marsikdo prodaja slabe stvari po dragi ceni, nekateri (sicer redki) pa prodajajo tudi dobre stvari po pošteni ceni 🙂
Lp
Anonimni · 14. novembra, 2014 ob 11:47
Lep pozdrav,
Naredila sem si kremo iz karitejevega, kokosovega in kakavovega masla, dodala ognjičevo olje-vse skupaj pod paro raztopila in dala v hladilnik, kjer se je strdilo. Krema mi je všeč, tudi pokvarila se mi ne bo, vsaj 1 leto ne, dokler trajajo masla. Se pa sprašujem, ker je zelo mastna je to primerno za obraz ali jo raje uporabim samo za roke in pete na nogah, ki so bolj suhe? Hvala za odgovor.
Toncika M · 15. novembra, 2014 ob 11:46
Živjo,
če vam takšna mešanica maščob za obraz odgovarja, potem jo pač uporabljajte. Vsak ima drugačno kožo in drugačne potrebe, ravno to je čar domače izdelave: negovalne izdelke lahko naredimo po meri in zahtevah svoje kože. Osebno sicer menim, da koža potrebuje tudi vlago, ne samo maščob, zato dolgotrajne nege z izključno maščobnimi izdelki ne priporočam.
LP
Anonimni · 2. februarja, 2015 ob 13:29
Pozdravljeni,
odkar sem odkrila vašo spletno stran, vas zelo rada prebiram, saj je vaš blog zelo poučen, razumljiv in tudi zanimiv. Kadar se mi poraja kakšno vprašanje, grem najprej na vašo spletno stran.
Ne vem, če je ta komentar pravo mesto za moje vprašanje, vendar me je k temu spodbudilo vaše mnenje, da koža potrebuje vlago. S tem se popolnoma strinjam, saj jaz po skoraj enoletni uporabi olj za nego kože ugotavljam (še posebej je kritično sedaj, ko je mraz), da mi primanjkuje vlage. Čeprav si skoraj vsak dan naredim masko za obraz in spijem veliko vode (in nič alkohola!), je moja koža suha in me včasih prav peče. Želela bi si narediti emulzijo oziroma kremo, ki bi vsebovala malo vode oz. hidroalata in dodala npr. rastlinski glicerin. Ker je moja koža res občutljiva (suha in s kapilarami – celotno lice je stalno rdeče ), bi vas vprašala, kateri konzervans bi prišel v poštev oz. je primeren tudi za najbolj občutljivo kožo. Olja uporabljam predvsem za to, da se izognem konzervansom in emulgatorjem.
Za vaš odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem in vam želim lep in sončen dan.
Meta
Toncika M · 7. februarja, 2015 ob 12:33
Živjo,
jaz imam tudi precej občutljivo kožo (sicer so popokane kapilare samo nakazane, zaenkrat jih kar dobro obvladam), s Cosgardom nisem imela nobenih težav. V vsakem primeru vam priporočam, da izdelek s Cosgardom najprej testirate kakšen dan ali dva na manjšem predelu, da vidite možne reakcije. Vsaka občutljiva koža ima namreč svoje "problematične" sestavine, jaz npr. ne prenesem določenih olj in emulgatorjev. V nobenem primeru ne posegajte po natrijevem benzoatu in kalijevem sorbatu.
Lp