fbpx

Kako izdelamo glicerolni izvleček?

Objavil Tončka Mavrič dne

Kako izdelamo glicerolni izvleček?

V zadnjem času sem na Facebooku objavila nekaj fotografij z domačimi glicerolnimi izvlečki, ki so požele precej zanimanja, hkrati pa so se v komentarjih redno pojavljala vprašanja o receptu in postopku izdelave. Tako recept kot postopek sta precej preprosta, ker pa se mi zdi, da je zanimanja precej, negotovosti pa še več, bo objava o izdelavi glicerolnih izvlečkov najbrž dobrodošla.

Kaj je glicerol in kaj glicerit?

Preden se poglobimo v sam postopek izdelave glicerolnih izvlečkov, ponovimo najprej kaj je glicerol (in kaj je glicerolni izvleček).

Glicerol ali glicerin je brezbarvna, viskozna tekočina sladkastega okusa, ki po svoji kemijski obliki spada med poliole. Je naravni sestavni del človeškega organizma in je odlična vlažilna sestavina. O njenih vlažilnih lastnostih si lahko preberete v tej objavi.

Glicerol se v kozmetičnih izdelkih uporablja kot vlažilna sestavina, vse pogosteje pa se uveljavlja tudi uporaba izvlečkov na njegovi osnovi. Glicerol namreč predstavlja polarno topilo za posamezne rastlinske snovi. Glicerol spada tako kot voda in etilni alkohol med polarna topila, vendar je to v primerjavi z alkoholom šibko topilo, kar pomeni, da je njegova ekstraktivna moč manjša, izvlečki pa so zelo blagi in nežni. (Več o različnih vrstah topil in o njihovi moči najdete v objavi o rastlinskih izvlečkih).

Glicerit ali glicerolni izvleček je torej preprosto rastlinski izvleček, izdelan z uporabo glicerola kot topila za aktivne snovi.

Kako izdelamo glicerolni izvleček?

Izdelava glicerolnih izvlečkov je precej preprosta in ne zahteva posebnih znanj ali opreme, le nekaj potrpljenja in dobro mero čistoče.

Tako kot to velja za oljne macerate, tudi pri glicerolnih izvlečkih ni enega samega pravila oziroma pravilnega postopka in pravilnega razmerja med glicerolom, vodo in rastlinskim materialom, temveč je možnosti več. Ne glede na to, katero možnost izberemo, moramo vedno imeti pred očmi le to, da je zaradi prisotnosti vode v samem rastlinskem materialu izvleček podvržen mikroorganizmom, zaradi česar moramo izvleček primerno zaščititi.

Za izdelavo glicerita ali glicerolnega izvlečka potrebujemo:

  • glicerol;
  • vodotopen konzervans (npr. Cosgard);
  • rastlinski material;
  • primeren steklen kozarec s pokrovom. 

Steklen kozarec, v katerem bomo namakali naše rastline, dobro operemo, posušimo in razkužimo. Rastlinski material (cvetove / stebla / plodove / drugo) dobro pregledamo, očistimo, po možnosti operemo in posušimo. V kolikor je rastlinski material, iz katerega bomo delali izvleček, nežen, odvečno vodo samo popivnamo z uporabo papirnatih brisač. Večje kose rastlinskega materiala (npr. večje plodove) razrežemo.

Tako pripravljen rastlinski material zložimo v steklen kozarec ter povsem prelijemo z glicerolom ter dodamo konzervans. Kozarec zapremo in pustimo namakati nekaj dni, navadno do največ 10 dni oziroma do takrat, ko vidimo, da je naš rastlinski material “izžet”. Med namakanjem je priporočljivo, da zmes rastlin in glicerola vsak dan dobro premešamo ali pretresemo.

Po primerno dolgem namakanju glicerolni izvleček precedimo skozi gazo, rastlinski material pa dodobra ožamemo. Priporočam, da po precejanju skozi gazo glicerit še enkrat filtriramo skozi filter papir. Tako dobljen glicerit shranimo v dobro zaprti embalaži na hladnem in temnem. Rok uporabe je 6 mesecev, pogosto pa trajajo precej dlje.

Koliko glicerola in koliko rastlin?

Ob teh vprašanjih se pokažejo možnosti in variante, ki jih imamo na razpolago, ko izdelujemo glicerolne izvlečke, hkrati pa s temi vprašanji že vstopamo v komplicirani svet hipotez in teorij, ki jim nikoli ni videti konca.

Razmerje med glicerolom in rastlinskim materialom je deloma odvisno od naših želja, deloma pa tudi od rastlinskega materiala, ki ga uporabljamo. Več rastlinskega materiala navadno pomeni bolj intenziven izvleček, vendar pri uporabi svežega rastlinskega materiala to lahko kmalu postane problem. Svež material namreč vsebuje vodo, ki se seveda zmeša oz. “izluži” v glicerol, preveč vode pa predstavlja dobro podlago za mikroorganizme. 

Če za izdelavo izvlečkov uporabljamo suh rastlinski material, je razmerje med glicerolom in rastlinami lahko pravzaprav čisto po naših željah. Če pa izdelujemo izvlečke iz svežih rastlin (ki lahko dajo tudi bolj intenziven vonj in barvo) pa je razmerje med glicerolom in rastlino lahko še kako pomembno. Dobro je, da naš izvleček ne presega 50 % vsebnosti vode. Naj bo seveda jasno: vode je lahko načeloma tudi več, vendar je možnost, da se bo izvleček pokvaril, večja. Pri tem bi bilo najbolje vedeti, koliko vode vsebuje naša zel ali plod, vendar to žal niso ravno tako hitro dostopni podatki. Kaj torej naredimo? 

Za rastline, pri katerih ne moremo najti podatka o količini vlage v svežem materialu, se držimo pravila, da uporabimo enak (masni) delež glicerola ter rastlinskega materiala. Za rastline ali plodove, za katere lahko te podatke najdemo, pa primerno preračunamo razmerja. Tako npr. marelica vsebuje cca 86 % vode. Če bi želeli izdelati glicerit iz mareličnih plodov, bi za maksimalno 50 % vode v končnem izvlečku lahko uporabili do cca 58 % marelic in 42 % glicerola.

Kaj pa konzervans?

Pri konzervansu ni debate in ni takšnih in drugačnih možnosti: dodajamo ga vedno, pri čemer ga tehtamo na skupno maso glicerola in rastlinskega materiala. Naša razmerja bodo torej nekako takole (če upoštevamo, da uporabimo enaki masi glicerola in rastlin):

50 % glicerola

49,4 % rastlinskega materiala

0,6 % Cosgarda

Če se ob tem sprašujete, ali je konzervans nujno potreben, je odgovor … ehh, za vašo varnost ja. Glicerol sicer res deluje kot sekvestrant za vodo in v primerno visokih količinah deluje kot samo-konzervirna snov (podobno kot med, alkohol, slanica itd), vendar pa imamo pri izdelavi izvlečkov v resnici opravka z mnogimi dejavniki, ki jih ne moremo predvideti: od količine vlage v rastlinskem materialu, prisotnosti mikroorganizmov v samem materialu do vsebnosti sladkorjev – tudi prisotnost le-teh namreč (negativno) vpliva na trajanje izvlečka. Izvleček zato vedno konzervirajte in porabite v čim krajšem času.

Katere rastline so primerne za izdelavo glicerolnih izvlečkov?

Za zaključek pa še dve besedi o izbiri rastlin za izdelavo gliceritov.

Kot napisano v prvih odstavkov te objave, je glicerol polarno topilo, kar pomeni, da topi predvsem polarne (torej preprosto rečeno “bolj v vodi topne”) snovi. Ko izbiramo rastline za namakanje v glicerolu se torej najprej vprašajmo, kaj pravzaprav želimo z izvlečkom doseči (morda samo vonj? ali pa samo barvo? ali želimo tudi učinkovitost?) ter ali so njene učinkovine bolj topne v vodi ali v lipidih ter se po tem tudi ravnajmo. Tako npr. nima smisla, da bi v glicerolu namakali korenje v upanju, da izlužimo betakaroten, ki je topen v lipidih.

Za namakanje v glicerolu in izdelavo gliceritov je pravzaprav primerna velika večina zelišč in sadežev, ki nas obdajajo: bezeg (cvetje in jagode); slez, slezenovci in ajbiš; lanena semena, lipa, ognjič, kamilica, jagode, borovnice, limone, ingver, kumarice itd. Tu domišljija res nima meja 🙂


4 Komentarji

Tanja Kaligaric · 12. julij, 2019 ob 08:04

Lepo pozdravljena! Že res dolgo vam sledim in 1.sem mislila, da ste kaka upokojena gospa… Ker so bili članki tako strokovni.. Skratka čestitke na vaše znanje in mladost! Zanima me, če lahko pri izdelavi kozmetičnih izdelkov za osebno rabo lahko uporabi konzervans, ki je namenjen za živila – Natrijev benzoat. Npr. za tele glicerinske izvlečke. Hvala za odg. in krasno se naprej. Anja

    Tončka Mavrič · 12. julij, 2019 ob 08:26

    Živjo Tanja,

    hehehe, upokojena gospa 🙂 Jah, še ime kaže na to, kajne? No, sem malce siva, zagotovo pa še ne tako zelo stara 😉

    V kozmetiki se seveda uporablja tudi natrijev benzoat, ponavadi v kombinaciji s kalijevim sorbatom, saj skupaj zagotavljata širši spekter delovanja. Paziti moraš le, da je pH izdelka dovolj kisel, saj drugače nista aktivna. Več o dvojici in o njuni uporabi v kozmetiki lahko prebereš prav v objavi o konzervansih: http://www.mojadomacakozmetika.si/2013/05/09/konzervansi-pregled-in-uporaba/

    Lp
    Tončka

Simona · 13. avgust, 2019 ob 21:58

Pozdravljena! Mene pa zanima če morda veš tudi uporabo in doziranje glicerita? Naredila bi si enega za lasišče in bi seveda želela čim boljše delovanje, sklepam pa, da ga je potrebno pred uporabo še razredčiti?
Hvaležna bom za informacije 🙂
Lep pozdrav!
Simona

    Tončka Mavrič · 14. avgust, 2019 ob 04:51

    Živjo Simona,

    glicerite navadno uporabljamo v drugih kozmetičnih izdelkih (kremah, tonikih, serumih, šamponih itd) kot kozmetično aktivno sestavino oz. kot druge rastlinske izvlečke, torej npr. tja do kakšnih 5 %. Ni pa čisto nič narobe, če bi jih uporabili v višji dozi – edina neprijetnost bi se pojavila zaradi lepljivega občutka, ki ga glicerol da. Pri lasišču je precej odvisno, kakšen izdelek imaš v mislih. Če je to kot nek zeliščni “losjon”, ki ga vtreš npr. pred šamponiranjem, je lahko glicerita pravzaprav ogromno, saj ga potem itak spereš s šamponom. Na suhe (čiste) lase pa osebno velikih količin ne bi dajala…ker si potem ves lepljiv, masten, pocast 😉

    Imej v mislih, da je glicerol zelo nežno in zelo šibko topilo, nežni in šibki so načeloma tudi gliceriti 😉 Imajo pa vse negativne lastnosti glicerola…

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja