Izdelava oljnih maceratov ali izvlečkov
Izdelava oljnih maceratov ali izvlečkov
V mnogih receptih in izdelkih ter na mnogih spletnih straneh, ki ponujajo surovine za izdelavo mil in kozmetike, boste našli tudi macerate ali oljne izvlečke.
Macerati so, z bolj preprostimi besedami, maščobni izvlečki določene rastline. Morda vam je beseda tuja, vendar pa ste se z izdelkom že srečali. Vsi zagotovo poznate šentjanževo olje in ognjičevo mast – v obeh primerih gre za macerat oziroma izvleček neke rastline v maščobnem mediju, najsi bo to olje ali mast. Seveda je maceratov veliko več, saj je rastlin, ki so primerne za oljni izvleček, kar precej.
Oljni izvlečki se lahko uporabljajo v zdravilne in tudi v kozmetične namene. Njihov princip delovanja je precej enostaven: rastline med namakanjem v olje »izlužijo« ali »prenesejo« tiste aktivne sestavine, ki so topne v maščobah, olje pa tako prevzame zdravilne ali negovalne učinkovine rastline. Nas seveda zanimajo predvsem macerati z negovalnimi in kozmetičnimi lastnostmi, ki jih lahko uspešno uporabimo v naših izdelkih.
Z nekoliko znanja in potrpljenja si lahko macerate izdelamo tudi sami doma. Macerati so del zeliščarske tradicije, zato zanje ni edinega in pravega recepta. Variant in možnosti je veliko, vendar pa obstajajo neke skupne smernice, ki jih je dobro upoštevati.
Vse kar potrebujemo, je dovolj rastlinskega materiala, kakovostno rastlinsko olje, čist in steriliziran kozarec s širokim grlom, ki dobro tesni, nenazadnje pa tudi čas, potrpežljivost in nekoliko spretnosti.
Hladni postopek (40 dni)
Ta postopek je primeren za sušene rastline in je povsem preprost: v kozarec s širokim grlom natlačimo drobno zdrobljen rastlinski material in ga zalijemo z oljem. Pri tem pazimo, da se olje enakomerno porazdeli v vse kotičke ter da v našem kozarcu ostane čim manj zračnih mehurčkov. Kozarec dobro zapremo in ga postavimo v temen in hladen prostor za približno 40 dni. Če se le da, kozarec vsak dan dobro pretresemo, pri čemer moramo biti pozorni, da ves rastlinski material ostane pokrit z oljem. Po štiridesetih dneh macerat precedimo, rastlinski material pa dobro ožamemo, da iztisnemo vse olje. Pridobljen macerat po potrebi še dodatno filtriramo skozi gazo, da odstranimo vse morebitne nečistoče. Če za naš macerat uporabimo sveže rastlinsko olje ter smo pozorni ob izbiri rastlinskega materiala, bo naš macerat uporaben približno eno leto
Postopek s segrevanjem
Obstaja tudi hitrejši postopek izdelave, ki za maceracijo predvideva segrevanje. Ta postopek je predvsem primeren za macerate iz svežih rastlin, kot npr. šentjanževka ali melisa, saj le-te vsebujejo še veliko količino vode, ki lahko naš macerat pokvari. Postopek s toploto se lahko izvaja z izkoriščanjem sončne toplote ali toplote štedilnika. V primeru, da koristimo sončno toploto, naš kozarec s širokim grlom napolnimo s svežim rastlinskim materialom, prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa zavijemo v aluminijasto folijo ter postavimo na okensko polico za približno dva tedna. Zaščita z aluminijasto folijo je nujno potrebna, saj sončni žarki močno pospešijo staranje, oksidacijo in žarkost olja, hkrati pa ne doprinesejo nobene koristi izvlečku. Tudi tak tip macerata, če se le da, vsak dan dobro pretresemo. Po 15 dneh macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi dodatno filtriramo. Če koristimo toploto našega štedilnika, v kozarec natlačimo rastlinski material, ga prelijemo z oljem, tesno zapremo, nato pa ga segrevamo v dvojnem grelcu na nizki temperaturi 3 do 4 ure. Voda v vodni kopeli ne sme vreti! Potem macerat precedimo, iztisnemo olje iz rastlinskega materiala ter po potrebi ponovno filtriramo.
Macerati, pripravljeni z uporabo toplote so manj obstojni, ter se večkrat ponesrečijo, saj se zaradi prisotnosti vode v svežih rastlinah radi pokvarijo. Za kozmetične namene svetujem predvsem izdelavo maceratov po hladnem postopku, torej s posušenim rastlinskim materialom. Izbiri sestavin in postopku izdelave namenite nekoliko več pozornosti, saj bo le tako vaš macerat obstojen in kakovosten.
Pri izdelavi in uporabi maceratov za kozmetične namene bodite pozorni na sledeče:
Maščobe:
Za izdelavo oljnih izvlečkov v kozmetične namene so boljša olja kot pa masti ali masla. Veliko rastlinskih aktivnih sestavin, ki so topne v maščobah, so občutljiva na toploto. Ob segrevanju se lahko njihov učinek izniči. Za izdelavo izvlečka boste vašo mast ali maslo resda segreli le na njihovo temperaturo tališča (navadno pod 35° Celzija) in nato vmešali rastline, vendar pa boste izvleček v obliki masla za uporabo v emulzijah morali segreti skupaj z ostalo maščobno fazo tudi do temperature 80° Celzija. Kaj bo takrat ostalo od vašega oljnega izvlečka?
Bodite pozorni tudi pri izbiri olja za macerat. Vedno uporabite samo sveže olje! Izbirajte olja, ki ne postanejo žarka prehitro; za macerate je dobro olivno olje, jojobino olje, riževo olje ter sončnično olje. Velikokrat se uporablja tudi mandljevo olje, vendar vedite, da rado postane žarko.
Če želite vašim maceratom podaljšati življenjsko dobo, dodajte že filtriranemu olju nekaj kapljic vitamina E (v obliki tokoferola). Dovolj je že 0,25-0,5%.
Rastlinski material:
Macerat smilja v riževem olju
Izbirajte vedno samo zdrave rastline, brez zajedalcev ali insektov. Restline naj bodo po možnosti kontroliranega porekla. Če rastline nabirate sami, uporabljajte samo rastline, ki jih zares dobro poznate. Za oljne izvlečke so primerne samo rastline, ki se jih lahko nanaša na kožo, ki niso strupene in katerih uporaba je dovoljena v kozmetične namene!
Pri izbiri rastlin velja še omeniti, da niso vse rastline z negovalnimi lastnostmi primerne za izdelavo macerata. Rastline vsebujejo aktivne snovi, ki so topne v vodi ter aktivne snovi, ki so topne v maščobah. Za izdelavo maceratov se uporabljajo zgolj rastline, ki vsebujejo aktivne snovi, topne v maščobah: ognjič, kamilica, šentjanževka, rman, korenje, itd. Izdelava maceratov iz rastlin, ki vsebujejo le vodotopne aktivne sestavine, kot npr. divji kostanj, je potrata časa in denarja.
Postopek:
Pri postopku pazite, da je vaš kozarec zares čist in suh. Ko nalijete olje, mora v kozarcu ostati čim manj zraku. Če je potrebno, kozarec nekajkrat potolcite ob mizo, da se zračni mehurčki dvignejo. Ker se suh rastlinski material čez čas napije olja, bo nivo olja v kozarcu padel. Zato je dobro, da po prvem tednu kozarec odprete ter po potrebi dolijete olje. Prav tako morate paziti, da vaš kozarec dobro zaščitite pred sončno svetlobo. Zavedajte se, da svetloba pospeši staranje rastlinskega olja, ki bo tako postalo prej žarko.
Shranjevanje in uporaba oljnega macerata:
Macerate hranite v tesno zaprti steklenici v hladnem in temnem prostoru. Nikoli ne uporabljajte macerata, ki ima neprijeten vonj, ki se je pokvaril ali je postal žarek. Žarke maščobe so zdravju škodljive, zaradi velike vsebnosti prostih radikalov pa kožni nanos žarkega olja ali izvlečka doprinese k prezgodnjemu staranju kože.
Ob vključevanju oljnih maceratov v vaše izdelke se zavedajte, da je veliko število učinkovin v vašem izvlečku neodpornih na toploto in na kavstično sodo (natrijev hidroksid). Če želite ohraniti učinkovitost izvlečkov, jih v emulzijah vedno dodajajte le v hladni C fazi, v mila pa jih dodajajte šele po postopku umiljenja, skupaj z dišavami in barvili.
119 Komentarjev
Klavdija Petrovič · 27. junija, 2013 ob 19:15
Pozdravljeni!
Se danes odkrila vašo čudovito stran,…
Vauuu- čestitke!
danes sem pobrala precej sivkinih cvetov- kaj mi priporočate, da bi lahko naredila iz njih, glede na to da sem laik glede vseh teh stvari,…))
je upanje zame=
Lp
Klavdija
toncika · 27. junija, 2013 ob 20:03
Pozdravljena Klavdija,
hvala za čestitke 🙂
V kozmetiki se uporabljata predvsem sivkin hidrolat in eterično olje sivke, katerih pa ne moremo izdelati doma. Za kozmetične namene pa si lahko izdelate oljni macerat. Le-ta se bo močno navzel vonja po sivki in bo kožo pomirjal. Zelo dober je v kombinaciji z maceratom kamilice in ognjiča kot trojni izvleček, ki kožo neguje, pomirja in pripomore pri celjenju manjših ranic.
Sivko lahko preprosto tudi posušite in jo kasneje uporabite v milih, kopalnih soleh ali šumečih kroglah ali pa jo, zavito v tanko muslinasto ali svileno vrečko, lahko uporabite v preprosti kopeli s sproščujočimi zelišči.
Laik gor ali dol, za vse je vedno nekaj upanja 🙂
Lp
Anonimni · 24. julija, 2013 ob 12:34
Koristne informacije kar kličejo na vrt / travnik in k aktivaciji… Bi pa preverila, kako je z rmanom, saj sem dobila informacijo od neke zeliščarke, da je rman primeren za čaje in poparke, za macerat pa ne, ker se baje učinkovine ne izlužijo v maščobo… Kje se da to preveriti?
Hvala in cvetno še naprej,
m
toncika · 24. julija, 2013 ob 17:28
Pozdravljena,
rman vsebuje veliko taninov, ki imajo na kožo adstringentni učinek. Tanini so seveda topni v vodi – če vas zanimajo slednji, je najboljši izvleček v polarnih topilih (čaj, poparki, alkoholno-vodni izvlečki itd). Po drugi strani pa rman, tako kot npr. kamilica ali vratič, vsebuje tudi precej azulenov in nekaj eteričnega olja. Azulen(i) je/so topen v maščobah, na kožo pa delujejo pomirjevalno in protivnetno. Če želite izkoristiti te lastnosti rmanovega izvlečka, potem bo namok v maščobah pravilna odločitev.
Posamezne učinkovine, ki jih neka rastlina vsebuje, lahko preverite samo v strokovnih zeliščarskih ali botaničnih knjigah (ena takšnih je, če se pravilno spomnim naslova, Velika knjiga ljekovitog bilja) ali na nekaterih spletnih straneh, npr. http://www.infoerbe.it; npr. za rman poda sledečo sestavo: http://www.infoerbe.it/index.php?option=com_infoerbe&task=scheda&fld=COSTITUENTI_PRI&ide=1
Seveda vam takšne knjige in spletne strani podajo le informacije o vsebnosti učinkovin. Njihove lastnosti, učinen na koži in topnost v vodi ali maščobah pa morate izbrskati naknadno (oziroma predhodno dobro poznati).
Lp
Anonimni · 27. novembra, 2013 ob 22:44
Hvala za tako zanimivo in lepo oblikovano spletno stran. našla sem kar nekaj odgovorov na svoja vprašanja.
Zanima pa me ali tudi korenje lahko namočim v oljčnem olju?
Hvala za vaš odgovor.
lp Jagoda
toncika · 28. novembra, 2013 ob 07:03
Živjo Jagoda,
me veseli, da na blogu najdete koristne informacije 🙂
Korenje vsebuje veliko karotenoidov, ki so topni v maščobah, zato se izdelava korenčkovega macerata splača. Pri tem je dobro uporabiti korenje z lastnega vrta, ki ga najprej narežete na drobne lističe in pustite da močno oveni oz. se skoraj posuši. Nato ga zalijete z oljem in namakate. Pri korenčkovem maceratu je zares najpomembnejše to, da pred namokom korenček vsaj nekoliko posušite, saj se drugače macerat zaradi velike količine vode, ki je v korenju, rad pokvari.
Olje pa lahko izberete po vaši želji: olivno bo več kot dobro.
Lp
toncika
Anonimni · 19. januarja, 2014 ob 20:16
še nekaj, toliko o maceratih in njihovem "prijetnem" vonju, (pustimo sedaj učinkovine). Izdelala sem oljni macerat žajblja (v olivnem olju) in macerat melise (v sončničnem). Zelo dvomim da bi kdorkoli kaj tako odurnega uporabil v svoji kremi ali kakrokoli- na sebi. Ne vem, ali se lahko to samo meni zgodi, ampak toliko za info, o vonju žajblja v olivnem olju ne duha ne sluha, temveč zelo neprijeten vonj ne vem česa, kar se pa tiče melisinega izvlečka, lahko govorimo le še o neznosnem smradu ki potegne na kislo. Vse prej kot mamljivo za uporabo. pripravke sem seveda izdelala po navodilih, pri čemer tako ali tako ni neke večje znanosti, razen kakšne analize vsebnosti učinkovin, ki pa je doma itak nemogoča.. Voh je sicer relativen glede na dojemanje posameznika, ampak vseeno, nimam pokvarjenih senzorjev.. V kolikor ima kdo podobne ali drugačne izkušnje glede omenjenega, bom zelo hvaležna povratnih info.
in še nekaj + z moje strani: vanilija v sončničnem pa je dokaj čudovita.
Lp, Lara
Anonimni · 19. januarja, 2014 ob 20:23
pozabila sem vzrok mojega obiska tega članka… v bistvu sem iskala podatek o naslovu knjige (mislila sem da je v tej objavi, pa izgleda ni), ime pa je bilo nekako Knjiga sveta (council of…?)? če mi lahko pomagate v kakšnem kontekstu je že bila omenjena tista knjiga? Morda zelišča?
Hvala,
Lp, Lara
toncika · 19. januarja, 2014 ob 20:57
Živjo Lara,
nihče ni rekel, da bodo macerati tudi lepo dišali. Pravzaprav nekateri prav neprijetno smrdijo. Osebno imam rada macerat iz smilja (vendar mi tudi sam vonj smilja zelo lepo diši), ostalih pa… eh ja. Najbolj odvraten vonj pa ima po mojih izkušnjah macerat cvetnega prahu. Bljah! Enako velja z veliko večino drugih rastlinskih izvlečkov: ne dišijo kaj prida. Pravzaprav nekateri prav neprijetno smrdijo. Če hočete dišeče pripravke, uporabite eterična olja 🙂
Knjig je več, pravzaprav so trije deli pod istim naslovom: Plants in cosmetics: plants and plant preparations used as ingredients for cosmetic products. Knjige sem omenjala v objavi Viri in literatura; vendar knjige ne podajajo navodil, kako izvlečke izdelati, če vas to zanima. 🙂
Lep večer,
toncika
Anonimni · 19. januarja, 2014 ob 21:28
seveda sem ob takšnem smradu najprej pomislila na pokvarljivost ali da sem celo kaj narobe naredila, po drugem poskusu z meliso, pa več nisem računala na "pokvarljivost", ampak sem ugotovila, da tako torej je s tem smradom. Seveda, kako bi se pa kaj sploh pokvarilo po treh dnevih pravilnega shranjevanja. Moram pa reči, da sem bila globoko razočarana ob vohanju teh vonjav, saj sem pričakovala tisti blagodejen vonj žajblja, ki ga imam še kako rada, da ne omenjam sicer melisine svežine, na katero sem tudi računala. No, pa očitno ni tako. Je pa res, da takšne vonjave ne vem, če se jih kar tako "zaduši" z eteričnimi olji, upam seveda da bodo kompatibilna z tem smradom in da je v teh maceratih vsaj kaj ekstrahiranih hranljivih učinkovin.. Hvala tudi za naslove knjig, mislim da bodo kar koristne.
Lep večer, L.
toncika · 20. januarja, 2014 ob 08:23
Živjo,
pokvarjeni macerati smrdijo po… pokvarjenem in navadno so precej motni ali pa se celo pojavi voda na dnu. Žal tudi prav izdelani macerati večkrat … smrdijo. In tudi če ga uporabite v majhnih količinah (do 5%) krema še vedno precej smrdi. Nekatere se da prekriti z et. olji (pazite, ker nekatere kombinacije še bolj poudarijo smrad, npr. CO2 ognjiča in agrumi smrdi po pokvarjenem in zakisanem kruhu), največkrat pa ne…. To je tudi eden izmed razlogov, da se v kremah na prodajnih policah izvlečki znajdejo v količinah reda 0,xx odstotka. Kdo bi pa kupil smrdečo kremo?
Knjige so izredno koristne 🙂 Dobite jih le v NUK-u.
Lp,
toncika
Tamara · 28. januarja, 2014 ob 21:53
Ojla, Tončika,
tudi jaz sem navdušena nad vašim blogom ter zdravorazumskim in zelooo poučnim pisanjem. Jupi!
Moje vprašanje je sledeče. Oktobra, kak teden preden se je rodil moj mali, sem v sveže mandljevo olje namočila suhe cvetove ognjiča ter kamilice in pustila 2 dobra meseca nad pečjo, vsak dan pretresla. Sedaj ta macerat uporabljam za masiranje mojega malega, sem pa danes tudi zelo dobronamerno izdelala milo za dojenčke, v katerem sem ga uporabila(14% od vseh maščob). Ampak, ker sem na vaš blog naletela prepozno, sem ga zmešala in grela kar z maščobami in ga nisem dala po fazi umiljenja… pa me zanima, kako naj vem ali bo z njim kaj narobe? Ali bo gotovo kaj narobe? Ali pa bo preprosto odsvetovano, da ga uporabljam na mojem dojenčku – in podarim ostalim mamicam za svoje? Naj povem, da mandljevo olje ni postalo žarko ampak zelo lepo diši, pa tudi segrete maščobe pred fazo umiljenja so zelo lepo dišale.
Hmm, hvala vnaprej za odgovor 🙂
Tamara
toncika · 29. januarja, 2014 ob 15:19
Živjo Tamara,
hvala za lepe besede 🙂
Nič se ne sekirajte, če ste macerate segreli za izdelavo mila. Tudi če ste ga dodali pred trakom in ste ga segreli, ga niste pokvarili. S segrevanjem ste le zmanjšali količino učinkovin v maceratu, v nobenem primeru pa ni postalo "škodljivo" ali "nevarno" 🙂
V vsakem primeru pa na dojenčku uporabljajte čim manj izdelkov, tudi milo raje uporabljajte poredko. Seveda mora milo imeti visok odstotek neumiljenih maščob (torej znižanje sode mora biti visoko, naj bo vsaj 7 ali celo 8%). Milo se bo lahko prej pokvarilo vendar bo veliko bolj blago.
Lep dan,
toncika
Tamara · 29. januarja, 2014 ob 16:14
To se pravi "super fat" delež naj bo 7 oz 8%, če prav razumem (sem bolj ko ne začetnica v svetu domače kozmetike)?
Zaenkrat ne uporabljam še nobenih "izdelkov" na njem razen tega domačega macerata za masažo. Aha, pa še eno vprašanje se mi poraja: koliko pa je navadno življenjska doba mila, katerega "super fat" delež je 5%?
Lep dan,
Tamara
toncika · 29. januarja, 2014 ob 16:31
Ja, to je super fat. Za otroška mila je bolje, da je super fat večji. Trajanje mila s 5% superfata je odvisno od mnogih stvari: kako sveže je bilo olje, ki ste ga uporabili, katera olja uporabite, ali uporabite antioksidante (kot npr. oljnato-smolni izvleček rožmarina) itd. Milo iz olivnega olja, ki je sveže, z dodatkom antioksidantov, se lahko obdrži tudi več kot leto 🙂
Lep dan tudi vam,
toncika
Tamara · 29. januarja, 2014 ob 20:43
Super, hvala vam… zaenkrat! 🙂 Imam še veliko vprašanj v rokavu :).
tajci66 · 2. februarja, 2014 ob 11:40
Lepo pozdravljeni,
Najprej hvala za znanje ki ga podajate.
Vprašanje pa je; za kožo z rozaceo je baje dobro olje Cardiospermum halicacabum – t.i. Korinda. Če imate mogoče kaj izkušenj; A sem prav razumela to so tisti 'zvončki' ki postanejo rdeči in so lepi za k suhem cvetju. Noter imajo tri semena. Naj semena zdrobim? Suha ali sveža? Pa ali poznate še kako 'zdravilo' ki pomaga pri rozacei. Ima jo namreč dobra prijateljica, pa mama od ene druge prijateljice, pa me zato zanima. Zanima me tudi,kako se naredi šipkovo olje? Saj ni drago za kupiti, samo pri nas raste toliko lepega šipka, pa bi raje doma naredila. Olčno olje imamo pa doma. Hvala za odgovor.
toncika · 2. februarja, 2014 ob 12:02
Živjo,
z omenjeno rastlino nimam nobenih izkušenj in je tudi ne poznam. Imam pa izkušnje z rozaceo in pri tem bi vam svetovala le eno: koža z rozaceo ali kuperozo je izredno občutljiva in koža ene osebe odreagira čisto drugače na iste sestavine kot koža druge osebe. Problematična je lahko čisto vsaka sestavina, tudi najbolj nedolžna. Kozmetične izdelke izdelujte zase (še zase si jih je težko izdelati!), za druge pa le, ko naberete nekaj izkušenj.
Šipkovega olja se ne naredi, temveč se ga kupi. To je olje, iztisnjeno iz semen muškatne vrtnice (latinsko ime Rosa rubiginosa), ki je samo sorodnik našega šipka (latinsko ime Rosa canina). Ne dela se ga z namokom (kot ste, domnevam, napačno razumeli), temveč se ga pridobiva s stiskanjem semen – podobno kot oljčno olje.
Lep dan,
toncika
tajci66 · 5. februarja, 2014 ob 22:49
Živijo g. Tončika
Hvala za moder nasvet !! in hvala za pojasnilo glede šipkovega olja. Tudi sama sem si predstavljala da gre za olje stisnjeno iz semen, pa sem ob pisanju vse pomešala. Nisem pa vedela da je to samo daljni sorodnik našega šipka, vsaj po sliki sodeč. 🙂 Se opravičujem.
Hvala in lep pozdrav,
Tajči.
Anonimni · 9. februarja, 2014 ob 14:09
Pozdravljena, Tončika.
Vaša stran je res super, na njej najdem ogromno uporabnih podatkov. Hvala!
Me pa v povezavi z macerati še nekaj zanima: ali obstaja kakšna rastlina, ki se jo MORA macerirati svežo? Npr. za šentjanževko sem slišala, da se je nikoli ne suši, ampak jo je treba namakati svežo.
In nadalje: če delam macerat po hladnem postopku, je torej vseeno kdaj ga delam? Torej tudi sedaj, ko je zima?
Kakšna je v resnici razlika, če naredim npr. macerat iz ognjiča po toplem ali hladnem postopku? Zanima me kar se tiče učinkovanja in vsebovanja sestavin. Je kakšna razlika?
Pri kremicah sem sicer še začetnik in me zato skrbi, da krema ne bi uspela, če bi ji dodala macerat v hladni fazi. Bo sigurno uspela? Čeprav bo kremica že praktično narejena? Ker po tej logiki bi lahko katero koli olje dodala kremi v C fazi? Koliko % lahko dam macerata, da bo kremica še uspela, je kakšna omejitev? Moram pa verjetno to olje ravno tako upoštevat pri maščobni fazi, ne? Se opravičujem za toliko vprašanj, ampak zame je to vse tako novo in se mi zdi tako komplicirano. Ob vsaki izdelavi se mi poraja še 100 novih vprašanj 🙂
Hvala za odgovore in lepo nedeljo,
Tamara
toncika · 9. februarja, 2014 ob 14:38
Živjo Tamara,
hvala za pohvale 🙂 Zmeda je na začetku čisto normalna, vprašanja pa tudi. Nekaj uspelih krem pa bo veliko dvomov pregnalo 🙂
Kar se tiče maceratov: priporoča se uporabo sveže rastline za šentjanževko, meliso in smilj. Rastlino naberemo, pustimo v senci, da nekoliko oveni in nato namakamo. Izdelava macerata s suho rastlino (torej ognjič, kamilica, sivka itd) lahko poteka v kateremkoli delu leta, lahko tudi pozimi.
Razlika med "toplim" in "hladnim" postopkom je predvsem v času. Problem je v tem, da pri maceraciji na toplo olje ne sme doseči previsoke temperature (navadno se priporoča pod 40 stopinj Celzija), kar pa doma na domačem kuhalniku pogosto ne uspe. Zeliščarska tradicija priporoča počasno, hladno namakanje zaradi ohranitve sestavin, zatorej sklepam, da se pri toplem postopku nekatere stvari uničijo.
V hladni fazi kreme ste s količino sestavin precej omejeni. Odvisno je seveda tudi od emulgatorja, vendar pa se načeloma priporoča, da sestavine v hladni fazi ne presegajo 4-5%. To recimo lahko pomeni 3% macerata, 1% tokoferola, 0,6% Cosgarda in eterično olje. Vodnotopne sestavine (npr. hialuronat, pantenol itd) so manj problematične, veliko težavo predstavljajo prav maščobe. Olje, ki ga dodate v hladni fazi se seveda upošteva v maščobno fazo. Ravno tako je del kreme kot tista olja, ki ste jih uporabili v topli fazi.
Morda samo še to: macerati so močno blagi izvlečki. Njihov namen je predvsem neposredna uporaba na koži – torej nerazredčeni – in kot takšni tudi lahko blagodejno učinkujejo. Kot dodatek v kremah je njihovo učinkovanje zelo omejeno, saj je tudi njihova količina zelo majhna. Če bi radi maksimalno izkoristili njihov učinek, jih raje uporabljajte neposredno na koži 🙂
Lep dan,
toncika
Anonimni · 9. februarja, 2014 ob 17:50
Hvala za hiter odgovor! Potem pa nimam kaj, kot se čim prej lotiti dela 😉
Hvala za vse,
Tamara
Matejka · 24. marca, 2014 ob 23:36
Pozdravljeni!
Ful dobro vse obrazlozeno. Sem sele zacetnik…
Zanima me dvoje. Kje imate kaksne tecaje?
In glede maceratov. Napisali ste da hladen postopek delamo s suhimi rastlinami in da je potrebno dat kozarec na temno. To je zdaj tretja razlicica ki sem jo slisala. Ena je da das na sonce, druga pa na toplo in svetlo, ne pa na direktno sonce. In zdaj sem zmedena… zanima me pa predvsem za macerate iz kamilice, ognjica, sivke in regrata.
toncika · 25. marca, 2014 ob 18:57
Pozdravljena Matejka,
do sedaj je bil organiziran samo en tečaj. Naslednjega planiram že nekaj časa, vendar preprosto časovno ne uspem spravit vsega skupaj. Manjka mi kakšna urica več v 24 urah, ki jih ima dan. 🙂 Bo pa v vsakem primeru objavljeno na blogu nekaj tednov pred tečajem.
Glede maceratov je takole: slovenska zeliščarska tradicija pravi, da se macerate izdeluje na sončni svetlobi. Tuji zeliščarski viri in farmakopeja pa pravijo, da je potrebno macerate izdelati v temi. Ker gre vsekakor bolj verjeti napotkom strokovnjakov in izobraženih ljudi (hja, v tujini je za zeliščarski poklic potrebno opraviti univerzitetni študij!), sama smatram kot pravilnejši postopek tisti, ki priporoča izdelavo macerata v temi. Konec koncev je to tudi precej bolj logično, v kolikor želimo ohraniti čimveč lastnosti rastlinskega materiala in seveda olja: pomislite, da je eden izmed glavnih virov oksidacije poleg zraka pravzaprav svetloba. Svetloba pospeši žarkost in pospeši razpadanje določenih snovi rastlinskega izvora, poleg svetlobe pa imamo pri izpostavljenosti soncu še toploto, ki prav tako pospeši žarkost in razpadanje…
Skratka: ni nujno vsa tradicija dobra, vendar pa hkrati seveda ni nujno, da je vsaka znanost pravilna.
Lep večer,
toncika
Matejka · 26. marca, 2014 ob 00:09
Najlepse hvala za odgovore! 🙂
Upam na kaksen tecaj!
Lp
M
Anonimni · 30. marca, 2014 ob 16:14
Zanima me ali lahko uporabiš macerat kot osnova za izdelavo mila po hladnem postopku?
toncika · 30. marca, 2014 ob 17:21
Lahko, vendar se morate pri tem zavedati, da se velika večina učinkovin, ki jih je olje uspelo izvleči, med postopkom saponifikacije pod vplivom temperature in NaOH poškoduje oz. uniči.
Čbelca · 3. aprila, 2014 ob 15:11
Avtor je odstranil ta komentar.
Čbelca · 3. aprila, 2014 ob 15:12
Evo našla sem objavo sedaj pa nisem prepričana ,da sem prav razumela. torej želim narediti ognjičevo olje.. torej dam v stekleno posodo suhe cvetove in jih samo prelijem z olivnim oljem kolikor je cvetov ,nič več ne dodajam olja?ker sem nekje prebrala da mora bit razmerje 3/4 nekje pa 1/4… ali potem, če cvetovi vpijejo olje lahko olje dolivam al kako? Hvala za odgovor..
Čbelca · 3. aprila, 2014 ob 15:15
pa še nekaj:))) , kje in kako je najbolje sušiti cvetove ognjiča? po objavah predvidevam, da na soncu ne:D hvala!
toncika · 3. aprila, 2014 ob 16:25
Kot je v objavi zapisano: macerati so del zeliščarske tradicije zato zanje NI edinstvenega recepta in tudi ne navodil. Načinov priprave je več, prav tako so razmerja med oljem in rastlinskim materialom lahko različna in različen je postopek. Zato boste nekje našli razmerje 1/3 in 2/3, nekje 1/4 in 3/4 in tako naprej. Po farmakopeji je priporočena količina 150 g suhih cvetov ognjiča na 1000 g olja, pri čemer se macerira 30 dni (vir: Manuale delle preparazioni erboristiche, 2012).
Katerim razmerjem boste sledili, je vaša odločitev. Noben recept ni "pravilen" in noben recept ni "napačen". Važno je le, da so cvetovi VEDNO pokriti z oljem – če olje vpijejo, boste morali olje dodati. Po 30-40 dneh maceracije vse skupaj precedite in filtrirate, rastlinski material pa dobro ožamete.
Kar se tiče sušenja ognjiča: vse zdravilne rastline se suši v senci, na suhem in zračnem prostoru. Cvetove se nabira, ko so povsem odprti. Da je sušenje lažje, se venčne listke potrga s čaše in se jih suši posebej (tako se cvet ne bo ponovno zaprl).
Čbelca · 4. aprila, 2014 ob 10:19
Bom upoštevala te dragocene nasvete! Hvala, res mi je bilo v veliko pomoč!
Lp,Nina
Anonimni · 8. aprila, 2014 ob 11:43
Pozdravljeni.
Mene pa zanima maceracija smrekovih vršičkov – nikjer ni namreč nič napisanega o tem.
Se jih lahko sveže nabrane (ne vem, kako bi se jih posušilo, če sploh) polije z olivnim oljem in pusti stati 6 tednov?
Bi bil takšen oljni izvleček za pripravo mila po hladnem postopku?
Hvala vnaprej lp
toncika · 8. aprila, 2014 ob 15:51
Živjo,
sveži smrekovi vršički se navadno macerirajo s sladkorjem za izdelavo sirupa. O uporabi vršičkov za izdelavo oljnih maceratov še nisem slišala in po vsej verjetnosti tudi nimajo nobene posebne učinkovine, ki bi bila topna v olju. Maceriranje bi bilo potemtakem prej kot ne… nesmisel.
Lp,
toncika
Anonimni · 8. aprila, 2014 ob 16:00
Za maceracijo s sladkorjem vem, zanimalo me je glede oljnega izvlečka, ker jih gospod, ki prodaja Vilinska mila, uporablja pri izdelavi mila. Kaj menite, kako bi se jih potemtakem lahko uporabilo pri izdelovanju mila?
toncika · 8. aprila, 2014 ob 16:10
Hmm… ne vem. Zavedajte se, da je ogromno, zares ogromno stvari zgolj marketinška poteza. In tudi smrekovi vršički bodo po vsej verjetnosti le prodajni trik… Preden se sprašujete o možnosti uporabe, se povprašajte o smotrnosti uporabe…
Kakorkoli: po vsej verjetnosti smrekove vršičke pusti, da ovenijo ali pa jih povsem posuši, nato pa normalno macerira v olju. Kako jih posuši… se mi niti ne sanja. Izdelek (in postopek) si je najbrž zamislil in izmislil sam, saj se po mojih podatkih iz smrekovih vršičkov v kozmetiki ne uporablja ničesar.
kekec · 22. junija, 2020 ob 10:32
Smrekove vršičke se zmiksa z nekaj olja in tremi žlicami alkohola (vsaj toliko olja da so noži mikserja povsem prekriti) v tekočo pasto.Pusti se stati tri dni v temnem prostoru. Prva dva dni se miks večkrat pretrese. Tretji dan pa se pusti pri miru da se delci oborijo na dno posode (steklene, ne kovinske). Tekočino iznad oborine se nato prefiltrira še skozi gazo. S preostalo oborino si lahko dva tedna masiramo prsni koš za zdrava pljuča. Vršičkom lahko dodamo timijan in rožmarin.
Anonimni · 8. aprila, 2014 ob 17:52
Se zelo strinjam z vami.
Najlepša hvala za odgovor.
Anonimni · 22. aprila, 2014 ob 20:53
Pozdravljeni.
Berem zgornje komentarje in se sprašujem: če se večina učinkovin v maceratih, če jih uporabimo za izdelavo mila, uniči, kako naj potem naredim ognjičevo milo?
toncika · 23. aprila, 2014 ob 07:26
Živjo,
no, ravno to je vprašanje pri milih. Kolikšen učinek ima dejansko snov, ki je dodana v milu?
Če si preberete še komentarje v drugih objavah o milih, se vam bo porodilo tudi drugo vprašanje: ali je smiselno izdelati ognjičevo, kamilično ali pač drugo "zdravilno" milo? Milo je milo in njegova naloga je umiti. S kože ga speremo v nekaj minutah in od njega ostane bore malo, še manj pa od takšnih in drugačnih blagodejnih sestavin. Milo mora umiti, ne pa zdraviti, odpraviti vrsto kožnih bolezni in tegob. Za tisto so mazila in kreme, ki na koži ostanejo dlje časa oz. se vanjo vsaj deloma vpijejo.
Ognjičevo milo izdelate klasično, po hladnem postopku, ognjičev macerat pa dodate po sledi. Vendar od mila pričakujte le to, da bo milo. Ničesar več.
Lp
toncika
Anja · 4. junija, 2014 ob 19:22
Pozdravljena,
še enkrat pohvale za vaš blog. Od vse literature, ki jo imam in vseh možnih blogov, vedno dobim pri vas vse in predvsem smiselno utemeljene odgovore.
Zanima me, če bi lahko zgoraj navedeno sušenje in maceriranje ognjiča (postopek ter razmerje ognjiča z oljem), upoštevala tudi pri ostalih rastlinah, npr. sivka, rožmarin, kamilica?
Kdaj je najbolj smiselno pobirati rastline za sušenje?
Hvala za odgovor.
Lep pozdrav,
Anja
Toncika M · 4. junija, 2014 ob 19:42
Živjo,
hvala za pohvalne besede 🙂
Seveda lahko enak postopek uporabite tudi za ostale sestavine. Edina izjema so tiste rastline, iz katerih je potrebno macerat izdelati obvezno iz sveže rastline, npr. melisa in smilj. Razmerje ni tako zelo pomembno – važno je, da so rastline povsem pokrite z oljem skozi celoten postopek maceriranja.
Rastline pobiramo v njihovem najboljšem balzamičnem obdobju – kot da bi rastline pobirali za čaj. Zato ognjič pobiramo sproti, med cvetenjem. Enako kamilico in sivko. Rožmarin lahko načeloma skozi celo leto, vendar je bolje spomladi ali poleti. Nabiramo vedno na sončen dan, bolje je, če je dan poprej tudi sončen.
Lp,
toncika
malasmehica · 10. junija, 2014 ob 11:18
Živjo,
berem vse te komentarje in na žalost nisem našla prav tisto kar mene najbolj zanima……torej.
Nabrala sem sveže liste melise jih malo narezala in dala v stekleni kozarec. Do vrha sem jih prelila z olivnim oljem in dobro zaprla z pokrovom. Sedaj me zanima ali naj to stoji kake 3 tedne na soncu kakor kamilice in šentjanževka ali moram dati v senco dokler ne odlijem v steklenico in shranim v temen prostor od koder ga bi uporabljala za masažo telesa.
Hvaležna bom vsakega vašega nasveta ………..
Lep sončen pozdravček,
malasmehica
Anja · 10. junija, 2014 ob 20:24
Pozdravljeni,
mi lahko svetujete ali bi bilo dobro sončnično olje iz trgovine za macerate? Kupila bi hladno stiskano, ekološko sončnično olje, ali bi morala še na kaj paziti. Olivno tudi imam, vendar je malo dražje in sončnično mi deluje boljše za namakane sivke in ognjiča. Za rožmarin pa bi uporabila olivno olje.
Še en laični nasvet: koliko časa približno sušite rastline?
Najlepša hvala za vaš odgovor.
Lep večer želim,
Anja
Toncika M · 14. junija, 2014 ob 13:09
Živjo,
oprosti za pozen odgovor, vendar sem bila cel teden v tujini na sejmu in sem šele sedaj spet priklopljena 🙂
Vse macerate naj bi se izdelovalo v temnem prostoru. Izpostavljanje macerata soncu pospeši žarkost olja, zaradi česar se macerat hitreje pokvari. Ne glede na to, kaj pravi tradicija. Vsako rastlinsko olje se zaradi izpostavljenosti UV žarkom in seveda toploti hitreje oksidira ter posledično pokvari.
Lp
toncika
Toncika M · 14. junija, 2014 ob 13:18
Živjo,
tudi vam se opravičujem za pozen odgovor, žal je tujina marsikje še vedno brez wi-fi povezave…
Sončnično olje obstaja v dveh različicah: visoko oleinsko in visoko alfalinolejsko olje. Prvo vsebuje visoko vsebnost oleinske kisline (če se ne motim okoli 70%) in je zaradi tega bolj odporno na oksidacijo in na žarkost. Velika večina sončničnega olja, ki ga dobite v trgovini, spada med to vrsto olja. Obstaja pa tudi visoko alfalinolejsko olje, ki je neodporno na oksidaijco in ima visoko količino alfa linolejske kisline. To je pravzaprav "pravo" in "naravno" sončnično olje. Slednje ima precej krajši rok trajanja in je zato nekoliko manj primerno za izdelavo maceratov.
Pri izbiri sončničnega olja zato bodite predvsem pozorni na vsebnost obeh kislin in seveda na rok uporabe, ki mora biti čim daljši. Ne kupujte olja, ki ima rok uporabe čez kakšne tri ali štiri mesece 🙂
Sušenje rastlin je odvisno od same rastline. Sivka je suha v nekaj dneh, rožmarin potrebuje več časa, za dobro posušen ognjič pa je bolje čakati tudi kakšen teden ali dva. Še posebej cvetni koški ognjiča so zelo trdovratni za sušenje, nepravilno ali nezadostno posušen material pa lahko splesni. Če niste prepričani, da je rastlina suha, raje pustite kakšen dan več. Obvezno pa sušite v senci, na zračnem prostoru in seveda v tanki plasti, razprostrti na tkanini. Sivko lahko sušite tudi v manjših šopih, obešenih navzdol.
Lp
JozicaH · 22. julija, 2014 ob 07:55
Pozdravljeni,
ali lahko naredim macerat materine dušice? Je bolje iz sveže ali posušene rastline?
hvala
Toncika M · 28. julija, 2014 ob 16:48
Zivjo,
seveda lahko, ceprav zanj se nisem slisala. Iz suhe rastline.
Lp
Anonimni · 14. avgusta, 2014 ob 10:53
Pozdravljeni,
Dodal sem 50g suhih cvetov na 1000g olja in je zadeva že precej gosta, recimo da spravim še mogoče 10-20g, nikakor pa 150g suhih cvetov…a je kakšna finta?
Lp
Toncika M · 14. avgusta, 2014 ob 11:42
Živjo,
150 g cvetov ognjiča (brez cvetnega dna, torej načeloma samo venčnih listov) na 1000 g olja je "farmacevtska" doza. Kakšno opremo in kakšne trike uporabljajo, ne bi vedela, zagotovo pa nekaj, kar rastlinski material dodatno "stisne". V domači izdelavi se navadno držimo načela "kolikor gre" – torej vzamemo kozarec, "nabašemo" toliko cvetov, kot nam uspe in nato zalijemo z oljem ter čez nekaj dni pogledamo, koliko olja je rastlinski material popil in ga po potrebi dolijemo. Drugih trikov žal ne poznam.
Lp
Anonimni · 9. septembra, 2014 ob 10:38
Zdravo!
Naredila sem macerat ki vsebuje calendula basis soja olj in s tem oljem sem prelila sivko.olje že vsebuje tokoferol ali je potem potrbno še dodajati vitamin.Kožo neguje in pomirja.sojino olje se hitro vpija v kožo in je nežno.Vprašanje-Potem pa bi dodala malo mct oil za boljši občutek nemastnosti10 % ne glede na to da je jodovo število sojinega olja 131(torej hitreje sušljivo na zraku in dobro vpijajoče).dodala bi še eterično olje sivke.No zdaj me pa res zanima ali sem to pravilno zasnovala?Toliko informacij pa upam ,da sem jih vsaj pravilno uporabila.
lp
Mia
Anonimni · 9. septembra, 2014 ob 13:49
ojla!
Ali mora biti lanolin in tokoferol v hladilniku?
lp
Toncika M · 9. septembra, 2014 ob 15:56
Živjo Mia,
dodatnega tokoferola načeloma ni potrebno dodajati, vendar pa naj bo jasno, da ne bi škodil 🙂 Če želite, lahko dodate tudi mct. Razmerje enega in drugega olja določite sami. Pri tem ni možno narediti napake – dognati morate, kakšen končni učinek vam najbolj ustreza. Glede et. olja sivke pa je vse odvisno, za kaj boste olje uporabljala. Če je za masažo, se držite aromaterapevtskih količin. Če je le za kozmetično rabo, dodajte toliko, da vam bo prijetno dišalo.
Lp
Toncika M · 9. septembra, 2014 ob 15:57
Tako lanolin kot tokoferol moramo hraniti v dobro zaprtih posodah na hladnem (ni potrebno v hladilniku), suhem in po možnosti temnem prostoru.
Naravna Kozmetika · 18. decembra, 2014 ob 09:34
Zdravo!
Naredila sm macerat iz smilja,ognjiča in sivke in vsi trije so mi uspeli.Korenčkov macerat imam občutek da diši malo po kislem.Vse sm naredila tako kot ste rekla.Posušila sm malo korenje dala v steriliziran kozarec ga prelila in imela v temnem prostoru.Kje sem lahko naredila napako?Melisin macerat pa ima čuden vonj pa me zanima če ima nasplošno čuden vonj.Moja babica ima luskavico pa sm ji mislila naresti negovalno olje za telo 100 ml.Dala bi 30 gr smiljnega macerata,20 gr sivkinega macerata,2gr tokoferola,10 gr lisolecitina bi rastopila v avokadinem olju.Bo to vredu ?Pa par kapčjic eter.olja sivke bi dodala.Se lahko maže tudi po predelih kjer je koža bolana.To bo samo negovalno olje za kožo,ne zdravilno kot dobiš razna mazila v lekarni za luskavico.Lepo pozdravljeni
Toncika M · 21. decembra, 2014 ob 09:19
Živjo,
korenčkov macerat se zelo, zelo, zelo rad ponesreči. Že kanček preveč vlage v korenju lahko pokvari macerat. Vse skupaj zavrzite in ne sekirajte se preveč – niste ne prva ne zadnja, ki ji macerat ni uspel 🙂
Vsi macerati (ja, tudi melisa) imajo čuden vonj. Če ste pričakovali svež in prijeten vonj – kot je pravzaprav vonj melise, ste napačno pričakovali. Tudi kamiličen macerat nima ravno vonja po kamilicah… meni najljubši po vonju ostaja macerat smilja, in ta je tudi edini, ki ga uporabljam. Ostali mi preveč… smrdijo 🙂
Za babico bo takšnole olje najbrž dobro, poskusite 🙂
Lp
Roža · 24. julija, 2015 ob 08:58
Pozdravljeni,
zanima me po kakšnem postopku vi macerirate smilj?
Hvala in lp
Toncika M · 1. avgusta, 2015 ob 15:17
Živjo,
če imam na voljo sveže pobrano cvetje, pustim, da močno ovene, nato ga dam v kozarec, povsem pokrijem z oljem (sama imam najraje riževo) ter dobro zaprem. Če imam na voljo le suho cvetje, ga le preprosto dam v kozarec in prekrijem z oljem. V obeh primerih čez nekaj dni preverim, ali je morda potrebno doliti olja ali ne, nato pa pustim macerirati 30-40 dni, v temnem prostoru. Precedim in otisnem, to je to.
Macerirajte – če se le da – v temnem prostoru. Prepričanje, da je potrebno macerirati na soncu, izvira iz tradicionalne prakse, vendar nima podlage. Sončna svetloba in toplota sta prvi in največji sovražnik olju, saj sta povodnika za oksidacijo in tvorbo prostih radikalov.
Lp
Toncika
Anonimni · 5. avgusta, 2015 ob 16:58
Pozdravljena Tončka. Hvala za vse informacije, ki jih tako radodarno objavljaš in deliš, super si!
Doma imam letos veliko posušene arnike, pa bi rada naredila macerat- a je primeren postopek, ki je opisan zgoraj (hladen postopek, 40 dni)? Moram biti pri arniki na kaj še posebej pozorna?
Toncika M · 6. avgusta, 2015 ob 05:47
Živjo,
hvala za pohvale 🙂
Postopek je primeren tudi za arniko. Enostavno prelijte z oljem in pustite macerirati. Edina stvar, na katero morate biti pozorni je, da po prvih nekaj dneh preverite, ali je rastlinski material še vedno povsem prelit z oljem.
Lp
Anonimni · 14. avgusta, 2015 ob 18:30
Kar se tiče maceracije smrekovih vršičkov bi samo pripomnil, da verjetno v smreki so v olju topne učinkovine. Če ne drugega smreka. Pri pripravi smrekovega mazila se npr. smolo segreje v olju, ki smolo topi (tudi sicer se madeži smole z rok dobro odstranijo z oljem), tako da verjetno brez smisla to ni?!
Toncika M · 18. avgusta, 2015 ob 07:03
Pozdravljeni,
v kozmetiki se iz smreke uporablja samo eterično olje. Uporaba smrekove smole v mazilu ne spada več v kozmetiko, temveč na zdravstveno področje.
V vsakem primeru je potrebno ločiti med topnostjo sestavin, ki nas v danem trenutku zanimajo in ki so v posameznem delu rastline. Ne moremo kar preprosto reči "smreka je topna v olju". To bi bila največja napaka. Kamilica ima npr. v cvetovih tako vodotopne kot lipofilne snovi. Vsaka izmed njih ima drugačne lastnosti, zato bomo našli na tržišču tako vodnoalkoholni izvleček kot oljni macerat.
Za smrekove vršičke ni podatka o uporabi v kozmetiki. Da bi vedeli natančno, katere koristne snovi vsebujejo, v katerem mediju so topne in kakšen bi lahko bil njihov namen v kozmetiki, bi bilo potrebno opraviti kakšno analizo. Vendar pa po vsej verjetnosti kakšnega posebnega kozmetičnega učinka nimajo… pač, niso vse rastline primerne za uporabo v kozmetiki.
Lp
Anonimni · 12. oktobra, 2015 ob 11:11
Pozdravljena,
vedno, ko se kaj sprašujem na temo domače kozmetike in ne vem odgovora, najprej pogledam na vašo spletno stran in skoraj vedno najdem informacije. Imam eno vprašanje v zvezi z maceratom korenja – lahko da ste že podali odgovor na to temo, a sem ga spregledala. Najprej sem korenje dva dni sušila in potem nekaj tednov macerirala na okenski polici. Ko sem pred dnevi odprla steklenico, mi je olje kar začelo teči ven (kot da bi zavrelo). Olje mi sicer ne smrdi, vendar se sprašujem, ali olje uporabno ali ne (naredila sem že nekaj maceratov iz zelišč, a se mi to še ni zgodilo). Že vnaprej hvala za odgovor in lep dan še naprej, Meta
Anonimni · 4. marca, 2016 ob 20:28
Pozdravljena!
Brskam po spletu in ne najdem…Zanima me, kaj se zgodi, če ognjič pri maceraciji v olivnem olju pustim kar noter in kozarce po 40 dne kar z ognjičem vred spravim na temno mesto? Ali se iz ognjiča začnejo lužiti kakšne škodljive snovi? Lp, Renata
Ivo Coz · 10. junija, 2017 ob 14:17
Najprej, lepo pozdravljeni in čestitke za blog!
Še vedno sem zmeden ob "topli/hladni maceraciji".
Vsa leta sem v toplotni komori pri konstantni temperaturi 43 stopinj v vrhunskem olivnem olju obdelal svežo (dalmatinsko) šentjanževko in vedno dobil temno tekočino.
Ko pa sem pred kratkim pod enakimi pogoji obdelal posušeno šentjanževko (v Dalmaciji nabrano spomladi 2016), je barva zelo "švoh".
Sicer pa, če je posoda dobro zatesnjena, voda ne more izpariti. Stvar je torej kar zagonetna.
Hvala za komentar in LP
Gabrijela Homan · 11. avgusta, 2017 ob 11:43
Vprašanje: Smiljo sem narezano dala v stekleni kozarec in prilila domače olivno olje ter ga za 40 dni postavila v zaprto omaro na balkonu, kjer je bilo letos zelo vroče.Večkrat sem ga tudi premešala z leseno vilico Danes 11. 8. sem smiljo iztisnila skozi gazo. Olje je boj temne barve, vendar zelo dišeče po roži smilja. Prosim napišite, če ga lahko uporabljam tako pred sončenjem, po sončenju in po vsakodnevnem tuširanju. Hvala za odgovor.
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 07:04
Pozdravljeni Ivo,
za šentjanževko se vedno priporoča izdelavo macerata iz sveže rastline, ne pa iz suhe. Ravno zato je bil vaš macerat iz suhe šentjanževke bolj "švoh" 😉
Lp
Tončka
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 07:12
Pozdravljeni,
macerat korenja je eden izmed najtežjih maceratov, saj korenje vsebuje veliko vode in se zato med maceracijo rado… pokvari. Sušeno (vendar ne čisto suho) korenje namočimo v olje. Pazimo, da olje povsem prekrije rastilnski material. Premešamo, zapremo, maceriramo. Dobro je, da redno in sproti pregledujemo, ali se pod oljem nabira tekočina – voda, ki jo korenje vsebuje in izloči. V tem primeru je treba olje in vodo ločiti, rastlinski material pa pregledati in po potrebi zavreči in nadomestiti z novim, saj rastlinski material v stiku z vodo začne gniti. Najbrž se je vam zgodilo prav to. Neuspel macerat je bolje zavreči.
Lp
Tončka
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 07:16
Pozdravljeni,
Tudi če pustite ognjič dlje časa v olju, se iz njega načeloma ne izlužijo nobene strupene snovi. Je pa vprašljiv smisel takšnega početja. Po maceriranju namreč je rastlinski material iztrošen, počasi bi se začel postopek degradacije. Če olja ne precedite in filtrirate temveč ga iz kozarca vsakokrat vzamete takšnega, kot je, imate pravzaprav prvih nekaj vzorcev bolj "švoh" olja, potem malček bolj konkretnega, nazadnje, ko bi iztisnili še zadnje kaplje iz rastlinskega materiala, pa najbolj koncentriranega olja. Z direktnim filtriranjem in iztiskanjem si zagotovite, da je vse olje, ki ga iz macerata dobite, enakomerno in homogeno nasičeno z učinkovinami. Olje, ki ga rastlinski material zadržuje v sebi, je namreč najbolj bogato. Škoda bi bilo, da bi se mesece mazali z nečim manj koncentriranim, nato pa s pravo bombo 🙂
Lp
Tončka
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 07:18
Pozdravljeni,
macerat iz smilja lahko uporabljate prav za vse, kar vam srce poželi. Pred sončenjem (opozarjam seveda, da to ni zaščitno olje!), po sončenju, po tuširanju, kot dodatek v kremah in losjonih, kot osnovo za druge oljne mešanice itd.
Lp
Tončka
Andraž · 8. maja, 2018 ob 16:10
Pozdravljena, šele danes sem opazil vašo stran ko sem preučeval izdelavo maceratov. Ali poznate rastlino ranjak? Bi se dalo iz nje narediti macerat,potem pa v kombinaciji z ognjičevim maceratom in čebeljim voskom naredit kremo za kožo… Mogoče bi še dodal šentjanževko. Kakšno mnenje,recept za mojo neizkušenost bi bil zelo dobrodošel.
Hvala in lep pozdrav,Andraž
Tončka Mavrič · 29. oktobra, 2018 ob 07:27
Živjo Andraž,
oprosti vendar sem šele sedaj opazila tvoj komentar! V tistem obdobju je blogger zelo hecal s pošiljanjem obvestil o novih komentarjih, pa sem jih zaradi tega kar veliko spregledala!
Seveda, ranjak poznam, vendar se za kozmetično uporabo uporablja izvlečke, topne v vodi (npr. alkoholni izlvlečki), saj njegove aktivne sestavine niso topne v maščobah.
Za celjenje ran ima odlično učinkovitost ognjič, pa tudi kamilica v maceratu je dobra za nego poškodovane in razdražene kože. Vse te macerate lahko uporabiš v mazilu, pri čemer upoštevaš razmetje 90 g olja in 10 g voska, da dobiš primerno konsistenco 😉
Lp
Tončka
Kati · 27. oktobra, 2018 ob 18:05
Pozdravljeni. Glede na vaso izkušenost, vas bi rada nekaj vprasala glede sipka. Ali bi bila kakrsnakoli korist (vsebnost c vitamin, b vitamin v nastalem maceratu), ce bi suh sipek macerirala, ali to pac ne, glede na to, da šipkov prah, kot berem, ni topen v olju? Sipka iman namrec kar nekaj, pa bi rada poskusila.
Najlepsa hvala ze v naprej za odgovor.
Tončka Mavrič · 29. oktobra, 2018 ob 07:18
Živjo Kati,
v šipku prisotni vitamini so topni v vodi, zato bo izdelava macerata s tega vidika nesmiselna. V kolikor želiš izdelati izvleček za uporabo v kozmetiki, je bolj smiselno, da posežeš po polarnih topilih kot npr. alkohol ali glicerol.
Lp
Tončka
Kati · 19. novembra, 2018 ob 14:13
Najlepsa vam hvala za odgovor. Kaksen alkohol pa lahko uporabim? Domace zganje ali kak drug. Hvala ze v naprej in lep pozdrav.
Tončka Mavrič · 19. novembra, 2018 ob 15:07
Živjo Kati,
seveda lahko uporabiš tudi domače žganje, čeprav se za izdelavo tinktur največkrat uporablja 70% etanol (domače žganje ima navadno nižji odstotek etanola), ki ga lahko kupiš v vsaki lekarni – ti. lekarniški alkohol.
Če ti do alkohola ni, ker ga v svojih izdelkih ne želiš uporabiti, lahko izdelaš glicerolni ali vodno-glicerolni ekstrakt. V tem primeru rastlinsko maso preliješ z glicerolom in maceriraš. Če uporabljaš sveže rastline, moraš glicerolu obvezno dodati konzervans, saj se zaradi vsebnosti vode v rastlinskem materialu lahko vse skupaj precej hitro pokvari. Enako, če se odločiš izdelovati vodno-glicerolni izvleček. Kjer je voda, je možnost za bakterije 😉
Lp
Tončka
Katja · 21. novembra, 2018 ob 07:41
Hvala za odgovor. Jaz sem spet hitela in zalila zmlet sipek z vodko 😢 upostevaje stare mame, ki trdijo, da je to vse isto… Na etiketi pise, da ima 38 odstotkov alkohola, oz. 38vol/l. Ali se mi to lahko pokvari, oz. je manj ucinkovit? Koliko mislite, da ce delam kremo v kolicini cca pol litra, da lahko dodam te tinkture, da ne bo skodovala kozi? Jaz nekako razmisljam tam okoli pol dcl oz. manj. Hvala za odgovor.
Tončka Mavrič · 21. novembra, 2018 ob 07:51
Seveda ni vse isto 😉 Je mar peteršilj enak koriandru, samo zato, ker imata podobno obliko listkov? 😉
Izvleček se ne bo pokvaril – če je šipek suh. Za gotov obstoj je namreč dovolj okoli 20% alkohola. Bo pa ta izvleček vprašljive kakovosti oz moči: premalo alkohola pomeni preprosto, da se snovi ne morejo izvleči.
Glede drugega vprašanja pa… izvlečem palico in šeškam po riti! 😉 V kozmetiki ne obstaja “cca” in “pol litra” in “tam okoli” in “pol dcl”. Kozmetični izdelek ni mineštra. Kozmetični izdelek in recept se izražata v gramih ter odstotkih, ki morajo biti zelo natančni, nekaj “na uč” je lahko izredno nevarno. Priporočam, da si najprej prebereš tole: https://www.mojadomacakozmetika.si/2013/03/04/kako-se-pise-in-bere-formule-oz-recepte/
Potem pa: alkoholni izvleček (tinkturo) bi lahko uporabila tudi v količini okoli 10%. V takšni količini bo na koncu le 3,8% alkohola, kar je zelo malo. Je pa količina odvisna od tega, kaj vse je še v izdelku 😉
Lp
Tončka
Irena Pukšič · 20. julija, 2019 ob 14:07
Prebrala sem vse komentarje, a na svoje vprašanje nisem našla odgovora, zato prosim za pojasnilo: ali smem macerirati ognjič ali katerokoli za maceracijo primerno zelišče v hladno stisnjenem kokosovem olju, saj se to topi že pri 20 stopinjah? Hvala za odgovor.
Tončka Mavrič · 6. avgusta, 2019 ob 11:25
Živjo Irena,
se opravičujem za tale super zapoznel odgovor, ampak mi sistem ni poslal nobenega maila o novem komentarju!
Seveda, za maceracijo lahko uporabiš tudi kokosovo olje, saj je precej obstojno. Važno je le to: da je maščoba, ki jo izbiramo, med bolj obstojnimi 🙂
Lp
Tončka
maja · 22. julija, 2019 ob 09:11
Pozdravljena,
Delala bom zeliščni (suha zelišča) macerat v hladno stiskamen sončničnem olju, ki ga bom uporabila za žvrkljanje. Glede da je olje precej nestabilno me zanima ali bi lahko dodala vit E in CO2 rožmarina, glede na to, da se bo uporabljalo v ustih? In kaj in koliko bi uporabila vitamina in CO2 rožmarina za šentjanževo olje, ki bo namenjeno negi kože?
Hvalaaaa!
Tončka Mavrič · 6. avgusta, 2019 ob 11:30
Živjo Maja,
se opravičujem za tako pozen odgovor, vendar me sistem ni opozoril na nove komentarje (ki se jih je kar nabralo, ups!).
Če boš izvleček uporabljala v ustih oz. v kontaktu s sluznico morajo vse sestavine obvezno biti primerne za prehrano. Sončnično olje mora torej biti za prehrano (kar pomeni, da ga moraš kupiti v živilski trgovini, ne v trgovini s kozmetičnimi sestavinami) , prav tako vitamin E in/ali izvleček rožmarina. Vitamin E lahko npr. kupiš v kapsulah oziroma v obliki želatinastih tablet kot prehranski dodatek (pri tem pazi, da je to zares vitamin E in ne kakšno rastlinsko olje, bogato z vitaminom E), za izvleček rožmarina pa bi morala pobarati dobavitelje kozmetičnih sestavin, ali je primeren tudi za prehransko rabo. Nekateri proizvajalci CO2 izvlečkov namreč izvleček rožmarina proizvajajo tudi za prehransko rabo, vendar je vprašanje, katerega imajo potem dobavitelji kozmetičnih surovin.
Za šentjanževo olje za nego kože pa zadostuje 0,1 % CO2 izvlečka rožmarina in/ali 0,5 % vitamina E (v obliki tokoferola ali tokoferil acetata).
Lp
Tončka
Zdenka · 5. avgusta, 2019 ob 09:11
Pozdravljena, Tončka.
Občudujem tvojo spletno stran in znanje, ki ga deliš z nami. Hvala za vse koristne informacije. Pripravljam macerat ognjiča. Sicer cvetov nisem posušila, vseeno upam, da bo v redu. Čez dober teden ga bom precedila in trenutno je videti ok, tudi vonj ni neprijeten. V naslednji “rundi” bom delala s posušenimi cvetnimi lističi. Zanima me, če lahko po končanem maceriranju v precejeno olje ponovno namočim nov ognjič in s tem pridobim močnejšo koncentracijo? Ob težavah uporabljam olje neposredno na kožo, ker se mi zdi, da tako dobim največ učinkovin. Vsi recepti za izdelavo mazila z ognjičem so narejena z voskom, ki mi ne “sede” najbolje. Želela bi si narediti tudi kremo z ognjičem, vendar bi s segrevanjem oljne faze, kateri bi namesto olja uporabila macerat, izgubila veliko dobrega, z dodajanjem v hladno fazo pa je količina tako majhna, da je učinek verjetno vprašljiv. Za kremo je verjetno bolje uporabiti CO2 izvleček ognjiča? Kaj predlagaš?
Lep dan in hvala za odgovor.
Tončka Mavrič · 6. avgusta, 2019 ob 11:36
Živjo Zdenka,
hvala za tvoje lepe besede 🙂 Pri maceriranju lahko seveda isto olje uporabiš za dvakratno maceriranje – ampak priporočam, da to delaš le pri suhem rastlinskem materialu. Pri svežem materialu se namreč lahko kaj hitro nabere preveč vlage in gre macerat po zlu 🙂
Za uporabo maceratov v končnem izdelku je seveda problem segrevanje, saj s segrevanjem kakšno dobro snov tudi izgubimo, ni pa to zares kritično. Še vedno so takšni (segreti) macerati kar učinkoviti. Če pa bi vseeno rada čimveč snovi ohranila, priporočam izdelavo krem na hladno – torej z emulgatorji, ki omogočajo izdelavo takšnih krem. So sicer precej redki in je potrebno kar precej poskusov, da dobimo nekaj relativno stabilnega, se pa splača poskusiti. Za začetek je lahko primeren npr. lizolecitin, ali pa tudi Galolive OW. Večino težav pa seveda reši uporaba CO2 izvlečka, kot si že sama ugotovila 😉
Lp
Tončka
Zdenka · 7. avgusta, 2019 ob 07:31
Živjo Tončka.
Najlepša hvala za odgovor. Se bom poigrala s formulacijo kreme po hladnem postopku. Vidim, da se oba emulgatorja dobita pri Organiki, predvidevam, da sta ok (INCI: Lysolecithin , INCI: POLYGLYCERYL-4 OLEYL ETHER OLIVATE). V Sloveniji sem lizolecitin zasledila tudi v prahu, h kateremu se bolj nagibam (je dovoljen tudi za prehranske namene – ga lahko uporabim za kremo?). Majhno količino macerata bi segrela, raztopila lizolecitin, morda dodala kakšno kapljico alkohola, ki itak izhlapi in ko se ohladi, dodala preostalo olje… Če sem te prav razumela, z navedenima emulgatorjema lahko delam čisto na hladno, torej tudi vodne faze (ki jo mora biti manj kot oljne, ker sta emulgatorja tipa O/V ali je lahko tudi obratno?), ni potrebno segrevati. Imam bolj mešano kožo, z nekoliko vidnimi porami v T predelu. Zato tudi maceriram v jojobinem olju in sončničnem olju, oljčno mi kožo obteži, se mi zdi. Kateri od navedenih emulgatorjev predlagaš oz. se ti zdi primernejši? Seveda bi želela, da bi krema “stala skupaj”, tudi če ne bo prav gosta, me ne bi motilo. Ko najdem dovolj časa, se lotim formulacije in takrat te bom ponovno prosila za mnenje. Se bom pa še odločila, ali bom delala po hladnem postopku. Glede na to, da nimam prav dolge kilometrine pri izdelavi krem, se bom morda kljub temu odločila za običajno izdelavo s segrevanjem obeh faz. Glede na moj tip kože te prosim tudi za mnenje, kateri emulgatorji so v tekem postopku primerni zame. Se opravičujem za nekoliko več vprašanj.
Hvala za pomoč in lep dan ti želim.
Zdenka
Zdenka · 13. avgusta, 2019 ob 09:11
Živjo, Tončka.
Sem prebrala tvoj že objavljeni prispevek o lizolecitinu, ki sem ga prej zgrešila. So mi stvari veliko bolj jasne. Predvsem pa sem narobe zapisala glede količine vode in olja pri emulgatorju O/V, že sam tip logično pomeni več vode in manj olja ;-). Samo še dovolj časa najdem in se lotim. Dnevi imajo že kar nekaj časa premalo ur…
Lep pozdrav,
Zdenka
Tončka Mavrič · 13. avgusta, 2019 ob 09:17
Živjo Zdenka,
tako je, ponavadi je pri O/V manj olja in več vode. Kar je za tvoj tip kože pravzaprav super. Tudi sama vrsta emulgatorja (Lizolecitin) bo zate načeloma ok, ker daje tudi lažje emulzije. Bodi pa zares pozorna pri stabilizaciji: vključi nekaj zgoščeval lipidne faze (npr. cetil alkohol) in obvezno tudi zgoščevala vodne faze, saj bo drugače emulzija (preveč) tekoča in nestabilna. 😉
Lp
Tončka
neja · 15. avgusta, 2019 ob 11:14
Pozdravljeni. Jaz pa sem namočila sveže rastline -ognjič v olje. a bo s tem kaj narobe?
Tončka Mavrič · 19. avgusta, 2019 ob 14:25
Živjo Neja,
nič ne bo narobe, le malo več previdnosti bo treba, da se macerat ne bi pokvaril 😉 Bolj pogosto preverjaj 🙂
Lp
Tončka
Zdenka · 20. avgusta, 2019 ob 08:19
Živjo, Tončka.
Hvala za odgovor, bom upoštevala tvoj nasvet. Sicer bom morala na macerat ognjiča še počakati, saj se mi je prvi pokvaril (namočila sem sveže lističe), očitno je bilo preveč vlage. Drugega, tudi s svežimi lističi 🙁 , redno kontroliram in je trenutno videti ok. Sedaj cvetove sušim in naslednji bo sigurno uspel, namakala bom v olju riževih luščin. Bo to olje v redu? Vsekakor se bom enkrat jeseni lotila emulzije z ognjičevim maceratom po hladnem postopku, saj mi predstavlja velik izziv. Se pa v kratkem nameravam lotiti izdelave lahke emulzije. Kaj meniš o emulgatorju Tego care CG 90 (INCI: cetearyl glukoside), je primeren za mešano kožo? Za zgostitev maščob bi dodala cetil alkohol in ksantan gumi raztopljen v glicerinu za vodno fazo (nameravala sem ga dodati po emulgiranju A in B v še toplo emulzijo, v hladni fazi pa nikotinamid, hialuronat in E vitamin. Ali raje uporabim kašen drug emulgator (npr. Montanov 202, je v tem primeru cetil alkohol potreben?). Vem, da sestavljenim emulgatorjem nisi preveč naklonjena. Je to zaradi sestavin, specifičnosti tvoje kože? Tudi sama imam občutljivo kožo, na nosu in na bradi se mi pričenja kazati nekaj manjših žilic – kuperoza?
Tvoja spletna stran me je “čisto potegnila” v svet izdelovanja kremic, res hvala za nesebično posredovanje informacij.
Lp, Zdenka
Tončka Mavrič · 20. avgusta, 2019 ob 08:34
Živjo Zdenka,
macerati iz svežega materiala se radi sfižijo, zato se – z izjemo tistih rastlin, pri katerih je priporočeno, da so sveže – vedno izdelujejo iz suhega rastlinskega materiala. Macerat iz suhih cvetov se gotovo ne bo ponesrečil 😉 Za macerat izbiraj takšno olje, da je dovolj obstojno ter da se na tvoji koži lepo razmaže. Sama imam najraje sončnično ali riževih luščin. Oba sta brez vonja in brez barve, kar je za izdelavo maceratov meni pomembno – želim, da dišijo po rastlini, ki se je v njih namakala 😉
Cetearil glukozid je super emulgator, ki lahko daje zelo lahke kreme in je zato super tudi za mastno (in mešano) kožo. Je pa to emulgator za tiste z veliko kilometrine, saj potrebuje dodajanje zgoščeval vodne faze po emulgiranju. Če se odločiš za Montanov 202, bo morda za doseganje željene konsistence (če hočeš bolj kompaktno kremo) vseeno potrebno dodajati cetil ali cetearil alkohol.
Sestavljenim emulgatorjem nisem preveč naklonjena zgolj iz enega razloga: povečini omejujejo. Če je emulgator sestavljen npr. iz prave emulgatorske snovi in zgoščevala lipidne faze (npr. Montanov 68) potem je “karakter” emulzije že vnaprej določen, saj je količina cetearil alkohola v emulgatorju že tako visoka, da preprosto ne moreš veliko narediti. Če pa je enostaven emulgator, kateremu moraš sam dodati zgoščevala, lahko tudi sam odločaš, katera boš dodal in v kolikšni količini – torej lahko sam odločaš, kakšen bo karakter emulzije.
Manjše žilice okoli nosu so navadno prvi znaki kuperoze ali rozacee, še posebej, če jih spremlja rdečina v obliki metulja v okolici nosu oziroma tudi ti. “flushi” – hitro zardevanje, rdečica ob pekoči hrani ali naporu ipd. Dobro bi bilo, da bi obiskala dermatologa, da situacijo morda potrdi.
Lp
Tončka
Zdenka · 20. avgusta, 2019 ob 12:58
Živjo, Tončka.
hvala za ekspresni odgovor. Glede Tego care CG 90 in dodajanja zgoščevalca vodne faze po emulgiranju: če naredim tako, kot sem napisala, da ksantan gumi raztopim v glicerinu in to dodam po emulgiranju faze A in B v še toplo emulzijo, zmešam s paličnim in ko je vse skupaj ohlajeno, dodam še ostale, toplotno nestabilne sestavine. Je tako ok ali sem preveč poenostavila?
Ja, bo treba k dermatologu, se že nekaj časa odločam za obisk.
Lp, Zdenka
Tončka Mavrič · 21. avgusta, 2019 ob 08:31
Živjo,
mislim, da bo tako čisto ok in ni čisto nič preveč enostavno 😉 Pazi le, na dvoje. Prvič, da bo temperatura, pri kateri dodaš ksantan, okoli 60 stopinj. Ter drugič, da bo uporabljeni glicerol za dispergiranje ksantana 99 %. Lahko pa namesto glicerola uporabiš tudi kakšen gram lahkih olj, npr. koko-kaprilata, izoamil lavrata itd.
Lp
Tončka
Zdenka · 21. avgusta, 2019 ob 13:32
Živjo,
če sem prav razumela: ksantan lahko v celoti dispergiram v kaprilatu in ga dodam v emulzijo po emulgiranju faze A in B, ko ta doseže 60 stopinj in ponovno emulgiram. Ali ksantan v količini 0,2% že lahko povzroča “potenje” oz. občutek mastenja kože? Dodala bom še hialuronat 0,2% raztopino. Še eno vprašanje glede lizolecitina: katerega predlagaš, v prahu ali tekočega? Sorry za cel kup vprašanj..
Lp, Zdenka
Tončka Mavrič · 22. avgusta, 2019 ob 09:53
Živjo,
tako ja, ksantan dispergiraš v lipidu in dodaš po emulgiranju, ko je zmes pod 60 stopinj.
Koliko bo ksantan povzročal “občutek potenja” je odvisno od malega morja dejavnikov, tudi od tvoje kože, od tega, katere so druge sestavine v emulziji, kolikšna je temperatura in stopnja vlage v okolici (zato je poleti ob visoki vlagi to bolj moteče kot pozimi)… Skratka: ugotoviti moraš sama. Za mastno kožo ga jaz navadno kar črtam (za mešano tudi) in nadomestim z drugimi zgoščevali, npr. karagenanom.
Tekoči lizolecitin je bistveno bolj praktičen za uporabo, moraš pa računati, da ga boš dala več (ker je preprosto razredčen). 😉
Lp
Tončka
Zdenka · 22. avgusta, 2019 ob 11:40
Živjo.
Se mi je kar zdelo glede ksantana, da je najbolje, da ga črtam. Hvala za vse odgovore.
Lep dan,
Zdenka
Zdenka · 22. avgusta, 2019 ob 07:11
Raztopina hialuronata bo 2% 🙂
Lp, Zdenka
Zdenka · 28. avgusta, 2019 ob 09:56
Živjo,
v specifikaciji Cetearil glukozida piše, da se dodaja v vodno fazo (zgoščevalec vodne faze po emulgiranju). Kljub temu, da ta emulgator ne potrebuje zgoščevalcev, sem nameravala dodati 0,5 g. cetil alkohola, za boljšo stabilnost. Mislim, da sem to prebrala v tvojem blogu. Glede na to, da imam zadnje čase z maščenjem kože problem (hormoni.. kot kaže bo nekaj časa tako stanje aktualno 🙁 ), se bojim, da mi bo ksantan tudi v količini 0,2% povzročal potenje kože in bi ga, kot predlagaš, nadomestila s karagenanom (katerim?), ki pa je topen v vodi. Ali to pomeni, da iz vodne faze, v kateri je emulgator, odvzamem manjšo količino, v kateri raztopim karagenan in ta gel dodam po emulgiranju A in B, ko temperatura pod 60 stopinj? Lastnosti karagenana so mi všeč, ko sem brskala po spletu z INCI imenom, mi ne ponudi nobene od spletnih trgovin, ki ji jih navajaš. Kje ga lahko naročim v normalnih količinah za izdelavo kreme oz. emulzije? Ali potrebuje še dodaten zgoščevalec – upam da ne, ker potem verjetno spet pristanem pri ksantanu?
Lep pozdrav,
Zdenka
Tončka Mavrič · 28. avgusta, 2019 ob 15:14
Živjo Zdenka,
hmm tole s cetearilglukozidom ne bo šlo tako preprosto. Seveda potrebuje zgoščevala – tako vodne kot lipidne faze. Tako da ja – absolutno ksantan (ali karagenan) kot zgoščevalo vodne faze ter cetil alkohol v lipidno fazo. Je pa cetearilglukozid poseben za uporabo in zahteva veliiiko izkušenj in kilometrine. Daš ga v vodo v fazi A (kjer ne sme biti zgoščeval!!!), emulgiraš pri 80 stopinj, nato pa zgoščevalo vodne faze (ksantan ali karagenan ali mešanico obeh) dodaš dispergiranega v sinteznem lipidu, ko zmes doseže 60 stopinj.
Karagenan dobiš v Glamour cosmetics ter v Farmacia Vernile. Meni je ljubši iz prve trgovine. V Sloveniji pa mislim, da ga ni. Smo pač malce za svetom 😉
Lp
Tončka
Zdenka · 28. avgusta, 2019 ob 21:52
Živjo, Tončka.
Sploh nisem mislila, da je tako preprosto, kot je mogoče napisano. Zavedam se, da je potrebno veliko izkušenj in poskusov, ampak izziv je kar velik. Najhujše, kar se mi lahko zgodi, je ponesrečen poskus in izkušnja več. Delala sem že z Montanovom L, ki zahteva nekaj več prakse, seveda ne toliko kot cetearilglukozid in nisem imela težav. Ko sem komentar odposlala in ga prebrala na blogu, sem glede vodne faze in emulgatorja razumela tako kot ti. Jasno mi je, da v vodni fazi, v kateri je emulgator, zgoščeval ne sme biti. Vodo sem hotela odvzeti pred dodajanjem emulgatorja, torej čisto vodo. To pa zato, ker (tako kot za ksantan) tudi za karagenan nisem vedela oz. zasledila, da se ga lahko stopi v lipidu. Torej, tudi tega v kokosovem kaprilatu, ki se ga dobi v Organiki (vsaj nekaj, za karagenan sem ugotovila, da ga pri nas zagotovo ni – s tvojim komentarjem glede tega se popolnoma strinjam 😉 ). Katero vrsto predlagaš: lambda? Dispergiram “na hladno”, z enakim postopkom-a kot z vodo ali drugače? Tudi sama sem razmišljala, da bi kombinirala oba zgoščevalca, s tem da bi ksantana dodala manj kot polovico. Ali s tem še vedno tvegam občutek potenja? Postopek izdelave mi je čisto jasen, tudi sestavine imam že približno določene, nekaj malega moram še nabaviti.
Hvala za komentar in odgovor na današnje pisanje.
Lp, Zdenka
Tončka Mavrič · 29. avgusta, 2019 ob 12:27
Živjo Zdenka,
važno je, da se razumeva in da je predstava o postopku v vaši glavi jasna 😉 Potem bo že šlo. In res je, najhuje, kar se lahko zgodi, je ponesrečen poskus. Ampak iz tega se zares največ naučimo.
Je pa vseeno potrebno biti jasen in natančen pri razumevanju in izražanju. Ne ksantan ne karagen nista topna v lipidu. V lipidih jih v tem primeru samo dispergiramo. Dispergirati pomeni enakomerno vmešati, ne pa raztopiti. Disperzija je tako npr. lahko zmes zemlje in vode (nastane blato – vodo in zemljo zmešamo, vendar se zemlja ne raztopi), raztopina pa je sladkor v vodi. Zgoščevala vodne faze se torej ne topijo v lipidu, ampak jih pri izdelavi emulzije s cetearil glukozidom v njih zgolj dispergiramo. To pa zato, ker če bi naredili gel iz ksantana in recimo le 5 g vode, bi ob vmešavanju tega gela nastala v emulziji kepa, ki se še nekaj ur, morda pa celo noč, ne bi homogeno namočila. Upam, da sem dovolj jasno razložila 😉
Meni je karagenan lambda všeč in ga veliko uporabljam, tudi do 1 %. Preden uporabiš kombinacijo ksantana in karagenana v emulziji, ti svetujem, da izdelaš samo nekaj gelov z različnimi odstotki enega in drugega, da boš tako našla razmerje, ki ti odgovarja, hkrati pa ne boš metala stran prevelikih količin drugih sestavin 😉
Lp
Tončka
zdenka · 29. avgusta, 2019 ob 07:51
Živjo,
še nekaj bi te vprašala. Ali je betain (Betaine Trimethylglycine – v prahu) smiselno dodati v emulzijo, ki bo že vsebovala hialuronat? Če je, prosim za info, kako se ga vključi v emulzijo. V mislih sem imela C fazo, vendar ne vem ali ga je potrebno prej dispergirati ali se vmeša kar prah. Vidim, da ga imajo pri Glamour cosmetics.
Lp, Zdenka
Tončka Mavrič · 29. avgusta, 2019 ob 12:29
Spet živjo 🙂
betain (trimetilglicin) se zeloooo hitro raztopi tudi ob direktnem dodatku v C fazo, kar tako, v obliki prahu. Tako da kar direkt not, pa fino premešat. Obvezno pa v C fazo, ker je toplotno občutljiv.
Drugače pa – vedno je smiselno kombinirati več vlažilnih sestavin skupaj. Zakaj torej ne bi hialuronata in betaina? 😉 Betain ne pušča lepljivosti in občutka potenja (v nasprotju s hialuronatom), tako da ne bo nič prehudega 😉
Lp
Tončka
Zvonka · 30. avgusta, 2019 ob 10:26
Tončka, lepo pozdravljena. Imam vprašanje, ki se nanaša na izdelavo mila po hladnem postopku. Mila sedaj delam cca pol leta in sedaj sem si naredila tudi oljni izvleček iz sivke, ognjiča, kamilice in še nekaj ostalih zelišč. Sedaj pa vprašanje. Na video posnetku Karmen Gostinčar, ki nas uči kako se naredi milo po hladnem postopku, je rekla, da uporabi oljni izvleček sivke, če ga pač nimaš, uporabiš navadno hladno stiskano oljčno olje. Na tvojem blogu pa berem, da naj bi se macerati, oziroma, oljni izvlečki, dodajali šele v fazi C. Sedaj sem zbegana. Se pravi, če v receptu zamenjam navadno oljčno olje z oljnim izvlečkom iz sivke, se bodo sestavine ob dodatku NaOH izničile? To je tvoja objava, ki me je sedaj ustavila in bom raje počakala na tvoj odgovor, preden se spet lotim izdelave mila. Kopiram: “Ob vključevanju oljnih maceratov v vaše izdelke se zavedajte, da je veliko število učinkovin v vašem izvlečku neodpornih na toploto in na kavstično sodo (natrijev hidroksid). Če želite ohraniti učinkovitost izvlečkov, jih v emulzijah vedno dodajajte le v hladni C fazi, v mila pa jih dodajajte šele po postopku umiljenja, skupaj z dišavami in barvili. ” Konec navedka. Kaj mi torej svetuješ? Ker imam doma posajene kar veliko sivke, sem si tudi macerata pripravila kar veliko, ravno zato, da ga bom vključila v svojo izdelavo mil, vendar me je sedaj malce zbegalo. Ko boš utegnila, bi prosila za odgovor, ki se ga že sedaj veselim. Hvala že v naprej in HVALA za čudovit blog, ki je zame kot Biblija pri izdelavi domače kozmetike. lp
Tončka Mavrič · 3. septembra, 2019 ob 06:40
Živjo Zvonka,
tale odgovor bo malce daljši, žal pa ti ne bo dal jasnega in enoznačnega odgovora 🙂
Gremo lepo po vrsti 🙂 Vsi izvlečki vsebujejo neko osnovo oz. topilo (olje, glicerol, alkohol – karkoli pač izberemo) ter seveda izlužen rastlinski del – torej aktivne snovi. Te aktivne snovi so lahko zelo različne med seboj, nekatere so odporne na segrevanje, spet druge pa ne. Katere snovi sestavljajo naš izvleček in koliko je v njem takih, ki so odporne na segrevanje, in koliko je neodpornih, ne moremo vedeti. Vedeli bi lahko le, če bi naš izvleček dali na analize…
Da bi od našega izvlečka imeli čimveč (ker pač ne vemo, koliko snovi je odpornih na segrevanje in koliko ne), se pri domači izdelavi držimo načela, da vse izvlečke dodajamo v hladni fazi (v emulzije) oz. po traku (v milu). To je preprosto zato, da ga čim bolj ohranimo.
Ampak – in tu se začne ampak… to je naša svobodna izbira. Če bomo izvleček dodali v topli fazi (pri emulzijah) oz. macerat že v osnovi pri izdelavi mila (in ne po traku), je to pač naša izbira, s čimer bomo morda imeli nekoliko manj učinkovit izvleček, vendar se izdelek zaradi tega še ne bo pokvaril. To je kot bi jedla surovo zelenjavo ali pa bi jo okuhala. Zaradi kuhanja zelenjava še ne bo strupena. Boš pa med kuhanjem izgubila ogromno snovi. Upam, da razumeš, kaj želim povedati.
Kar se tiče samega mila pa je vse skupaj še toliko bolj relativno. Milo po hladnem postopku, ki ga nato ovijemo v deke in dovolimo, da gre v fazo gela, razvije zelo visoke temperature. Kar se ima v izvlečku poškodovati zaradi vpliva temperature, se bo v vsakem primeru – ne glede na to, ali ga dodamo pred ali po traku. Dodajanje izvlečkov po traku nam zagotavlja le to, da jih NaOH nekoliko manj poškoduje, nanje bo pa v vsakem primeru vplival. Zato macerat sivke lahko dodaš tudi od začetka (kot del osnove), vprašanje je spet samo to, kaj želiš, da bo v tvojem milu. Hočem reči, da ni napačno, če ga dodaš kot osnovo. Ni pa to najboljša izbira, če želiš ohraniti čimveč snovi. Ampak izbira je tvoja.
Je zdaj zbeganost kaj manjša? 😉
Lp
Tončka
Zvonka · 5. septembra, 2019 ob 04:32
Tončka, najlepša hvala za odgovor. Ja, nekako tako sem si tudi sama razlagala, vendar sem želela slišati tvoje mnenje, za katerega se ti najlepša zahvaljujem. Želim ti lep dan.
Zvonka · 30. avgusta, 2019 ob 10:29
Joj, še nekaj sem te hotela vprašati, pa sem pozabila napisati v zgornji komentar. Zanima me, kaj lahko naredim z ostankom sivke, ki se je namakala 40 dni v oljčnem olju? Olje tako neizmerno lepo diši, diši pa tudi rastlinski del, ki vem, da je sedaj “izgubil” praktično vse, saj se je namakal dobre štiri tedne. Je to še za kakšno stvar uporabno ali zavržem na kompost? Hvala tudi za ta odgovor. Pa lep dan ti želim.
Tončka Mavrič · 3. septembra, 2019 ob 06:12
Kopiram s Facebooka in odgovorim še tukaj, če bo še kdo želel odgovor na to vprašanje 😉
Rastlinski del po namakanju v olje ni več uporaben. Oziroma je – za kompost, kot si sama rekla. Tudi material za kompost je dragocena stvar, sama veš, kako potem dober kompost učinkuje na vrtu. Tako da naj ti ne bo “žal”. Tista dišeča sivka bo svojo nalogo nadaljevala … s hranjenjem nove sivke 😉
Zvonka · 5. septembra, 2019 ob 04:35
Hvala tudi za ta odgovor. Torej bo moja “izmozgana” sivka lepo končala na kompostu. 🙂 lp
Maja · 5. septembra, 2019 ob 18:43
Zdravo, Ali obstaja kaksen seznam, katere rastline se lahko macerirajo?
Lep pozdrav
Tončka Mavrič · 10. septembra, 2019 ob 04:57
Živjo Maja,
obstajajo in hkrati ne obstajajo 😉 Bolje rečeno: maceriraš lahko načeloma vse rastline, vprašanje pa je, ali je to smiselno oz. če vsebujejo aktivne snovi, ki so topne v olju. Marsikdaj na teh seznamih najdeš tudi rastline, katerih aktivne učinkovine niso topne v maščobah – kot primer vzemimo zeliščarsko tradicijo, da se divji kostanj macerira v masti ali drugi maščobi. Escin in drugi saponini, ki so zanimivi za krčne žile, so topni v alkoholu, ne v lipidih. Zato so takšni seznami pogosto zelo zavajajoči 🙂
Lp
Tončka
Zdenka · 13. septembra, 2019 ob 07:44
Živjo, Tončka.
Sestavila sem emulzijo. Če se še spomniš iz najinega prejšnjega dopisovanja, imam bolj mešano kožo, zato ne želim preveč mastne kreme. V hladneješih dneh bom sestavine morda spremenila oz. dodala več lipidov, če bo potrebno. Prosim za pregled formulacije in mnenje oz. popravke. V največji dilemi sem pri količini emulgatorja, cetil alkohola in karagena. Faza C: je preveč sestavin?
A: hidrolat neroli do 100
cetearil glukozid 1,2
B: riževo olje 5
sončnično olje 5
cetil alkohol 0,5
B1: karagenan 0,7
koko kaprilat 3
C: nikotinamid 2
betain 1,5
tokoferol 0,5
EO smilja+sivke 0,5
cosgard 0,6
PH 5-5,5
Fazo A in B segrejem na 80 stopinj in emulgiram (B v A). Ko se emulzija ohladi na približno 60 stopinj, dodam fazo B1 in spet emulgiram. V ohlajeno emulzijo (40 stopinj) dodam sestavine iz C faze, preverim PH in po potrebi korigiram. Ali nikotinamid dodam na enak način kot betain, torej kar v prahu direkt in premešam.
Prosim za tvoje mnenje.
Hvala in lep pozdrav,
Zdenka
Tončka Mavrič · 17. septembra, 2019 ob 10:27
Živjo Zdenka,
takšna emulzija žal ne bo stala dolgo skupaj. Težava je predvsem v kompaktnosti: bo izredno tekoča. Močno tekoče (hiperfluidne) emulzije pa niso stabilne. To je večni problem 🙂 Povečati boš morala količino cetilalkohola in karagenana, da dobiš obstojno, kompaktno kremo. Karagenan lahko zamenjaš / dopolniš tudi z drugimi zgoščevali, npr. tara gumijem. Najboljšo kompaktnost pa dosegajo sintezna zgoščevala (akrilati).
Nikotinamid dodajaš lahko kar tako, v prahu, ni problema 🙂
Lp
Tončka
Zdenka · 17. septembra, 2019 ob 17:37
Živjo, Tončka.
Se mi je kar zdelo, da bo emulzija preredka. Sem upala, da bo karagenan dovolj. Tara gumija se pri nas ne dobi, da bi samo to sestavino naročila iz tujine, bo predrago. Sem še enkrat pogledala priporočila za emulgator (1 do 1,5), tako ga ga bom dala 1,25 g torej srednjo vrednost. Karagenan sem nameravala povečati na 1g (pri GC piše da je možno do 2%). Kakšne izkušnje imaš ti z njim, jaz doslej z njim nisem delala. Tudi cetil alkohol sem povečala na neko srednjo vrednost. Pri nas se dobi Carbopol® Ultrez 10. Ali je to primeren zgoščevalec in v kakšnem razmerju ga uporabim skupaj s karagenanom? Sicer bi raje brez carbomerja, če je seveda smiselno. Ali sem s popravki spodaj kaj dosegla?
A: hidrolat neroli do 100
cetearil glukozid 1,25
B: riževo olje 5
sončnično olje 5
cetil alkohol 4,0
B1: karagenan 1,0
koko kaprilat 3
C: nikotinamid 2
betain 1,5
tokoferol 0,5
EO smilja+sivke
cosgard 0,6
PH 5-5,5
Hvala in lep večer ti želim.
Tončka Mavrič · 18. septembra, 2019 ob 07:08
ŽIvjo,
ti zaupam skrivnost 😉
Natural loti je pravkar dodala tara gumi v ponudbo https://www.natural-loti.si/izdelek/kobio-tara-guma/
Drugače pa poskusi izdelati tako, kot si zdaj oblikovala. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšen palični imaš in koliko lahko dobro emulgira. Žal je pri domači izdelavi tudi veliko variabil, na katere ne moremo vplivati.
Lp
Tončka
Zdenka · 18. septembra, 2019 ob 09:37
Ooo, hvala za namig. Povsod sem pogledala, samo tja ne, ker sem ravno pri njih nekaj naročevala. Ni panike, ga bom naročila, je relativno poceni. Sploh nisem vedela, da obstaja. Pri njem mi je všeč, da ne povzroča lepljivega občutka, tako kot tudi karagenan. Ksantan sem trenutno opustila. Pri tebi vedno izvem nekaj novega, si prava enciklopedija znanja. Bravo! Tu bi te prosila za pomoč pri formulaciji. Pustim karagenan 1,0 in dodam recimo 0,5g tara gumi in oboje dispergiram v kaprilatu, cetil alkohol pa pustim 4,0 g? Bo rako v redu ali je preveč zgoščevalca vodne faze?
Palični imam kar ok. Imam izkušnjo še iz časov, ko sem mešala z mikserjem in je bilo absolutno premalo, emulzija mi je takrat po dodatku C faze razpadla. Sem jo spravila v hladilnik, oddrvela v trgovino po palični, zmešala in je bilo ok. Te lahko prosim še za nasvet glede izvlečka CO2 ognjiča? Nabavila sem ga v Natural Loti (5g) in je v precej trdem stanju, torej brez dodatkov, 100% čist. Nameravala sem ga raztopiti in to raztopino potem uporabljati v emulzijah. V vodi ni topen, torej v lipidu, ki bi ga rahlo segrela. Bo npr. riževo ali sončnično olje ali koko kaprilat v redu? To raztopino bi potem uporabila v C fazi pri izdelavi emulzije. Glede na to, da ne bo vode, raztopine ne bi konzervirala.
“Jesenski pozdrav”,
Zdenka
Zdenka · 25. septembra, 2019 ob 08:29
Živjo, Tončka.
Karagenanu sem dodala še 0,3 tara gume. Emulzija ima stabilno teksturo, lepo je mazljiva in se super hitro vpije, brez mastne sledi. Moja najboljša krema doslej, koža jo odlično prenaša. In prav lepo, nežno diši. EO sem dodala samo nekaj kapljic, ker mi že sam hidrolat lepo diši. Res hvala za pomoč in nasvete.
Lep dan ti želim.
Zdenka · 22. novembra, 2019 ob 18:32
Živjo, Tončka.
Emulzijo, ki sem jo naredila po zgornjem receptu (dodala sem še 0,3 tara gumija),. mi ustreza. EO je smo nekaj kapljic. Imam prijateljico, ki ima kuperozo. Nekaj kreme sem ji dala, saj jo je želela stestirati. Tudi ona ima mešano kožo, kar pa seveda ni zagotovilo, da bo krema ustrezala tudi njej, kar je bilo obema jasno. Po nanosu kreme se ji pojavi rdečica na licih (tam je kuperoza). Glede na to, da imaš osebne izkušnje s kuperozo, bi te prosila za mnenje, katere sestavine v receptu ji lahko povzročajo težave. Vem, da tudi kože s kuperozo ne reagirajo enako na določene sestavine in njihovo količino. Vseeno te prosim za mnenje, saj bi za prijateljico rada naredila kremo, ki bi ji ustrezala. Verjetno bo to kar podvig.
Lep vikend in hvala za odgovor,
Zdenka
Tončka Mavrič · 27. novembra, 2019 ob 18:51
Živjo Zdenka,
ne vem kako so se mi zgornji komentarji izmuznili. Se opravičujem! Včasih me o vseh komentarjih preprosto sistem ne obvesti :/
Glede prijateljice s kuperozo je tako: vsaka koža in vsaka oseba bo drugače reagirala. Meni npr. Cosgard ne naredi nič – morda tvojii prijateljici ne ustreza. Zelo možno je, da jo moti nikotinamid, lahko pa reagira tudi na kakšno olje ali eterično olje. V takih primerih je najbolje, da začneš z nule: preskusita najprej hidrolate (po možnosti izbiraj take brez konzervansa), nato nekaj rastlinskih olj, da vidita, kako njena koža prenaša. Potem izberi emulgator in izdelaj emulzijo samo s tistimi olji in hidrolati, ki so bile ok na koži. Naj poskusi to “prazno” emulzijo, da vidiš, če reagira na konzervans ali pa morda celo emulgator (npr. Olivem 1000 zelo dobro tolerirajo tudi zelo občutljive kože). Šele ko najdeta osnovo, ki je ok, začni dodajat aktivne sestavine – spet, samo eno, da vidiš reakcijo. In tako do konca 🙂
Kar zalogaj dela, kajne?
Dodajam: lani sem na tečaju v Tolminu imela takšno gospo, ki je po nanosu orehovega olja dobila lise. Izjemno kuperotična koža, na obrazu zelo vidna, reakcijo pa je dobila tudi po rokah. Povedala sem ji, kako naj stestira vsako sestavino posebej in si je izdelala svojo tabelico “lahko” in “ne smem” sestavin. Zdaj si čisto uspešno izdeluje svoje kozmetične izdelke, pa čeprav je na začetku kazalo, da bo morala kar zbežati z delavnic 😉
Lp
Tončka