Poznaš tega gospoda?

Objavil Tončka Mavrič dne

Poznaš tega gospoda?

Čuden naslov in še bolj čudna fotografija za takšen blog in za resnično nič kaj čudno objavo, vendar bo spodnji podnaslov hitro razblinil vse dvome. (Mimogrede, gospod na sliki je sposojen iz Pixabay, da ne bo pomote 😉 )

Kako dobro poznate svoje kozmetične sestavine?

Na ciklusu predavanj o osnovah emulzij, ki se pravkar odvija, imam super skupinico deklet, ki so vse že prave ekspertke v emulzijah. Vse že mešajo, emulgirajo, formulirajo. (No, v resnici imamo tudi tri čiste novinke, ki so se nam pridružile iz VSŠKV in včasih komajda sledijo vsem poglobljenim vprašanjem ostalih punc, ampak to je že druga zgodba). Skratka, skupina naprednih izdelovalk domače kozmetike z velikim zanimanjem in ogromnim številom zelo tehtnih vprašanj. Kar me seveda izjemno veseli.

Vendar tako kot pri drugih delavnicah tudi tu opažam, da imajo domači izdelovalci kozmetike velik, temeljni problem neposrednega nepoznavanja sestavin, s katerimi formulirajo.

Z nepoznavanjem sestavin seveda ne mislim, da povprečen domači izdelovalec ne ve, kako sestavine na koži delujejo, kakšen je njihov namen, kako se jih uporablja. Ne, nikakor ne. Teoretično in tehnično znanje je velikokrat izjemno; praktično – ali recimo temu raje senzorično, osebno, izkustveno – pa močno šepa. Formuliranje brez poznavanja obeh polov – tako tehnične plati in teoretičnih podatkov kot tudi senzoričnega vidika sestavine – pa je, kot bi z lokom in puščico ciljali v tarčo … ob ugasnjeni luči.

Poznaš tistega gospoda?

Za lažje razumevanje dam sledečo prispodobo. Prijateljica vam reče: “poznaš tistega gospoda? Zadnjič sem ga spoznala, direktor v onem podjetju, pa ima šele okoli 35 let. Tak, fletnega videza, visok pa bolj mišičast. Ampak, veš, prav prijetno je z njim kramljati, izredno je prijazen, vse sem se v hipu zmenila, še popust nam je dal in jutri nam že pripeljejo parket!” Čez nekaj mesecev imate priložnost tega istega gospoda spoznati tudi vi. Še vedno je direktor v istem podjetju, še vedno ima 35 let, še vedno je visok in mišičastega videza. Ampak vam se ne zdi kaj posebej prijazen in ustrežljiv, temveč čisto navaden nabildan cepec. Vaša subjektivna presoja se je od prijateljičine tako močno razlikovala, da ste podvomili, ali je šlo za isto osebo. Vendar ja: tehnični podatki (“teorija”) ostajajo enaki (starost, poklic, videz), subjektivna ocena (torej “senzorična plat”) pa je povsem različna. Zakaj? Ker je to vaše osebno izkustvo.

Če prenesem to v najbolj preprost svet sestavin. Kupite arganovo olje, ker preberete na netu, da je super dobro za suho kožo in se relativno dobro vpija. Preberete, da je argan super stvarca z obilico fitosterolov ter super razmerjem enkrat nenasičenih in večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Seveda ga naročite, ko ga dobite, pa ugotovite, da je pravzaprav kar mastno in da vam prav zares nagravžno smrdi. Še vedno je to arganovo olje – njegove tehnične lastnosti (“teorija” – INCI ime, specifična gostota, razmerje enkrat in večkrat nenasičenih maščobnih kislin, količina fitosterolov) ostajajo enake. Vendar vaša osebna, senzorična izkušnja pravi, da je olje mastno. Je torej podatek o vpojnosti arganovega olja zavajajoč? V bistvu niti ne.

Relativnost in lestvice

Pa se vrnimo na tistega mišičastega gospoda. Vaš prvi vtis o njem ni bil prav nič pozitiven. Vendar ko trezno razmislite in človeka kot takega primerjate z vašim izjemno sitnim šefom, ugotovite, da pravzaprav ni bil tako zelo neprijazen. V resnici je bil na lestvici (ne)prijaznosti od 1 do 10 dejansko šele nekje na 5.

Kaj ima to veze s kozmetičnimi sestavinami? Preprosto to: tudi arganovo olje iz prejšnjega primera je le rastlinsko olje. In kot tako mastno. Vendar prodajalec ni zavajal ali lagal, ko je napisal, da se relativno dobro vpije. Vprašanje je, v primerjavi s čim se bolje vpije. Če bi se namazali na enem delu z olivnim oljem in na enem z arganovim, bi najbrž hitro ugotovili, da je arganovo olje dejansko manj mastno in bolj vpojno od olivnega olja. Vendar je to potrebno preizkusiti, v nasprotnem primeru vam polovica informacije o sestavini manjka!

Poznavanje sestavin: osnova za formuliranje

Zgolj branje in učenje o tehničnih lastnostih sestavin za uspešno formuliranje ni dovolj. Sestavine morate poznati – ampak osebno, izkustveno, senzorično. Do obisti. In tu učenje in branje o teh lastnostih ne pomaga, ni učinkovito. Potrebno je stvar vzeti v roke in jo na lastni koži preizkusiti. Seveda ne čisto vseh sestavin (naj bo jasno: velike večine kozmetično aktivnih sestavin ne smete neposredno preizkušati na koži!), vendar pa vse tisto, kar dejansko predstavlja osnovo, morate poznati z vseh plati: rastlinska olja in masla, sintezne lipide, zgoščevala lipidne faze, zgoščevala vodne faze, voske. Ko boste vse to obvladali, se posvetite še emulgatorjem.

Vse, kar dejansko predstavlja ogrodje vaših emulzij (ali drugih izdelkov), bi morali poznati tako intimno kot svojega moža. Ali še bolj.

Kako začeti?

Vzemite si kakšno uro časa na teden, včasih manj, včasih več, in jo posvetite vašim sestavinam. Posvetite jo spoznavanju sestavin, ampak ne teoretičnemu, temveč praktičnemu, izkustvenemu. Zgradite vez z vašimi sestavinami. Začnite pri rastlinskih oljih in maslih, nato predelajte sintezne lipide, predelajte voske, zgoščevala lipidne faze, zgoščevala vodne faze.

Vzemite izbor recimo petih rastlinskih olj – za začetek bo dovolj. Nanašajte jih na kožo: kapljico, dve. Razmažite, občutite, kako se mažejo, na kako veliko površino jih boste razmazali, kako močno je trenje med mazanjem, koliko časa boste mazali, da se vpije, kakšen je občutek po mazanju – masten, mehak, suh … itd itd. Vse te občutke in lastnosti zapišite – za vsako olje posebej. Poskusite jih med seboj po teh lastnostih primerjati – kako se npr. obnaša olivno olje v primerjavi z jojobinim? Če bi morali narediti lestvico vpojnosti ali mazljivosti ali mastnosti, kam bi postavili izbranih pet olj?

Tem prvim petim oljem nato dodajte še kakšnega. Ponovite isto z masli, hkrati pa poskusite primerjati olja in masla med seboj. Ponovite s sinteznimi lipidi, nato pa jih primerjajte še medsebojno z rastlinskimi olji in masli.

Izdelajte mešanico sončničnega olja in 10 % posameznega voska (ali zgoščevala lipidne faze), vsako tako mešanico olja in voska (ali zgoščevala lipidne faze) nanesite na kožo in razmažite. Kako se maže, kakšen je občutek, na kako veliko površino ga uspete razmazati? Bremza? Kdaj bremza, na začetku, na koncu? Je mastno? Voskasto? Suho? Kako močno je zgostilo olje? Nato pa še primerjajte med sabo.

Izdelajte gele iz zgoščeval vodne faze, ki jih imate. Nanesite kapljico, dve: kako se maže? Kako se vpija? Kakšni so, če jih primerjate med sabo po gostoti, mazljivosti, vpojnosti, občutku, ki ga pustijo na koži?

Vsa opažanja in vse informacije si zapisujte: naj to postane vaš dnevnik vtisov. Ponovite večkrat, če je potrebno. Sestavine, s katerimi delate, spoznajte v sami srčiki. Samo tako boste lahko formulirali z vnaprejšnjim predvidevanjem, kako bo izdelek deloval na koži.

Bodite vztrajni, natančni in potrpežljivi. Na začetku se morda drobnih razlik med enim in drugim oljem ne boste zavedali, ampak sčasoma boste razvili tudi ta čut. 

Za konec še opomba: na kožo lahko neposredno, večkrat in djle časa nanašate le rastlinska olja in masla, sintezne lipide, gele iz zgoščeval vodne faze, voske in zgoščevala lipidne faze (v mešanici z olji) ter raztopino natrijevega hialuronata. Za namene senzorične ocene lahko kdaj pa kdaj nanesete tudi kapljico tokoferola, glicerol, pantenol, raztopino natrijevega laktata, vendar te sestavine niso primerne za čisto in dolgotrajno uporabo na koži, zato jih po testu odstranite. Nikakor pa ne nanašajte neposredno na kožo konzervansov, eteričnih olj in kozmetično aktivnih sestavin!

Kategorije: OSNOVE

2 Komentarja

Ana · 10. maj, 2019 ob 14:44

Se popolnoma strinjam, vendar saj vsi vemo… Mi hočemo vse takoj in to z vsemi hudimi sestavinami naenkrat.
Hvala za “brco”, sem se že tudi sama naveličala branja koliko je vsaka sestavina in olje super in sploh in oh, potem pa ugotovim, da si spet izjema in tebi to ni sploh in oh.
Bom, obljubim😊 šla na začetek in posameznim sestavinam.

    Tončka Mavrič · 11. maj, 2019 ob 05:40

    Živjo Ana,

    jah, vem kako je to. Vsi bi radi vse naenkrat, ampak včasih to pač ne gre 😉 Ne moreš pričakovati, da bo začetnik, ki ne zna niti jajca ubiti in ločiti beljake od rumenjakov, spekel super profiterole…. Najprej mora desetkrat ponoviti vajo z ločevanjem beljakov, da res 100% ni sledi rumenjakov, da bo sneg uspel. Potem pa korak po korak naprej.

    Če bi učili otroka, bi vedeli, da mora znanje in spretnost osvojiti korak po koraku. Odrasli pa ob svojem lastnem izobraževanju na postopnost kar malo pozabimo.

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja