Vitamin A v kozmetičnih izdelkih

Objavil Tončka Mavrič dne

Vitamin A v kozmetičnih izdelkih

Ko se začneš poglabljati v uporabo vitamina A v kozmetičnih izdelkih, nenadoma ugotoviš, da se svet in kozmetološko vesolje razširita. Že tako velikemu kupu informacij, ki jih je za vsako posamezno sestavino potrebno vedeti – od topnosti preko občutljivosti na toploto in pH do priporočene količine uporabe – se pri vitaminu A čisto potihem in skrivaj pridruži še znanost mednarodnih enot – IU (International Units).

Sprva le takole, mimogrede, opaziš jih tu in tam, odmahneš z roko in greš naprej, sčasoma pa so te mednarodne enote prisotne skorajda povsod, na neki točki se jim pridruži še mistična besedna zveza retinolnih ekvivalentov in kar naenkrat ne moreš več brezbrižno mimo njih. Takrat se zaustaviš in jih preučiš. Ugotoviš, kaj sploh so in kako pomembne so. In kopici podatkov, ki jih moraš o sestavini vedeti, se pridružita še dve novi spremenljivki: mednarodna enota ali IU ter retinolni ekvivalent ali RE.

Splošno o vitaminu A

Vitamin A je ime za večjo skupino sestavin, ki so topne v maščobah in so nujno potrebne za zdravje človeka. Različne oblike vitamina A so vpletene v številne procese v človeškem telesu, vitamin A je pomemben za vid, delovanje kože ter delovanje sluznic, bistvenega pomena je tudi pri diferenciaciji, rasti in razvoju celic.

Vitamin A se v našem telesu in v naravi pojavlja v različnih oblikah: v obliki kisline kot retinojska kislina, v obliki alkohola kot retinol, v obliki aldehida kot retinal (ali retinaldehid) ter v obliki estrov kot retinil palmitat in retinil acetat. Poleg tega pa velja omeniti še provitamin A oziroma beta karoten, ki sicer ne spada v družino “pravih” vitaminov A, vendar se v človeškem telesu pretvori v vitamin A.

Nevarnosti vitamina A

V nasprotju z npr. vitaminom C, katerega zaloge so, glede na potrebe v telesu, minimalne, se vitamin A v telesu lahko nalaga v večjih količinah, največjo zalogo predstavljajo jetra. Prevelika količina vitamina A lahko privede do hudih zdravstvenih težav: osteoporoza, kostni izrastki, povečanje jeter in vranice, deformacija zarodka.

Ker se vitamin A v telesu nalaga, ga bomo našli na seznamu REACH (kratica za Registracijo, Evalvacijo, Avtorizacijo in omejevanje kemikalij), označenega kot sestavino, ki ima potencial bioakumulacije ali po domače biološkega kopičenja znotraj organizma. Pri tem moramo kot formulatorji upoštevati, da do bioakumulacije ne pride zgolj z uživanjem vitamina A kot prehranskega dodatka, temveč lahko k bioakumulaciji prispeva tudi kožno nanešeni vitamin A v kozmetičnih izdelkih. Še posebej je to lahko problematično pri ženskah v rodni dobi, nosečnicah, ženskah z znaki osteporoze ter pri posameznikih s poškodovano kožo.

Glede na to, da se količina vitamina A, kateri je posameznik izpostavljen, v zadnjih letih povišuje – tako zaradi prehranskih dopolnil kot tudi zaradi kozmetičnih izdelkov z vitaminom A – je Znanstveni komite za varnost potrošnikov (SCCS – Scientific Committee on Consumer Safety) leta 2016 izdal mnenje o varni uporabi vitamina A v kozmetičnih izdelkih

Pri uporabi vitamina A v kozmetičnih izdelkih – ali, bolje rečeno – pri uporabi kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo vitamin A, je zato poleg splošnih določil o varni koncentraciji v posamičnem izdelku dobro upoštevati tudi celotno izpostavljenost telesa v primeru sočasne uporabe večjega števila izdelkov, ki vsebujejo vitamin A.

Vitamin A v kozmetičnih izdelkih

V kozmetičnih izdelkih je dovoljena zgolj uporaba retinola, estrov retinola (retinil acetata in retinil palmitata) ter retinaldehida. Retinojska kislina je v kozmetičnih izdelkih prepovedana, saj je teratogena (povzroča nepravilnosti na plodu), našli pa jo bomo v farmacevtskih izdelkih za zdravljenje aken.

Izmed dovoljenih oblik vitamina A v kozmetiki je za domače izdelovalce najbolj dostopen retinil palmitat, bistveno težje najdemo retinil acetat, retinal ter retinol pa sta za domače izdelovalce praktično nedosegljiva.

Vitamin A v kozmetiki uporabljamo predvsem kot anti-age ter antioksidantno sestavino, v obliki retinojske kisline ter retinala pa je učinkovit tudi v boju proti aknam. Najbolj učinkovita oblika vitamina A je retinojska kislina, vendar je hkrati to tudi najbolj dražilna oblika s kopico stranskih posledic, zaradi česar je njena uporaba omejena na farmacijo.

Druge oblike vitamina A, ki jih lahko uporabljamo v kozmetičnih izdelkih, se s pomočjo encimskih reakcij na koži pretvorijo v retinojsko kislino: estri retinola se pretvorijo v retinol, ta se pretvori v retinal ter deloma v estre retinola, retinal pa se deloma lahko pretvori v retinojsko kislino, deloma pa v retinol. Pri tem je potrebno razumeti, da se tako učinkovitost kot tudi dražilnost posameznih oblik znižujeta, kolikor daljši oziroma dolgotrajnejši je proces pretvorbe posamezne oblike v retinojsko kislino. Estri retinola so izmed vseh oblik vitamina A najmanj dražeči a hkrati tudi manj učinkoviti.

Vitamin A ob kožnem nanosu vpliva na celično delitev in povečano rast celic, pozitivno vpliva na tvorbo kolagena in polisaharidnih molekul, ki zadržujejo vlago znotraj kože, hkrati pa tudi zavira degradacijo kolagena, zaradi česar ga vgrajujemo tako v izdelke za nego suhe kože kot v izdelke proti staranju. Koži poveča elastičnost, zmanjša videza drobnih gub, deluje pa tudi antioksidativno.

Koncentracija vitamina A v kozmetičnih izdelkih

Da je vitamin A trd oreh, pravzaprav spoznamo šele takrat, ko želimo več izvedeti o njegovi uporabi in koncentraciji v kozmetičnih izdelkih. Takrat nam pot prekrižajo tiste mednarodne enote, ki nam formulatorsko življenje kar malo obrnejo na glavo.

Mednarodna enota ali IU (International Unit) je merska enota za določene biološko aktivne snovi, ki temelji na sami biološki aktivnosti snovi ter se uporablja za določanje količine vitaminov, hormonov, nekaterih zdravil ter drugih biološko aktivnih sestavin. Ker številne snovi v naravi obstajajo v različnih oblikah, ki imajo ob isti masi različno aktivnost in učinkovitost, nam izražanje njihove aktivnosti v mednarodnih enotah omogoča primerjanje na osnovi učinkovitosti, ne pa na osnovi mase.

Pa vzemimo za primer prav vitamin A. Vitamin A obstaja v naravi v obliki retinojske kisline, retinola, retinala, estrov retinola, beta karotena. Vsaka izmed teh snovi ima ob isti masi (recimo 1 g) drugačno aktivnost: retinol je bistveno bolj biološko aktiven od retinilnih estrov in od beta karotena.

1 mednarodna enota (IU) je pri vitaminu A tako enakovredna 0,3 mcg (mikrograma) retinola, 0,345 mcg retinil acetata ter 0,550 mcg retinil palmitata. Če stvar obrnemo, je 1 g retinola enakovreden 3,33 milijona IU, 1 g retinil acetata 2,9 milijona IU in 1 g retinil palmitata 1,81 milijona IU. 

Najbrž ste do sedaj zadnja dva odstavka vsaj dvakrat prebrali, vmes zmajali z glavo ter se vprašali, čemu bi se sploh ukvarjali z mednarodnimi enotami, če pa v kozmetiki vse merimo z grami. Seveda, vendar je pri vitaminu A potrebno računati na to, da se akumilira v organizmu, prevelike količine pa lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav. Tako kot to velja za druge telesu pomembne snovi, je tudi pri vitaminu A določena minimalna in maksimalna količina, ki naj bi jo posameznik absorbiral. Ker pa je aktivnost ene ali druge oblike vitamina A različna, te spodnje in zgornje meje ne morejo biti izražene v gramih, temveč v mednarodnih enotah.

Najbrž ste tudi pomislili, da bi lahko preprosto rekli “Retinil palmitata lahko uporabimo največ toliko, saj en gram retinil palmitata pač vedno odgovarja neki količini IU”, kajne? Ja, že… čeprav, no, v svetu kozmetično aktivnih sestavin v resnici ne… Da bi stvar le ne bila tako preprosta imamo namreč na kozmetičnem tržišču zelo raznolike raztopine različnih oblik vitamina A. Retinol tako npr. obstaja v obliki 333.000-370.000 IU/gram pa vse do 1,425 milijona -1,165 milijona IU/gram; retinil palmitat pa npr. 1 milijon IU/gram ali pa 1,7 milijona IU/gram.

Iz zgornjih številk postane hitro jasno, da je uporaba npr. 1 g retinil palmitata, ki vsebuje 1,7 milijona IU/gram skoraj dvakrat bolj koncentrirana in torej tudi prispeva več k bioakumulaciji kot pa uporaba 1 g retinil palmitata, ki vsebuje 1 milijon IU/gram.

Da pa stvar postane še bolj zakomplicirana, Znanstveni komite za varnost potrošnikov v svojem mnenju o varnosti vitamina A ne govori o mednarodnih enotah temveč o retinolnih ekvivalentih (RE), kjer je 1 mg retinola 1000 mcg RE in 3330 IU (oziroma 1 g retinola je 1 g RE  in 3,33 milijona IU); 1 mg retinil acetata 870 mcg RE in 2900 IU (oziroma 1 g retinil acetata je 0,87 g RE ter 2,9 milijona IU)  ter 1 mg retinil palmitata 550 mcg RE in 1818 IU (oziroma 1 g retinil palmitata je 0,55 g RE ter 1,81 milijona IU).

Kot varno za uporabo v kozmetičnih izdelkih Znanstveni komite za varnost potrošnikov navaja sledeče koncentracije: do 0,3 % retinolnih ekvivalentov v izdelkih za obraz in roke ter do 0,05 % retinolnih ekvivalentov v izdelkih za telo. Kaj v praksi to pomeni?

Če se precej poigramo z vsemi številkami in pretvorniki, to pomeni preprosto to, da lahko kot varno količino v izdelke za obraz dodamo do 0,3 % retinola (pri vsebnosti 3,33 milijona IU/gram), do 0,34 % retinil acetata (pri vsebnosti 2,9 milijona IU/gram) ter do 0,54 % retinil palmitata (ob vsebnosti 1,81 milijona IU/gram). V izdelkih za telo pa do 0,05 % retinola (ob vsebnosti 3,33 milijona IU/gram), do 0,057 % retinil acetata (pri vsebnosti 2,9 milijona IU/gram) ter 0,09 % retinil palmitata (ob vsebnosti 1,81 milijona IU/gram).

Ali veste, koliko IU ima vaš retinil palmitat?

Retinil palmitat: uporaba v kozmetičnih izdelkih

Retinil palmitat je za domače izdelovalce kozmetike najbolj dostopna oblika vitamina A, zato se bom v zaključnih odstavkih posvetila predvsem slednjemu, čeprav so določene lastnosti (npr. občutljivost na toploto in svetlobo) skupne vsem oblikam vitamina A.

Retinil palmitat je dobavljiv v obliki intenzivno rumenega, viskoznega olja z značilnim “vitaminskim” vonjem, ki mene osebno spominja na Pikovit bonbone. Ob daljšem skladiščenju lahko kristalizira. Za kozmetične namene je retinil palmitat dobavljiv v različnih koncentracijah, najbolj pogosti pa sta obliki, ki vsebujeta 1 milijon IU/gram ter 1,7 milijona IU/gram, pri čemer so topila lahko precej različna: sojino olje, sončnično olje, arašidovo olje, kaprilni-kaprinski triglicerid itd., za stabilizacijo oziroma antioksidantno zaščito pa je retinil palmitatu lahko dodan vitamin E (v obliki tokoferola ali tokoferil acetata) ali pa nič kaj naravna BHA in BHT.

Retinil palmitat je topen v lipidih in netopen v vodi. Kot vse oblike vitamina A je tudi retinil palmitat občutljiv na svetlobo in toploto, zaradi česar ga je potrebno hraniti v temnih stekleničkah ter na hladnem, občutljiv pa je tudi na prisotnost kisika ter težkih kovin. Dodajamo ga v hladni, C fazi, v izdelke za roke in obraz v količini do 0,54 %, v izdelke za telo pa do 0,09 % (ob koncentraciji 1,81 milijona IU/gram). 

Zaradi vseh posebnosti in občutljivosti vitamina A je priporočljivo, da v formulacijo z vitaminom A vkjučujemo dobršno mero antioksidantov (npr. vitamin E), dobrodošli so tudi kelatorji in pazljivo ravnanje pri shranjevanju izdelkov: če se le da, izdelke z vitaminom A shranjujemo v embalaži, ki ne dopušča vdora svetlobe ter jih ne izpostavljamo temperaturi nad 20° Celzija.

Nazadnje velja nekaj besed nameniti tudi uporabi izdelkov z vitaminom A v dnevni negi. O primernosti ali spornosti uporabe retinilpalmitata v izdelkih za dnevno nego ima svet (domače) kozmetike deljeno mnenje, ki temelji predvsem na dveh enoletnih znanstvenih raziskavah o rakotvornih lastnostih retinola in retinilpalmitata po kožnem nanosu ob kožni izpostavljenosti UV žarkom. Raziskavi je opravil ameriški NTP (National Toxicology Program), prvo leta 2003  drugo pa 2017.

Študiji sta bili opravljeni na laboratorijskih miših in sta pokazali, da kožni nanos retinola ali retinil palmitata ob izpostavljenosti UV žarkom pri laboratorijskih miših poveča tveganje za nastanek raka. Prvo študijo so v letih 2010,  2012 in 2013 pregledali različni strokovnjaki, vendar do edinstvenega zaključka niso prišli. Strokovnjaki so predvsem opozarjali, da primerjava učinka neke sestavine na koži laboratorijskih miši s človeško kožo ni mogoča, saj so laboratorijske miši bistveno bolj občutljive.

Znanstveni komite za varnost potrošnikov zaključuje, da se sicer strinja s trditvijo, da retinil palmitat na laboratorijskih miših lahko deluje kancerogeno (rakotvorno) ob izpostavljenosti UV žarkom, vendar da takšna raziskava ne daje zadovoljivih podatkov o vplivu retinola ali njegovih estrov v kozmetičnih izdelkih in na človeško kožo. Zaradi pomanjkanja raziskav in dokazov o možni kancerogenosti retinola in njegovih estrov na človeško kožo ob izpostavljenosti UV žarkom zato ne obstaja noben uraden zaznamek, priporočilo ali zakon o (ne)uporabi retinola in njegovih estrov v izdelkih za dnevno nego.

Osebno se, glede na pomanjkanje raziskav o (rakotvornem) vplivu retinil palmitata na človeški koži ob izspotavljenosti UV žarkom, držim varne strani ter vitamina A ne vključujem v izdelke za dnevno nego. Kako boste postopali vi?


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja