fbpx

Algin in natrijev alginat

Objavil Tončka Mavrič dne

Algin in natrijev alginat

 

Natrijev alginat

Natrijev alginat ali algin je naraven polisaharid, derivat alginske kisline, ki se ga uporablja tako v prehrambene kot tudi kozmetične namene. Kot že njegovo ime nakazuje, se ga – tako kot karagen – pridobiva iz alg, vendar ne iz rdečih temveč iz rjavih alg debla Phaeophycota. Najpogostejši vir alginatov so alge rodu Laminaria, Macrocystus in Ascophyllum. Njegovo INCI ime je Algin, našli pa ga boste tudi pod imenom Sodium alginate.

Natrijev alginat se v prehrambeni industriji uporablja tako za zgoščevanje kot tudi za izdelavo ti. umetnega kaviarja, v kozmetiki pa se ga uporablja kot zgoščevalo vodne faze kot tudi za osnovno sestavino peel-off mask. Poleg natrijeve soli alginske kisline (natrijev alginat) obstajajo še druge soli, kot npr. kalcijev alginat ali magnezijev alginat, ki pa so precej manj uporabljane in imajo tudi bistveno drugačne lastnosti od natrijevega alginata.

Lastnosti natrijevega alginata

Natrijev alginat je dobavljiv predvsem v tujih spletnih trgovinah v obliki belega do rahlo rumenkastega prahu šibkega vonja, ki pa je v kozmetičnem izdelku nezaznaven. Je topen v vodi ter tvori manj viskozne gele, ki so stabilni v širokem razponu od pH 4,5 do 10. Gel natrijevega alginata je združljiv z alkoholom.

Spada med anionske reološke modifikatorje, zaradi česar je nezdružljiv s kationskimi sestavinami. Poleg tega si velja zapomniti, da reagira s kalcijevimi ioni, ki nanj delujejo kot plastifikatorji: v reakciji natrijevega alginata s kalcijevimi ioni (npr. s kalcijevim kloridom ali kalcijevim sulfatom) pride pravzaprav do križne vezave polimerov oz. ti. “crosslinkanja”. Gel se zgosti, strdi in postane vizualno “plastičen”. To reakcijo s pridom izkoriščajo v molekularni kuhinji, na istem principu pa temelji tudi izdelava peel-off mask.

Gel iz alginata vlaži kožo in jo pomirja, pušča jo gladko in mehko. V nasprotju z drugimi zgoščevali vodne faze deluje bolj drseče, skorajda lubrifikantno. V peel-off maskah za obraz naj bi uporaba alginata pospeševala in vzpodbujala delovanje drugih sestavin, najsi bodo to aktivne sestavine ali rastlinski izvlečki. Posebna je tudi uporaba algina v kombinaciji s hidroksietilcelulozo za izdelavo krem za britje, ki omogoča neprimerljivo večjo drsljivost rezil kot katerikoli druga sestavina oz. kombinacija le-teh. Preverjeno!

Uporaba natrijevega alginata v kozmetiki

V kozmetičnih izdelkih se natrijev alginat uporablja za izdelavo gelov in serumov, za zgoščevanje in stabilizacijo zobnih past, za izdelovanje mask in redkeje za stabilizacijo emulzij. Med domačimi izdelovalci  kozmetike zagotovo spada med manj znana in rabljena zgoščevala vodne faze, saj je v večini izdelkov povsem zamenljiv z drugimi zgoščevali. Izjema so peel-off maske ter izdelki za britje.

Natrijev alginat se v kozmetičnih izdelkih uporablja v količinah od 0,2 do 1% ali redkeje do 2%, posebna izjema so peel-off maske za obraz, v katerih lahko (v suhem deležu) natrijev alginat zastopa tudi bistveno višje odstotke (npr. 10% recepta).

Za izdelavo gela iz (samo) natrijevega alginata je potrebna dobršna mera potrpljenja in/ali časa. Algin je namreč dobro topen v vodi, le da za izdelavo enakomernega gela potrebuje tudi nekaj ur. Postopkov za pripravo gela je več: lahko ga med mešanjem dodate vroči vodi; lahko ga zmešate z drugim vodotopno snovjo v prahu ali zgoščevalcem (npr. ksantanom ali inulinom), dodate glicerol in nato postopoma dodajate vodo; lahko ga čisto preprosto potresete po površini vode in potrpežljivo čakate. Tudi celo noč. Osebno toplo priporočam prav slednji postopek, saj prihrani obilico dela in časa.

Kljub temu, da boste na različnih spletnih straneh zasledili tudi večje priporočene odstotke uporabe (do 0,8 za emulzije), vam pri uporabi algina v lastnih kozmetičnih izdelkih svetujem, da se držite nižjih meja. Za stabilizacijo emulzij  bodite ob uporabi algina previdni, saj ga je hitro preveč, prevelika količina pa se kaže v “blobasti” in “pudingasti” emulziji, ki ob nanosu pušča med prsti drobne delčke, ki dajejo zrnčast, svaljkast občutek kot drobni koščki radirke, ki ostanejo po radiranju. Seveda je končni odstotek in učinek odvisen tudi od uporabe drugih zgoščeval in ostalih sestavin, vendar priporočam, da se vsaj na začetku držite meje 0,4%. Enako velja za izdelavo gelov in serumov, kjer je izhodiščni odstotek sicer višji, vendar pa končna uporaba zavisi tudi od uporabe druugih zgoščeval ali vlažilnih sestavin (npr. karagena, ksantana ali natrijevega hialuronata).

Natrijev alginat se lahko uporablja tudi za izdelavo preprostih obraznih mask. Za preproste obrazne maske, ki jih po uporabi “zmasiramo” – torej odstranimo z rahlim trenjem ali masažo, bo dovolj 1 ali 1,5% algina.

Pri peel-off maskah – torej obraznih maskah, ki jih po uporabi odlepimo v enem kosu, kot bi bile iz plastike, v tankem sloju, je potrebno poleg natrijevega alginata in dejanske polnilne in/ali aktivne sestavine maske (diatomejske zemlje, gline, kaolina, drugo) imeti še najmanj dva akterja: plastifikator ali snov, ki omogoča nastanek tanke maske, ki jo lahko olupimo, ter upočasnjevalec reakcije.

Kljub temu, da beseda “plastifikator” zveni precej strašljivo, pa to nima nikakršne povezave s plastiko kot z materialom, temveč zgolj z lastnostjo snovi, ki postane plastična. Kot plastifikator se uporabljata kalcijev klorid ali kalcijev sulfat, ki ju lahko dobite tudi v slovenskih spletnih trgovinah, ki se ukvarjajo z živilskimi sestavinami, npr. trgovini za pivovarje. Prvi je anorganska sol, ki se uporablja tudi v prehranski industriji, drugi pa je naravni mineral, ki mu čisto po domače rečemo sadra. Oba sta v kozmetični rabi neškodljiva.

Natrijev alginat sam po sebi namreč izoblikuje mehak, srednje viskozen gel, šele reakcija s kalcijem pa gel utrdi in se preoblikuje v tisti enakomeren, skorajda plastičen sloj, ki ga lahko s kože odstranimo kot olupek. Vendar pa je ta reakcija pravzaprav hipna – tako hipna, da se ob mešanju sestavin z vodo gel nenadoma spremeni v kepo, kar nam onemogoča nanos maske.

Da bi ta reakcija ne bila prehitra, je potrebno uporabiti snov, ki reakcijo lahko upočasni. Za to so najbolj primerne nekatere fosfatne soli, npr. trinatrijev fosfat, trikalijev fosfat idr, vendar boste na etiketah najbolj pogosto srečali drugo fosfatno sol: natrijev pirofosfat (INCI: Tetrasodium Pyrophosphate). Teh snovi žal ni tako preprosto dobiti, zato se izdelava klasične peel-off maske v hišnih omejitvah precej hitro izneveri.

V nekem italijanskem kozmetičnem podjetju so se težavi izognili tako, da so masko v obliki emulzije, ki vsebuje algin, ter plastifikator (raztopino kalcijevega klorida) zasnovali za prodajo v ločenih embalažah. Masko v obliki emulzije z alginom najprej nanesemo na kožo kot bogato masko, čez 5-10 minut pa jo pošpricamo z raztopino kalcijevega klorida in maska se spremeni v tanek film, ki ga preprosto odstranimo. Iznajdljivi, kajne?

Kategorije: zgoščevala vodne faze

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja