fbpx

Čebelji vosek + boraks: ne, hvala! Stearinska kislina + triethanolamine: ne, hvala!

Objavil Tončka Mavrič dne

Čebelji vosek + boraks: ne, hvala! Srearinska kislina + triethanolamine: ne, hvala!

Kot se morda še spomnite iz objave o Galenovi hladilni kremi, je ta iznajdba nekako pomenila začetek kozmetike. Galen je v svojem mazilu uspel združiti dve najpomembnejši sestavini za nego vsake kože: vodo in olje. To je storil s pomočjo voska in z dolgotrajnim in počasnim mešanjem zmesi med ohlajanjem.

Galenovo mazilo je pomenilo pravo revolucijo, vendar je s seboj prinašalo tudi mnogo nevšečnosti. Izdelano je bilo iz rastlinskega olja – mandljevega, olivnega ali katerega drugega – in zato hitro pokvarljivo, saj je rastlinsko olje v stiku z vodo in zrakom hitro postalo žarko. Najpomembnejša negativna lastnost pa je pri hladilnem mazilu ta, da je zelo nestabilno in torej podvrženo delitvi. Galenovo mazilo namreč ne vsebuje emulgatorja (čebelji vosek ni emulgator!), zato se lahko že zaradi nekoliko previsoke temperature trdna struktura voska stopi, kapljice vode niso več ujete in mazilo se razdeli.

Kljub številnim pomanjkljivostim pa je Galenovo mazilo dolga stoletja bil pravi prodajni hit. Pravzaprav je bil edini prodajni hit, saj drugega kozmetičnega izdelka ni bilo. Šele konec 19. stoletja so se pojavile prve spremembe in izboljšave v formuli: namesto rastlinskih olj so začeli uporabljati mineralna olja (parafin) in cetil palmitat, najpomembnejšo spremembo pa je prinesla uvedba boraksa.

Z uporabo boraksa je galenovo mazilo končno postalo stabilno, hkrati pa so lahko zmanjšali količino čebeljega voska v prid drugim sestavinam, kar je izboljšalo mazljivost in prijetnost ob uporabi. Kaj pa je v boraksu tako čudežnega?

Boraks ali natrijev tetraborat je naraven mineral, po kemijski sestavi je to sol borne kisline. Je zelo dobro topen v vodi, raztopina pa da bazičen pH, saj v vodni raztopini boraks da kot produkt natrijev hidroksid (močna baza) in borno kislino (šibka kislina):
 

Na2B4O7 + 7H20 > 4H3BO3 + 2NaOH
 

NaOH…vas to na kaj spominja? Seveda, natrijev hidroksid je baza, s katero se izdeluje mila. Pravzaprav tudi v moderni verziji Galenove kreme pride do umiljenja. Boraks, ki ga raztopimo v vodi, da raztopino natrijevega hidroksida, ki v stiku s čebeljim voskom umili proste maščobne kisline, ki jih vsebuje vosek (o sestavi voska: Čebelji vosek v kozmetiki). Največji delež teh maščobnih kislin je ti. kerotinska kislina (cerotic acid), ki se v stiku z natrijevem hidroksidom umili in ustvari se natrijev cerotat.

Natrijev cerotat je umiljena maščobna kislina – se pravi milo. Kot takšno ima seveda vse značilnosti mila: je površinsko aktivna snov z alkalnim pH. Površinsko aktivne snovi lahko zmanjšajo napetost med vodo in oljem, zato lahko delujejo kot emulgatorji. In tu tiči vsa skrivnost moderne verzije Galenovega hladilnega mazila: mazilo postane stabilno, ker kombinacija voska in boraksa ustvari milo, le-to pa deluje kot emulgator.

Do tu vse lepo in prav: končno imamo kremo, ki vsebuje emulgator in je zato stabilna, hkrati pa so vse sestavine naravne (če seveda za trenutek zanemarimo potencialno škodljivost boraksa). Vendar pa pozabljamo na eno zelo pomembno dejstvo: natrijev cerotat ima – kot vsa mila – alkalen pH. Bazičen pH bo imela zato tudi emulzija, ki jo izdelamo.   

V objavi o pH vrednosti sem omenila, kako zelo pomemben je pH izdelkov, ki jih uporabljamo. Človeška koža oziroma hidrolipidni plašč kože ima kisel pH. Prav ta kisel pH zagotavlja učinkovito zaščito pred zunanjimi dejavniki in preprečuje prekomeren razvoj bakterij. Če se pH ravnovesje kože iz kateregakoli razloga poruši, se poruši tudi njen obrambni mehanizem. Seveda se ob trenutni spremembi pH vrednosti (kot npr. uporaba alkalnega mila, ki ga splaknemo) to ravnovesje ne poruši, dolgotrajna uporaba bazičnih izdelkov, ki na koži ostanejo (torej krema z alkalnim pH, ki je ne speremo) pa lahko našemu hidrolipidnemu plašču škoduje.

Kreme, ki so narejene na bazi mila, bi bilo zato bolje uporabiti kot čistilno kremo, ki jo izmijemo in nato nanesemo tonik ali podobno, da ponovno vzpostavimo kisel pH kože.

Pri tem velja opozoriti, da takšen sistem emulgiranja ni omejen samo na zgodovino, temveč je prisoten tudi v današnji kozmetiki. Izdelovanje emulzij na bazi mila je namreč bil eden izmed redkih postopkov, ki so omogočali industrijsko izdelavo kozmetike. Šele v drugi polovici 20. stoletja je znanstveni napredek omogočil razvoj neionskih emulgatorjev, ki so postopoma nadomestili emulgatorje na bazi mila; (skorajda) dokončno izkoreninjenje emulzij na bazi mila pa je prinesla zavest o tem, da je za nego kože potreben kisel pH.

Kljub temu se nekateri izdelovalci kozmetike dandanes poslužujejo emulgatorja na bazi mila, le da namesto para čebelji vosek-boraks uporabljajo dvojico stearinska kislina-trietanolamine.

Trietanolamine je baza, ki prav tako kot natrijev ali kalijev hidroksid lahko umili maščobne kisline. Za umiljenje se v tem primeru navadno uporablja stearinska kislina, redkeje tudi palmitinska kislina, ki po reakciji s trietanolaminom da triethanolamine stearate. Triethanolamine stearate je milo, ima torej alkalni pH in takšen pH bo imela tudi krema.

Sestavino boste seveda zaman iskali na INCI seznamu vaše kreme, saj morajo po zakonu proizvajalci napisati uporabljene snovi, ne pa njihovega produkta. Zato pazljivo berite etikete, če na etiketi piše stearic acid ter triethanolamine (navadno nista eden za drugim), vedite, da je to krema z alkalnim pH, ki je narejena na osnovi mila.

Kategorije: DRUGOemulgatorji

19 Komentarjev

Anonimni · 28. maj, 2013 ob 19:14

Lepo pozdravljena Tončika 🙂 kako ste kaj? Upam, da je pri Vas vse lepo. Pri meni vse vredu, dolgo se Vam že nisem oglasila, sem pa rekla, da se Vam malce javim, da Vas pozdravim in povprašam kako ste kaj :). Jaz pa magistrsko pišem in imam zdaj kar bolj malo časa za raziskovanje sestavinic :(.No za Vas blog se pa še vseeno najde čas ;), da preberem Vaše objave in izvem kaj koristnega in zanimivega :).

Tončika lepo bodite pa se z veseljem še javim kaj :),

pozdravček od radovednice 🙂

toncika · 29. maj, 2013 ob 06:36

Živijo,

z mano vse super, malo sem "zagužvana" ampak upam, da bo kmalu rešeno 😉 Kako pa kaj vaše kremice? Upam, da gre eksperimentiranje dobro od rok.

Uspešno pisanje magistrske vam želim 🙂

lp
toncika

Anonimni · 29. maj, 2013 ob 19:28

Dober večer Tončika :), no lepo slišati, da je vse lepo in prav pri Vas ;).
Kremico zaenkrat izdelujem, kar iz karitejevega masla in iz olja brez aloe vere :), kasneje pa se bom lotila kaj bolj zakompliciranega :). Lahko pa Vas povprašam glede eteričnih olj-v kremici jih ne uporabljam, jih pa dodam v moj deodorant predvsem tista, ki imajo lastnosti deodiranja (čajevec,limonska trava,brin-ta eterična olja so kar močnan vonj, zato pa ponavadi dodam še malo sandalovine, da malce razbijem vonj :). Veste kaj me zanima, dolgoročna uporaba teh eteričnih olj v deodorantu-jaz upam, da niso škodljiva. Nardim si pa, kar varianto v spreju 50ml in dodam nekje od 15-25 kapljic eteričnih olj-upam, da nimam prevelike količine eterilčnih olj :).

Tončika lepo mi bodite,

radovednica 🙂

toncika · 29. maj, 2013 ob 20:54

Živijo Radovednica,

dolgoročna uporaba eteričnih olj v sprejemljivih mejah načeloma ne povzroča težav. Načeloma, pravim – vedno obstaja možnost posameznih reakcij v primeru ljudi z bolj občutljivo kožo. Če vam do sedaj ta mešanica ni delala nobenih preglavic, jo brez skrbi lahko uporabljate še naprej.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 30. maj, 2013 ob 11:29

Pozdravljena Tončika ;),

najlepše se Vam zahvaljujem za odgovor :), sem kar bolj pomirjena :).Sedaj grem pa zopet k magistrski nalogi :(, da čimprej končam s to zadevo.

Lepo se imejte pa pozdravček,

radovednica 🙂

Anonimni · 30. maj, 2013 ob 18:20

Zdravo Tončika, na spodnji povezavi si lahko preberete ta članek o nevarnostih eteričnih olj. Hvala za današnjo super objavo-že grem brati :),

lahko nočko,

radovednica 🙂

Anonimni · 30. maj, 2013 ob 19:16

povezavo pozabila pripisati 🙂 http://fatalna.si/2013/05/01/fototoksicna-in-citotoksincna-etericna-olja/

Tončika mogoče veste, katera eterična olja bi lahko nadomestila v mojem deodorantu namesto limonske trave,sivke ter sandalovine, da bi prav tako učinkovala in, da nebi prišlo do takšnih poškodb ob izpostavljanju kože na soncu?

Hvala Vam in lep večer,
radovednica 🙂

toncika · 30. maj, 2013 ob 19:37

Draga radovednica,

se vam ne zdi, da sprašujete malček čudne stvari? Nimam čarobne krogle in tudi ne preroških kart, da bi lahko vedela, kaj vam prijetno diši in kaj ne, kakšna je količina olj, ki ste jih uporabila in kakšen je njihov vonj in poreklo, kakor tudi ne morem vedeti, kakšen naj bi bil vonj, ki bi ga želeli in katera eterična olja sploh imate na razpolago. Če je vaš problem strah fototoksičnih reakcij, se izogibajte eteričnim oljem, ki so fototoksična in izbirajte tista, ki to niso. Več kot to vam ne morem svetovati.

Vsekakor velja, kar je gospod Jure zapisal v komentarjih na tisti članek: fototoksičnost (in citotoksičnost) je odvisna od količine. Obstajajo eterična olja, ki so bolj fototoksična in manj fototoksična, v nobenem primeru pa kože ne smemo izpostavljati soncu še 12 ur. Za primer: angelika ima mejno uporabo 0,78%, grenka pomaranča 1,4%, tagetes pa 0,01%. Podatki so iz navodil in priporočil zveze IRFA (Mednarodna zveza za dišave), ki analizira tudi eterična olja in njihove sestavine: http://www.irfaorg.org

Lep večer,
toncika

Anonimni · 2. junij, 2013 ob 09:26

Pozdravljena Tončika ;),

ja res je, da ne morete vedeti, kateri vonj eteričnih olj meni ugaja :), zaenkrat uporabljam kar mešanico čajevca, limonske trave, sivke, sandalovine, naročila sem si pa še pelargonijo, da še to sprobam-prebrala sem, da je tudi ta super za deodorante, tako, da bom videla, kako se bo obnesla. Hvala za tale linkec-si bom šla kar prebrati ;).

Lepo nedeljo Vam želim,
radovednica 🙂

Anonimni · 19. junij, 2013 ob 03:53

Pozdravček 🙂
Mene pa zanima, če lahko pri izdelavi kreme bazičen ph spremenimo s sokom limone? (če uporabljamo boraks za kreme – po knjigi Babičini nasveti za dom. Drugače boraks kreme krasno zmeša (uporabljam olja, karite, boraks, čeb. vosek, E – vitamin, čaj,oz. vodo, ognjičevo tinkturo in kremica je odlična na pogled in tudi lepo se maže. Včasih pusti belo sled, ki jo pač še malo razmažeš.)
Tudi rok uporabe kreme boraks zelo podaljša. Zanima me tudi varnost uporabe kreme z njim za kožo. Ali je škosljiv. Zakaj so torej izdali knjigo s temi recepti, ki je v prodaji?) Se že veselim vaših odgovorov. Osvežujoč dan, Bon-bon

toncika · 19. junij, 2013 ob 13:53

Živijo Bon-bon,

pH se v kozmetiki regulira z uporabo citronske ali mlečne kisline. Odsvetujem uporabo limoninega soka, kisa ali podobnih zadev. Izdelovanje kozmetike ni kuhanje, četudi je v nekaterih pogledih podobno.

Kakorkoli je nižanje pH vrednosti v sistemih, ki so emulgirani z milom, nesmiselno. Milo je sol z bazičnim pH, produkt reakcije med šibko kislino in močno bazo. Če temu produktu dodamo kislino, se milo (produkt) ponovno razstavi na šibko kislino (maščobo) in bazo. Maščoba se tako izluži, vaša emulzija pa se razdeli. Enako velja za vse snovi, pridobljene s saponifikacijo, najsi bo to milo (umiljenje maščob z NaOH ali KOH), najsi bo to umiljenje z boraksom ali pa s trietanolaminom. Rezultat je isti.

Seveda boraks podaljša rok uporabe, saj je hkrati tudi močno protimikrobno in protiplesnivo sredstvo, sredstvo za zatiranje škodljivcev itn. Boraks je močno škodljiv za vsa vodna bitja, zaradi česar se ga ne bi smelo spuščati v odtoke. O njegovi škodljivosti se izvaja veliko testov in preizkusov, predvsem s stališča toksičnosti na razmnoževalne organe in funkcije. Boraks ni prepovedan za uporabo v kozmetiki, vendar pa ima zakonsko veliko omejitev. S strani Evropske unije (CLP regulations) je bil klasificiran kot "sestavina, ki lahko povzroči škodo na razmnoževalnih organih". Kozmetični izdelki, ki ga vsebujejo, bi morali nositi napis "ne uporabljajte pri otrocih, mlajših od 3 let". Enako velja za vse borove spojine.

Zakaj izdajo knjigo s takimi recepti? Kot že sam naslov pove, so to recepti naših babic. Vendar je potrebno vedeti, da so takšne formule zastarele in neprimerne. Včasih niso poznali takšnih emulgatorjev, kot jih poznamo danes, zato so si pomagali s tistim, kar so imeli. Stvari in postopki, ki so jih uporabljali naši predniki niso nujno najboljši samo zato, ker so starejši. Včasih so zaradi pomanjkanja jedli žarko mast, pa to še ne pomeni, da so prav ravnali.

Papir prenese vse, sploh takrat, ko gre za neko tržno nišo. Zapomnite si, da je dvom vaše edino orožje. Dvomite, bodite skeptični in raziskujte.

Lp
toncika

Anonimni · 8. avgust, 2013 ob 08:56

Pozdravljena,

odkritje tega bloga mi je pa zelo razveselilo! hvala da delite vse te koristne informacije.

Zmedlo me je pisanje o kislem pH kože. Ali je to res, da ima zdrava koža kisel pH? Ali ni to nezdrav ph sodobnega človeka. Npr. bazična kozmetika (ki naj bi bila zelo zdrava in veliko boljša od običajne) ima ph 7,6. Izkušnje imam le z bazičnim deodorantom.
Več o tem na linku: http://www.avita.si/kozmetika/kaksen-mora-biti-ph-koze
Res bi rada slišala vaše mnenje.

Hvala in lp,
enamamica

toncika · 8. avgust, 2013 ob 16:01

Pozdravljena enamamica 🙂

moje informacije temeljijo na znanstveni literaturi, iz študij drugih ljudi ter iz znastvenih raziskav, ki pravijo, da je pH kože kisel. Sama tega ne morem potrditi ali ovreči, saj nisem znanstvenik v laboratoriju, zato se moram na takšna znanstvena dognanja zanesti.

Iz članka, ki ga navajate, je kot edini argument za bazičen pH podan pH otroka ob rojstvu. Seveda, pH otroka ob rojstvu je nevtralen (med 6 in 7), vendar če ste mamica, potem najbrž veste, da otrok nima termoregulacije, se ne poti, prav tako mu ne deluje hormonski sistem in kot otrok ne potrebuje pravzaprav nobene žavbe in maže. Že po nekaj dneh kljub vsemu pa tudi pH otroške kože pade, in vztrajno pada ne glede na to, s čim ga hranimo in s čim ga mažemo. Z razvojem začnejo postopoma delati vse žleze, nastopijo hormoni itn. – otrok odrašča. In s tem se neizogibno spreminja pH njegove kože, ki bo v odraslem obdobju, v kolikor zdrava, kisla; v obdobju staranja pa se bo ponovno začel spreminjati pH.

pH zdrave kože je kisel, navadno v razponu od 4-6 oziroma po zadnjih dognanjih navadno kar pod 5. S spremembo pH so povezane mnoge bolezni kože. Bakterija aken, stafilokoki, kandida in mnoge druge (škodljive) bakterije živijo in se razmnožujejo prav v previsokem pH. Bolniki z nekaterimi kožnimi boleznimi imajo tako navadno povišan pH v primerjavi s pH zdravega človeka.

V branje vam priporočam članek "Skin pH: From basic science to basic skin care"; avtorja: Saba M. Ali in Gil Yosipovitch, ki govori prav o spremembi pH v obdobju celega življenja kot tudi o spremembi pH v povezavi s kožnimi boleznimi. Nato pa tudi tega: "Natural skin surface pH is on average below 5, which is beneficial for its resident flora"; avtorji: H. Lambers, S. Piessens, A. Bloem, H. Pronk, P. Finke. Gre pravzaprav za znanstveno raziskavo, v kateri so merili spremembe pH človeške kože pred, med in po uporabi vode oz. detergenta. V vsakem primeru se pH kože sam vzpostavi na kisel nivo. Če se ne motim, bi morala oba članka biti prosto dostopna na spletu. Za več člankov in raziksav pa pogooglajte pH and skin disease ali pH skin itn. Literature je kar precej 🙂

Lep dan (in malo vročine!) 🙂
toncika

Anonimni · 9. avgust, 2013 ob 11:01

Hvala za izčrpen odgovor!

Tudi sama nisem znanstvenik, le uporabnik (čimbolj) naravne kozmetike. Torej imajo tisti s kožnimi boleznimi bazičen ph?? To pa je zanimiva informacija.
V 'mojem' linku je čisto spodaj navedena zgodba od kod znanstvenikom ideja o zdravem ph kože…zdi se mi, da je to bilo izhodišče za moje pomisleke o tem kaj je pravzprav zdravo.
Res pa je, da 'moj' link prodaja izdelke (sicer zanimive in dobre)…hmm.

Še eno vprašanje. Ali vam je morda poznano kakšen ph pa imajo izdelki t.i. presne kozmetike, npr. linije Raw Gaia ali katerakoli druga? Lahko sklepam, da bazičnega ali vsaj netralnega?

še naprej bom v veseljem brala vaše prispevke in odgovore.

LP
enamamica
(danes bo hude vročine konec!:)

toncika · 12. avgust, 2013 ob 11:02

Živijo,

kot lahko preberete tudi v člankih, ki sem jih omenila, je pH obolele kože navadno višji v primerjavi z zdravo kožo. Vendar pa višji pH ne pomeni bazičen pH, tudi obolela koža ima pH vrednost še vedno v kislem območju. Akne se npr. razvijajo v pH območju 6-6,5, kar je še vedno kislo območje, vendar višje od povprečnega pH zdrave kože.

Na spletni strani sem videla tudi jaz zgodbico o tem, kako naj bi prvič znanstveniki merili pH kože. No, če pozorno preberete, jasno piše, da je to nepreverjena zgodba (toliko o virih…) 🙂 Kot drugo pa: ne glede na to, kako in komu so znanstveniki prvič izmerili pH kože, so to neštetokrat ponovili na tisoče drugih načinov, zagotovo ne z uporabo znoja študentskih športnikov. Dandanes se uporabljajo čisto drugačni sistemi, ki (še vedno) kažejo, da je pH kože kisel.

Kar se tiče kozmetike: ni vse, kar je naravno tudi dobro. In ni vse, kar je vam dobro, dobro tudi meni. 🙂 Izdelkov, ki jih spletna stran prodaja, ne poznam, vendar domnevam, da imajo res tisti pH, kot ga prodajalec napiše. Pa tudi kar se tiče večine drugih kozmetičnih izdelkov v prodaji jih osebno ne poznam (hja, že nekaj let ne kupujem kozmetike). Pobrskala sem tudi za nekaj izdelki proizvajalca Raw Gaia, vendar pa ne najdem uradnega INCI seznama sestavin, tako da ne morem nič reči. Če so to izdelki iz olj in masel, nimajo pH (maščobam pH ne moremo izmeriti, o tem si lahko preberete v objavi pH vrednost); če pa so izdelki na osnovi hidrolatov brez dodatkov natrijevega hidroksida ali natrijevega bikarbonata ali trietanolamina ali katerekoli druge bazične snovi, imajo kisel pH, saj imajo vsi hidrolati naravno kisel pH. Pri emulzijah pa… samo v nekaterih primerih je iz INCI razvidno, kakšen tip kreme je in torej kakšen pH ima. V vseh ostalih primerih pa je potrebno vzeti v roke pH indikatorski listič in izmeriti 🙂

Lep (prijetno vetroven) pozdrav!

Anonimni · 1. marec, 2014 ob 19:40

Živjo,

mene pa zanima do kakšne reakcije pride pri mešanju 50 % olja in 50 % kalcijevega hidroksida (vodna raztopina kalcijevega hidroksida, gašeno apno, ali nekaj takega)? Gre tudi tukaj za nastanek mila in posledično bazičnega pH te masti?

Lep pozdrav.

toncika · 2. marec, 2014 ob 09:33

Pozdravljeni,

kalcijev hidroksid (Ca(OH)2) je tako kot NaOH in KOH močna baza. Tako kot NaOH in KOH načeloma lahko pelje v saponifikacijo – maščobe se umilijo in dobimo kalcijeve soli maščobnih kislin, npr. kalcijev stearat, kalcijev oleat itd. Žal pa so kalcijeva mila (podobno kot cinkova in magnezijeva) zelo slabo topna v vodi oz. netopna, kar pomeni, da tudi ne umijejo.

V industriji se za izdelavo kalcijevih soli maščobnih kislin največkrat uporablja kalcijev oksid (CaO), ki ga lahko dobimo z mešanjem kalcijevega hidroksida in vode (torej gašeno apno) ter segretju preko 500 stopinj Celzija. Vprašanje, ki se mi poraja pa je, ali je za potek saponifikacije dejansko potreben ta prehod (in je torej v domači izdelavi nemogoč) ali ne. Toliko znanja o industrijski kemiji pa žal nimam.

Vsekakor gašeno apno ni ravno zadeva, ki bi jo priporočala za uporabo na koži. Ne glede na to, kaj vse o njem piše francoska spletna stran. Kdor je poskusil beliti hišo z gašenim apnom dobro ve, kako izsuši in razpoka kožo.

Lep pozdrav,
toncika

Shine · 13. junij, 2014 ob 10:00

Lep pozdrav,

Sem nova tukaj in popolnoma nevešča. Se šele učim. Rada bi doma naredila eko tablete za pomivalni stroj. Na internetu sem našla recept. Potrebujem boraks. V zgornjem članku ste napisala, da je potencialno škodljiv? Kako ga lahko nadomestim? Najlepša hvala za vaše čudovite prispevke in prijazen odgovor! Opravičujem se če je vprašanje neumno in če sem kaj spregledala ali narobe razumela ampak imam skisane možgane. Doma imam 2 dojenčka in ni sanja ne ponoči ne podnevi 🙂
Lep pozdrav,
Sandra

Toncika M · 14. junij, 2014 ob 12:55

Živjo,

najprej naj se ti opravičim za tako pozen odgovor. Prejšnji teden sem bila v tujini in sem šele sedaj ponovno pred računalnikom 🙂

Boraks je potencialno škodljiv in ima v kozmetiki tudi omejitve pri uporabi. Prav tako je škodljiv za vse vodne organizme, zaradi česar lahko z njim naredimo več dobrega kot slabega, saj konec koncev vse odplake končajo v vodnem sistemu.

Z izdelavo tablet za pomivalni stroj in/ali pralni stroj se nikoli nisem ukvarjala (to je daleč od kozmetike!), nekajkrat sem poskusila drugačne variante z nezadovoljivim rezultatom, zato se raje držim preverjenih (kupljenih) detergentov. Po vsej verjetnosti je boraks v dani mešanici uporabljen prav zaradi sposobnosti, da umili maščobe, ki so prisotne na posodi. S tem, ko jih umili, jih hkrati tudi odstrani. V tem primeru je nadomestljiv s kakšno površinsko aktivno snovjo (ti. detergenti), vendar ne bi znala povedati, v kakšnem razmerju in v kakšni količini – gotovo pa precej visoki. Detergenti, namenjeni kozmetični rabi, so navadno precej dražji od tistih, namenjenih hišnemu čiščenju. Slednjih pa prosto na trgu ni tako zlahka dobiti…

Več informacij lahko dobiš na spletnem forumu http://www.promiseland.it, kjer obstaja veliko receptov za izdelavo detergentov za pomivalni in pralni stroj. Za pomoč pri prevajanju pa uporabi kar google translate ali pa explorer s prevodom 🙂

Lp
toncika

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja