Emulgator: Methyl glucose sesquistearate
Emulgator: Methyl glucose sesquistearate
Methyl glucose sesquistearate je eden izmed mnogih emulgatorjev, ki jih lahko uporabljamo tudi v domači kozmetiki. Ne vsebuje sestavin, pridobljenih z etoksilacijo; izdelan je iz naravnih obnovljivih virov ter je dovoljen v naravni kozmetiki (Ecocert standard). Je precej enostaven za uporabo in zato primeren tudi za začetnike.
Dobavljiv je v nekaterih nemških, poljskih in italijanskih spletnih trgovinah pod zelo različnimi komercialnimi imeni.
Po izgledu je to trd, voskast emulgator, ki je naprodaj v obliki drobnih peletov ali granul rumenkaste barve. Emulzije so bele, svetleče. Emulgator sam po sebi daje neviskozne emulzije, ki na koži delujejo precej lahko.
Emulgator dobro prenaša tudi višje količine elektrolitov ter zahtevnejše sestavine kot so npr. rastlinski izvlečki ali proteini in njihovi derivati.
Formuliranje
Methyl glucose sesquistearate je neionski emulgator z vrednostjo HLB 12 (več o HLB v eni od prihodnjih objav). Primeren je za izdelavo emulzij tipa olje v vodi (O/V). Z njim lahko izdelamo kompaktne kreme in tudi losjone ali mleka za telo. Spada med lipidne emulgatorje, zato ga dodajamo v fazo B (maščobno fazo). Za stabilizacijo emulzije nujno potrebuje stabilizatorje vodne faze (ti. zgoščevalce), za večjo stabilnost je priporočljiva tudi uporaba zgoščevalcev maščobne faze. Stabilnost emulzije je pogojena tudi s pH vrednostjo: emulgator daje stabilne emulzije v območju pH 3.5-8.5 v primeru krem in v območju pH 5.5-8.5 v primeru losjonov oziroma mleka.
Zahteve emulgatorja, formuliranje in postopek emulgiranja se spreminja glede na konsistenco oziroma končno viskoznost emulzije. V primeru kreme oziroma kompaktne emulzije se emulgator uporablja v količinah od 2-4%. Pri tem zahteva 20-40% maščobne faze, v maščobno fazo se poleg olj in masel štejejo tudi emulgator ter koemulgatorji ali zgoščevalci maščobne faze. Ker emulgator sam po sebi ne daje viskoznih emulzij, moramo za doseganje kompaktne kreme dodati tudi zgoščevalce maščobne faze kot npr. cetilni alkohol, cetearilni alkohol, gliceril stearat, cetil palmitat itd. Zgoščevalce maščobne faze dodajamo v količinah od 2-7%, pri čemer se moramo zavedati, da le-ti močno vplivajo na mazljivost kreme in na občutek lahkosti na koži. S povečanjem količine stabilizatorjev vodne faze (ksantan gumi ali drugi) lahko primerno zmanjšamo količino zgoščevalcev maščobne faze in izboljšamo reološke značilnosti emulzije.
V primeru losjona ali mleka se emulgator uporablja v količinah od 2-3%, pri čemer je njegova zahteva po maščobni fazi od 15-25%. Tudi v tem primeru se v maščobno fazo poleg olj in masel štejejo tudi emulgator in zgoščevalci maščobne faze. Za izdelavo mleka ali losjona je nujno potrebna uporaba stabilizatorja vodne faze in manjša količina zgoščevalcev maščobne faze – do 3%.
Uporaba
Ker je methyl glucose sesquistearate voskast emulgator, ga moramo za izdelavo emulzije segreti. Kot smo videli v objavi Emulzija v praksi, moramo ločeno segrevati fazo A in fazo B. Šele ko obe fazi dosežeta želeno temperaturo, ju združimo.
V primeru, da izdelujemo emulzijo z nižjo vsebnostjo vode (kompaktne kreme), moramo fazi A in B ločeno segreti na 65º Celzija. Ko dosežemo temperaturo, fazi združimo tako, da fazo B (maščobno fazo) vlijemo v fazo A, nato pa s paličnim mešalnikom dobro premešamo, dokler ne dosežemo bele, homogene emulzije.
Pri mešanju s paličnim mešalnikom moramo biti pozorni, da ne vmešamo preveč zraku v emulzijo. Zrak ustvari penasto kremo, ki je vse prej kot lepa na pogled (čez čas izgleda kot sesirjena skuta), poleg tega pa količina vtepenega zraku vpliva tudi na stabilnost emulzije.
Če izdelujemo emulzijo z nekoliko večjo vsebnostjo vode (mleka ali losjoni), moramo fazi ločeno segrevati do 80º Celzija. Ko dosežemo temperaturo, fazi združimo tako, da fazo B vlijemo v fazo A. Nato pa s paličnim mešalnikom mešamo, dokler se ne ustvari bela, homogena emulzija.
Emulzijo nato pustimo, da se ohladi, pri čemer moramo med ohlajanjem neprestano mešati. Ko temperatura emulzije pade pod 40º Celzija, lahko dodamo fazo C. Nazadnje seveda preverimo pH in ga po potrebi popravimo.
14 Komentarjev
Anonimni · 25. aprila, 2013 ob 16:06
Zdravo Tončika :),
mene pa zanima, če mogoče veste, kako je z emulgatorjem NF-E wax, ali je varen za uporabo ali ne? Nikjer nisem zasledila, da je dovoljen v Ecocert kozmetiki tako, da ne vem ali ga naj uporabim ali ne?
Lep pozdrav
toncika · 25. aprila, 2013 ob 19:17
Pozdravljeni,
emulgirajoči vosek Emulsifying NF wax je sestavljen iz cetearilnega alkohola in polisorbata 60 (INCI: cetearyl alcohol (and) polysorbate 60). Vsi polisorbati so pridobljeni s postopkom etoksilacije, zato so v naravni kozmetiki prepovedani. Svetujem vam, da vsakokrat, ko kupite neko sestavino, pri kateri niso jasno zapisane sestavine po uradni INCI nomenklaturi, prodajalca vprašate po varnostnih in tehničnih specifikacijah ter INCI sestavinah.
Izbira o uporabi je vsekakor vaša, odvisno od tega, kaj želite izdelovati in katere sestavine uporabljati.
Lep pozdrav
toncika
Anonimni · 26. aprila, 2013 ob 12:04
Zdravo,
zahvaljujem se vam za odgovor. Se bom naslednjič bolj pozanimala pred nakupom-za kremo sem ga hotela uporabiti, vendar bom sedaj razmislila o njegovi uporabi. Povprašala bom za kaj bolj naravnega.
LP
Leilani · 4. decembra, 2014 ob 06:47
Lepo pozdravljeni
Lepo se vam zahvaljujem za odlicno stran in vaso pripravljenost in potrpezljivost, da z nami delite vase znanje.
Zelim pomoc pri formuliranju kompaktne kreme za suho do zelo suho kozo.
Shea – makadamija krema
100 g, 30% mascobe
faze A
do 100% voda
5 glycerin
0,4 ksantam
faza B
3 emulsan II
2 cetilni alcohol
7 olivno olje
7 makadamija olje
3 Shea maslo
3 rizevo olje
2 olje psenicnih otrobov
2 avokadin
C faza
1 vitamin E
2 hialuron 2,5% raztopina
1 kolagen 1% ig
0,6 cosgard
qs eter. olje
Segrevanje na 65 stopinj, v mascobno fazo dam tudi avokadin, ki ga preje segrejjem in dobro premesam z malo olivnega olja. Prvic bom delala s tem emulgatorjem prav tako s kolagenom in avokadinom.
Se zahvaljujem za odgovor
Toncika M · 8. decembra, 2014 ob 18:43
Živjo,
emulsan II je methyl glucose sesquistearate? Prosim vas, da uporabljate njegovo pravo (mednarodno kemijsko) ime, ne komercialnega imena oz. da vsaj zraven dopišete INCI. Prodajalci namreč pogosto radi poimenejujejo malo tako in malo drugače, kot jim pač fantazija veli, potem pa se pri formuliranju znajdemo v težavah 🙂
Formula je OK, morda je malček preveč ksantana. Takšna količina ksantana bo morda naredila kremo malček "smrkavo" (kaj to pomeni, si poglejte v objavi o ksantanu), hkrati pa bo zaradi večje količine glicerola in natrijevega hialuronata krema precej "potila" kožo. Če imate zares močno suho kožo bo pa načeloma brez težav. Drugače pa je krema v celoti kar dobro sestavljena. Olje pšeničnih kalčkov pomaknite v C fazo (je namreč toplotno občutljivo), ne pozabite seveda preveriti pH (to pri VSAKI formulaciji tudi zapišite) in po potrebi popraviti.
Lp
Leilani · 8. decembra, 2014 ob 23:48
Hvala za odgovor, emulgator je methyl glucose sesquistearate, kremo sem ze naredila, mogoce je za piko " smrkava" ,"pudingasta". Naslednjic zmanjsam kolicino ksantama na 0,3, morda tudi glycerola na 4 Ali 4,5,
Poiskusi nekaj veljajo :))
Olje psenicnih kalckov je sel v C fazo, ph je bil 5
Lep pozdrav
Toncika M · 13. decembra, 2014 ob 11:52
Super, me veseli! Vsak poskus nekaj velja, še največ veljajo tisti, iz katerih se nekaj naučimo.
Naslednja emulzija bo boljša, tista potem pa spet boljša, samo tako naprej 🙂
Lp
Mateja · 8. decembra, 2018 ob 17:58
Zdravo.
Rada bi si naredila kremo za roke, ki ne bi bila zelo kompaktna, oziroma da bi jo spravila v brezzračno embalažo. Problem ni v samem receptu ampak emulgatorju. Z olivem 1000 ki ne uspe narediti take kreme, vse so zelo kompaktne, pa bi vas prosila za nasvet.
Faza A
voda do 100
aloe vera 200:1 0.3
Alantoin 0.5
fitokeratin 0.2
glicerin 4
ksantan 0.2
Faza B
methyl glucose ses. 2
karite maslo 10
olje makadamije 7
čebelji vosek 2
Cetearil alkohol 2
lizolecitin 2
ognjičev macerat 5 (dodala bi proti koncu segrevanja)
Faza C
svetlinovo olje 1
ricinusovo olje 1
pantenol 75% 3
Vitamin e 1
CO2 kamilice 0.1
CO2 ognjiča 0.1
cosgard 0.6
EO 1
V mislih sem imela lizolecitin ker ne daje kompaktnih krem, in methyl glucose predvsem ker me zanima kako dela nisem še delala z njim. Nevem ali je razmerje med emilgatorjema pravo? Poleg tega da sem dala 10% karite in 2% voska, nevem če bi ravno dala še 2% cetearil al. da ne bo potem spet prekompaktno vse skupaj.
Hvala in lep pozdrav,
Mateja
Tončka Mavrič · 10. decembra, 2018 ob 10:40
Živjo Mateja,
z Olivem 1000 se da narediti pravzaprav vse. Tudi manj kompaktne kreme za v brezzračno embalažo, potrebno je le znižati količino Olivema 1000 na okoli 3-4%.
Bo pa emulzija z 10% karitejevega masla in čebeljim voskom v vsakem primeru trda in kompaktna, tudi če jo izdelaš z metilglukozilseskvistearatom. Torej, prvi pogoj: popolnoma spremeni in prilagodi formulacijo. Uporabi le kakšen odstotek kariteja (1-2%), nič čebeljega voska (razen, če izdeluješ zaščitno kremo za npr. veter in mraz) ter primerno količino cetilnega ali cetearilnega alkohola.
Nato izberi pravilen emulgator v pravilni količini (lahko tudi olivem) ter uporabi primerno količino maščobne faze. Metilglukozilseskvistearat potrebuje za bolj tekoče kreme do max 25% maščobne faze (kamor štejemo tudi emulgatorje in zgoščevalce maščobne faze), tvoja formulacija pa že presega 30%, zatorej jo moraš znižati, saj tvegaš nestabilnost. V vsakem primeru si velja zapomniti: večja kot je maščobna faza, bolj kompaktna bo krema (to spada pod teorijo emulzij….).
Ricinusovo olje je stabilno, lahko gre v toplo fazo. Macerat mora iti v hladno fazo. Dodati nekaj proti koncu segrevanja je za emulzijo s stališča stabilnosti nesmiselno: tudi macerat bo moral doseči primerno temperaturo za emulgiranje, če pa zmes nima primerne temperature (če je temperatura prenizka), emulzija ne bo uspela oziroma bo stabilnost hudo vprašljiva. Ob uporabi CO2 izvlečka ognjiča je uporaba macerata pravzaprav skorajda nepotrebna, saj CO2 izvleček že vsebuje vse lipofilne komponente (v večji koncentraciji), ki se prenesejo tudi v olje ob maceriranju. Enako mora v C hladno fazo fitokeratin – glede na to, da so to pravzaprav proteini, ki so občutljivi na toploto.
Poskusi še enkrat celotno formulacijo spremeniti in prilagoditi, lahko tudi z Olivemom. Nikakor pa ne uporabljaj toliko kariteja in čebeljega voska – ne more iz trdih kompaktnih sestavin nastati tekoča krema 🙂
Lp
Tončka
Mateja · 11. decembra, 2018 ob 10:24
Hvala za odgovor. Sem upoštevala in sem raje naredila po vašem receptu krema za roke z arganovim oljem in kamilico, ki sem ga malo priredila:
A
Voda do 100
Alantoin 0.5
Aloe vera 200:1 0.5
Glicerol 4
Ksantan 0.25
B
Methyl gluc.ses. 2.7
Cetearil alk. 1
Čebelji vosek 1
Karite 2
Argan 4.5
Olivno olje 6.5
Ricinusovo 3
Coco caprylate 2.5
C
Vitamin e 1.5
Pantenol 2
Co2 kamilice 0.1
Cosgard 0.6
EO mandarine in pomaranče 1
Ph 5
Naredila sem 50g, in uspela je super, še vedno koliko toliko tekoča da sem spravila v brezračno embalažo. Zanima pa me, kako bi se obnesli če bi namesto ksantana dala npr. Guar gumi, recimo 1%?
Sem iskala povsod, pa nisem našla podatka, kako se guar gumi obnaša na koži? Npr. Na obrazu kot arabski gumi, ali npr. Kot karagenan?
Hvala in lep pozdrav,
Mateja
Tončka Mavrič · 12. decembra, 2018 ob 12:17
Živjo Mateja,
čestitam za uspešno kremo! 😉
V formulaciji sicer vidim “neklasične” sestavine – torej sestavine, ki se jih v emulzijah za nego kože navadno ne uporablja, to sta čebelji vosek in ricinusovo olje. Kako to, da si se odločila zanju?
Glede guara: jaz ga po pravici povem v emulzijah ne maram preveč. Guar je kar trmast za želiranje, sploh na hladno, zelo rad dela grude in ko se enkrat spravi v grudice, je potrebno ogromno časa in potrpljenja, tudi dan ali več. V 1% količini je kar precej kompakten, daje pa precej bolj suh in manj lepljiv občutek kot ksantan. Način, kako gel iz guara kapne (oz. kakšen je “pick-up”) mi ni všeč, saj je (vsaj moj) nitkast. Je pa pri guaru ogromno odvisno od samega proizvajalca: nekateri guar gumiji so boljši, nekateri slabši. To, da se ga ne uporablja veliko, je najboljši pokazatalej njegove ne-uporabnosti 😉
Lp
Tončka
Mateja · 12. decembra, 2018 ob 17:35
Hej hej.
Hvala. Jaz pa bi se vam zahvalila za blog, ker je edini takšen, vsaj v slovenščini, tujih niti ne prebiram, ker imajo po nekod se mi zdi smešne formulacije, tako da hvala še enkrat da delite svoje znanje z nami. In da nam vedno odgovorite, ne glede na to kako trapasto je vprašanje 😉
Ja, za čebelji vosek sem se odločila samo kot za zaščito kože, oziroma tudi da se krema ne spere takoj. Upam da je količina zadostna, več nisem hotela zaradi posledične večje kompaktnosti. Ricinusovo olje pa mi je nasploh zelo všeč, večkrat si ga vmasiram na vlažno kožo rok, ker imam roke sploh pozimi zelo suhe, in mi je zelo všeč obćutek ki ga da. Sicer se samo olje malo težje razmaže, ampak mi je vseeno všeč 🙂 pa nasploh naj bi bilo dobro za nohte, in za suho kožo, nevem 🙂
Aha, hvala za odgovor o guar gumiju. Imam ga iz aromazone, in sem ga kupila v upanju, da bi ga lahko uporabila npr. v kremi za obraz namesto ksantana, ali za izdelavo gela, ki bi bil bolj kompakten od ksantanovega, sicer nisem poskusila izdelati gela iz samega karagenana. Tudi če npr. ga poskusim dispergirati v vodi z paličnim, ne bo šlo lepo? Bom poskusila z samo vodo, da vidim kaj bo iz tega, če ga že imam doma.
Hvala in lep večer,
Mateja
Tončka Mavrič · 14. decembra, 2018 ob 06:14
Živjo Mateja,
hvala tebi, ker blog bereš in za vse lepe pohvale 🙂
Kot že rečeno, raba čebeljega voska in ricinusovega olja v emulzijah za nego ni ravno pogosta, ravno zato, ker se oba tako slabo razmažeta. Vendar pa je to tvoj izdelek in je zate – če ti odgovarjata, ju uporabljaj 😉
Poskusi najprej izdelati samo gel iz guara, da vidiš, kako se izoblikuje, kakšen je, kako se maže, kakšen je občutek na koži. Najlažje boš gel naredila tako, da vodo segreješ, nato pa med konstantnim mešanjem počasi vsipaš guar. Pazi, da se med mešanjem in dodajanjem guar ne prilepi na palični mešalnik… 😉
Lp
Tončka
Polona · 8. aprila, 2020 ob 17:29
Pozdravljeni,
naj najprej pohvalim vaš blog. Sama sicer nisem velika porabnica kozmetike, občasno pa si vseeno izdelam kakšno kremo. Pred kratkim sem preizkusila nov emulagator, methyl glucose sesqustearate, o katerem pišete v tej objavi. Predvsem z namenom, da izdelam bolj lahko kremo, čeprav gre za subjektivni občutek, kot ste napisali. Presenetilo me je, da je nastala krema precej gosta in težka, bolj kot prej, ko sem uporabljala Olivem 1000. Ne vem točno…vendar sem se očitno nekje uštela.
faza A
hidrolat sivke do 100
glicerin 5
ksantan gumi 0.3
alpha-arbutin 1
faza B (25%)
mango maslo 4
arganovo olje 4
mandljevo olje 4
coco-caprylate 4
methyl glucose sesqustearate 3,6
cetilni alkohol 1,5
faza C
tokoferol 2
pantenol (75% raztopina) 2
CO2 izvleček šipka (INCI: Rosa Canina Fruit Extract, Rosmarinus Officinalis Leaf Extract) 2
cosgard 0,6
Vem, da je emulgatorja malo preveč. Ne vem, kako mi je uspelo, vendar sem narobe izračunala. Če sem prav razumela, vi ta emulgator dozirate iz razmerja 2% za 15% maščobne faze, torej bi ga morala dodati samo 3.3%. V vaši zapisih sem zasledila, da methyl glucose sesqustearat ne vpliva na viskoznost emulzij, zato malo prevelika količina ne bi smela biti usodna. Mislim, da je količina cetilnega alkohola je ustrezna. Morda preveč masla (4%) ali vpliv alpha-arbutina? Kemije ne znam dobro, po srednješolsko, zato se (naivno) nisem podrobno poglobila v to učinkovino.
Zanima me vaše mnenje.
Hvala in upam, da ste zdravi, ker so ravno taki časi…
Polona