fbpx

Cold cream

Objavil Tončka Mavrič dne

Galenova hladilna krema

Cold cream

Hladilna krema, cold cream ali Galenovo mazilo je ime dobilo po Galenu, grškem zdravniku iz 2. stoletja, ki naj bi to mazilo izumil in pogosto predpisoval svojim pacientom. Z iznajdbo hladilnega mazila pravzaprav začne zgodovina kozmetike, vse do takrat so ljudje za nego kože uporabljali zgolj olja, kar ima svoje prednosti in slabosti. Čisto olje je zlahka dostopno in njegova uporaba je enostavna, vendar pa se v kožo težko vpija in za seboj pušča mastno sled. Že nekaj kapljic vode pa lahko bistveno vpliva na hitrost vpijanja ter zmanjša občutek mastnosti na koži, pa čeprav voda in olje nista emulgirana.

Galenova hladilna krema je prinesla novost v takratni negi: v enem izdelku je povezala olje in vodo s pomočjo čisto naravne sestavine: čebeljega voska. Šele veliko stoletij kasneje so recept za Galenovo kremo prilagodili in modernizirali z uporabo boraksa, cetil palmitata (spermaceti ali kitova tolšča, kot so ga po starem imenovali) in z zamenjavo rastlinskih olj z mineralnimi.

Prvo hladilno mazilo je torej vsebovalo le tri sestavine: olivno olje, čebelji vosek ter rožno vodo (hidrolat). Razmerje med voskom in oljem je bil 1:3 ali 1:4, nato pa so v to zmes vdelali toliko vode, kolikor se je pač dalo. Tako izdelana krema ni bila zelo stabilna, vendar je kljub temu pomenila pravo revolucijo.

Danes se za Galenovo kremo načeloma upošteva razmerje 60:20:20. To pomeni 60% olivnega olja, 20% voska in 20% hidrolata.

Recept za Galenovo kremo (za 100 g):

60 g olivnega olja (ali katero drugo olje po izbiri)
20 g čebeljega voska
20 g rožne vode (ali katerega drugega hidrolata ali tudi navadne vode)

Postopek za izdelavo Galenove kreme je precej enostaven: v dvojnem grelcu ali vodni kopeli segrevamo čebelji vosek in olje. Ko se čebelji vosek popolnoma stopi, v zmes voska in olja postopoma dodajamo segret hidrolat in pri tem neprestano mešamo. Zmes odstavimo z ognja in še naprej mešamo, dokler se popolnoma ne ohladi in strdi.

Po tem postopku si lahko sami izdelamo svoje hladilno mazilo, pri čemer lahko izbiro olja in hidrolata prilagodimo potrebam naše kože, dodamo pa lahko tudi nekaj kapljic eteričnega olja za dišavo. Galenovo mazilo ne vsebuje konzervansov ali antioksidantov, vendar se bo zaradi svoje strukture (voda v olju) vseeno obdržala do nekaj tednov v hladilniku.

Uporabljamo jo lahko kot zaščitno kremo, kot zelo mastno kremo za roke ali tudi obraz, za predele telesa z zelo suho kožo kot npr. komolci in pete ipd. Pazimo le, da kremo dovolj dobro vtremo ali po potrebi odstranimo odvečno maščobo s kože.

Razmerja sestavin v hladilnem mazilu so precej natančno določena in kakršnokoli spreminjanje lahko vodi v neuspeh, prav tako se nam voda in olje lahko ločita, če se mazilo prehitro ohladi, če v zmes voska in olja vlijemo preveč mrzel hidrolat ali če kreme ne mešamo dokler se ne dovolj ohladi. Vendar pa nas premišljena in utemeljena prilagoditev recepta lahko popelje do čisto novih izdelkov. Ena izmed izpeljank Galenove hladilne kreme je, na primer, vlažilni balzam za ustnice, ki si ga bomo ogledali v enem od naslednjih objav!

Kategorije: FORMULACIJE IN RECEPTI

39 Komentarjev

Anonimni · 14. maj, 2013 ob 06:48

Dobro jutro Tončika :),

upam, da sem se prav umestila pod Vašo objavo Cold cream. Vam moram povedati, da sem včeraj, ko sem šla spati nekaj tuhtala in nisem prišla do zaključka :). Tako, da sem rekla, da najbolje, da Vas vprašam :). Danes se spravlam delat to mojo kremico iz karitejevega masla in hladno stiskanih olj bi pa rada še dodala Aloe vera, da bi bila kremica še malo osvežilno vlažilna :). Zadnjič ste mi lepo napisali za Aloe vero gel-sem si ga kupila v lekarni in je 100% Aloe vera gel (torej je tudi konzerviran). Zanima me pa naslednje. Še enkrat sem šla brati Vašo objavo za Cold Cream muči pa me naslednje. Namreč jaz karitejevo maslo ne raztopim ampak ga dam samo na sobno temperaturo in se malce omehča ravno toliko, da ga lahko z mikserjem lepo kremasto zmešam 😉 nato pa dodam še malo hranljivega olja. Kot sem Vam že napisala je res kremica malce mastna, vendar zoper temu se nič ne da pomagati (no mogoče, če bi dodala samo kakšno bolj lahko olje ali pa, da ga sploh nebi dodala-to še moram preveriti :)). Ne vem pa, kako in kdaj naj dodam Aloe vero gel? In ali ga moram kaj segreti in do katere temperature? Glede nato, da ne segrevam tukaj nobene sestavine pomoje tudi gela Aloe vera ni potrebno? Ne vem ne vem, vem pa, da mi boste Vi sigurno znali pomagati :), saj poznate res vsak odgovor na moje vprašanje :). Aja pa še moj receptek 🙂 48 g karite maslo, 12g hladno stiskanega olja. HVALA Tončika pa že komaj čakam na odgovor, da grem poiskusiti ;), lep dan

radovednica 🙂

toncika · 14. maj, 2013 ob 14:09

Draga Radovednica,

cold cream je ime, ki ga nosi samo izdelek iz olja, voska in vode. V tem primeru je segrevanje nujno, saj se vosek drugače nikakor ne stopi!

Da bi zmešali karitejevo maslo in gel aloje… no, hm, načeloma olje in voda NE stojita skupaj brez emulgatorja. Obstaja le varianta ti. "whipped butter" ali stepenih masel, kjer s stepalnikom za jajca (ne pa s paličnim mešalnikom!) maslo trdo stepete kot bi stepali jajca v sneg. Da to lahko naredite, mora biti karitejevo maslo dovolj mehko, zato ga po potrebi rahlo stopite (npr. ga lahko postavite v dvojno posodo s toplo vodo). Med stepanjem postopoma in počasi dodajajte gel iz aloje, ne dodajajte novega gela, če se prej dodani gel še ni lepo vmešal. Paty, punca iz italijanskega foruma o kozmetiki, je poskusila v razmerjih 2:1 maslo:gel aloje in se ji je dobro obdržal, zato bi vam svetovala, da poskusite najprej tako. Seveda je uspeh odvisen tudi od tega, katere stabilizatorje vodne faze vsebuje kupljeni gel.

Če želite mešanici dodati hladno stiskana olja, bi vam priporočala, da del karitejevega masla nadomestite s kakavovim maslom, ki ima nekoliko višjo temperaturo tališča, vendar boste v tem primeru morali maslo vsaj malo segreti 😉

Lep pozdrav
toncika

Anonimni · 14. maj, 2013 ob 14:48

Tončika najlepša Vam hvala za tako popolno razlago :). Ja tudi jaz sem do sedaj stepala maslo s stepalnikom za jajca in je res tak super kremast ;). Bom naredila točno tako, kot ste mi napisali in bom videla kaj se bo izcimilo :). Upam in želim si, da bo tale kremica še malce vlažilna zaradi gela Aloe Vere-bom jutri videla, skratka o rezultatu poročam takoj, ko scopram :). Sem pa bila ravno na vrtu-malce plejem 🙂 pa še zelo vroče je ;),

HVALA še enkrat pa sva na vezi,

dijoooo radovednica 🙂

Anonimni · 15. maj, 2013 ob 14:29

Heeeej Tončika, evo me 🙂 pa se zopet javljam, sem prava reporterka hehe.
Najprej Vam moram povedati, da mi je uspelo scoprat to mojo kremico 🙂 in, da sem zelo navdušena-mislim, da ji je Aloe vera dala piko na i :). Naredila sem dve verziji, in sicer eno kremico sem naredila samo s karitejem ter z oljem, drugo pa s karitejem, oljem in z dodatkom Aloe vere. Ta tadruga z Aloe vero mi je izredno všeč, ker je res tako fajn vlažilna ;). Medtem, ko pa taprva verzija (brez Aloe vere) pa je tudi vredu, vendar ji manjka vlažilnost. Zmanjšala sem pa tudi količino olja, da ni tako mastna. Tako, da lahko res veselo pohvalim tale gel Aloe vere 😉 le njene sestavine me še malce begajo.

Na embalaži piše, da je 100% gel Aloe vere (proizvajalec Fruit of the Earth)samo s tem se ne strinjam, kajti ima še naslednje dodatke :(, kar mi pa ni najbolj všeč 🙁

sestavine:
ALOE VERA
TRIETHANOLAMINE
TOCOPHERLY ACETATE
CARBOMER
TETRASODIUM EDTA
DMDM HYDANTOIN
DIAZOLIDINYL UREA

Moti me tudi, ker ni točno napisano, kateri konzervans je uporabljen, ampak piše le, da vsebuje še stabilizator in konzervans :(. Jaz bi vas lepo prosila, če lahko pogledate te sestavine in mi poveste, če je katera še posebej nevarna oz. škodljiva? Prva ter druga sestavina sta mi znani, vendar ostale pa so mi popolnoma neznanke in se bojim, da so ravno te sporne :(.

Sem pa našla na netu danes še en gel, in sicer 99,9% Aloe vera Esi gel z vitaminon E in čajovcem: AQUA, ALOE BARBADENSIS, ACRYLATES/C10-30 ALKYL ACRYLATE CROSSPOLYMER, TOCOPHERYL ACETATE (VIT. E),TEA TREE, DISODIUM EDTA, SODIUM HYDROXIDE, PHENOXYETHANOL, POTASSIUM SORBATE, BENZOIC ACID, LINALOOL, LIMONENE

Tončika ne vem ali je bolj primeren ta gel, ki ga imam jaz (100% Aloe vera gel) ali ta, ki sem ga danes zasledila na netu (Aloe vera Esi gel)? Lepo bi Vas prosila, če mi lahko sporočite, kateri je bolj naravne sestave za uporabo mojih kremic :)?

HVALA VAM IN LEP POZDRAVČEK,
radovenica 🙂

toncika · 15. maj, 2013 ob 19:46

Draga Radovednica,

me veseli, da vam je stepeno maslo z alojo dobro uspelo! 😉 Seveda ste že sami opazili, kako pomembno je pri negi kože tudi vlaženje. Uporaba čistih olj koži ne more doprinesti vsega, kar potrebuje, zato nujno potrebujemo tudi vodno fazo v naših izdelkih!

Če se strinjate, bi vaš recept objavila na blogu. Razmišljala sem, da bi lahko blog imel poseben "oddelek" za recepte in izdelke, ki jih izdelate bralci. Na takšen način bi blog postal zares stičišče in izmenjava informacij. Če se torej strinjate, bi vas prosila, da mi na mail (mojadomacakozmetika@gmail.com) posljete natančen recept (v 100 gramih!!!), opis postopka in kakšno fino sliko vašega karite masla z aloja gelom. Če bo potrebno, bom nekoliko popravila slovnične napake in nato objavila kot vaš recept, torej kot avtorica "Radovednica". Kako se vam zdi?

Kar se tiče vašega gela… no, ja, o naravnem ne bi mogli govoriti. Poglejva na hitro sestavine:
aloe vera je gel kot tak, triethanolamine se tukaj uporablja kot baza za nevtraliziranje pH Carbomerja in ne poka ravno od naravnosti (ostanki aminov zaradi izdelave lahko z nekaterimi snovmi reagirajo in dajo nitrosamine…). Nato imamo tocopheryl acetate, ki je vitamin E, Carbomer kot akrilatni zgoščevalec (ne spada med naravne zgoščevalce), tetrasodium EDTA je sekvestrant za kovinske ione, zadnja dva pa sta konzervansa, ki sta oba znana donatorja formaldehida – zelo škodljive sestavine.

Drugi gel je podobna stvarca: voda, nato alojin gel (najbrž iz suhega koncentrata), nato akrilatni zgoščevalec, vitamin E, olje čajevca, sekvestrant, NaOH kot baza za nevtralizacijo akrilatnega zgoščevalca, trije konzervansi (phenoxyethanol, kalijev sorbat in benzojska kislina) nazadnje pa še alergeni iz eteričnih olj, ki jih morajo po zakonu napisati.

Noben izmed teh dveh gelov ni ravno naraven, vendar pa bi osebno izbrala drugega. Akrilatni zgoščevalci niso naravni, vendar niso ravno škodljivi, zato naj vas ne zmotijo. Vendar pa je konzervirni sistem pri drugem bistveno manj problematičen. 😉

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 16. maj, 2013 ob 12:37

Pozdravljena Tončika :),

danes tole kremico testiram že cel dopoldan :). Skratka takoj, ko si namažem obraz, je občutek res tako fajn vlažilen, samo me moti pa to, da se vse skupaj zelo zelo hitro vpije in ta vlažeilen občutek potem popolnoma izgine 🙁 in je koža spet suha. Poiskusila sem naslednje 4 enote kariteja, 2 enoti olja in 1 enota aloe vera, nato pa 4 enote kariteja, 2 enoti aloe vera in 2 enoti olja, vendar vse isto; na začetku, ko se namažem super vlažilno, potem pa kar takoj (cca pol minute) nič več tiste super vlažilnosti :(. Tako, da včeraj sem bila že ful vesela za tole mojo kremico, danes pa ne več tako :(. Ne vem kaj bi še lahko poiskusila, da bi se ta super vlažilnost obdržala? Na aloe veri piše, da ne vsebuje alkohola-sem na to tudi pomislila, da bi bilo to krivo za tako hitro vpijanje celotne kreme, vendar to ni. Piše pa tudi, da se ta gel zelo hitro vpije in res se, ter z njim tudi ta super vlažilnost :(. Ne vem Tončika, imate mogoče še Vi kakšen predlog? Kaj, če bi pa poiskusila nadomestiti aloe vero z rastlinskim glicerinom? Joj glicerin pa menda topen samo v vodi. Res ne vem, cel dopoldan tuhtam, kaj bi? Tončika z veseljem bi napisala ta receptek, samo ga pa moram res 100% skupaj spraviti. Nekako moram rešiti tole neznanko z razmerjem med oljem in aloe vero, da bo ostala koža lepo navlažena nekaj časa. Vendar se bojim, da brez dodatka vode nič nebo :(. Če pa dodam vodo, pa moram dodati še konzervans, jaz bi pa najraje kar imela eno kremico brez konzervansa.

Skratka Tončika, če boste mogoče Vi vedeli, kaj bi še lahko poiskusila, bi bilo super in mi kar napišite :), da preverim.

Lepo se imejte pa se slišiva,
radovednica 🙂

toncika · 16. maj, 2013 ob 13:29

Pozdravljena, Radovednica,

kot ste že sama ugotovila, naša koža potrebuje predvsem vlaženje. Pomislite, kolikšen del našega telesa je sestavljen iz vode?

Tudi koža potrebuje vodo, hkrati pa večkrat potrebuje tudi snovi, ki vodo v koži zadržujejo. Če se namažete s čisto vodo, to še ne bo navlažilo kože. Za to potrebujete humektante – snovi, ki v koži zadržijo vlago. Problem takšnega izdelka, kot je karite maslo z alojo, je prav ta, da je količina vode premajhna, hkrati pa ne vsebuje snovi, ki bi zadrževale vlago v koži. Poskusite se namazati s čistim gelom aloe vera. Kako dolgo traja občutek vlaženja?

Glicerol je topen v vodi, gel iz aloje pa je…..iz vode. Tudi češnjev sok je sestavljen predvsem iz vode 😉 Zato brez skrbi, glicerol se topi v gelu iz aloje. Del gela iz aloje enostavno zamenjajte z glicerolom (priporočam maksimalno 5% glede na celotno količino, če je vaša koža zares suha), postopek izdelave stepenega masla je seveda enak. Glicerol bo povečal občutek vlažilnosti (vendar ne pričakujte čudežev), hkrati pa bo lahko dal tudi "lepljiv" občutek, zato previdno s količinami 😉

Druga možnost je, da popolnoma spreobrnete vašo formulo, ter osnujete izdelek, ki temelji na gelu. Gel na bazi poliakrilatnih zgoščevalcev (Carbomer, C10-30 alkyl acrylate ipd) vzdrži zaradi svoje strukture nekaj malega olja – vendar tu govorimo o nekaj procentih; morda 3-4%. Če imate suho kožo, vam tako nizka količina olja najbrž ne bo zadostovala.

Ne razumem vas, zakaj se tako izogibate uporabi konzervansa (ki bi ga lahko sama izbrala), ko pa obenem uporabljate gel iz aloje, ki že vsebuje konzervanse – in to prav nič kaj nedolžne. Se vam ne zdi to malček protislovno?

Lep dan,
toncika

Anonimni · 16. maj, 2013 ob 18:14

Zdravo Tončika :),

hvala Vam zopet za Vašo razlago :). Mogoče pa še res poiskusim varianto z glicerinom. Če Vam po resnici povem, sem že kar malce obupala nad temi mojimi kremicami :(. Uporaba konzervansa me je pa še kar malce strah, imam ga doma (Cosgard 211), vendar še kar zapakiranega. Čeprav je dovoljen v Ecocert kozmetiki, sem še vedno v dvomih, ker vem, da je sigurno malce rakotvoren. Do sedaj sem vseskozi uporabljala same take kremice, sem pa študirala, da bi se mu čisto izognila. Ja saj imate prav, gel aloje je pa tako in tako tudi konzerviran…

Tončika hvala Vam za Vaš čas,

lepo se imejte pa sva na vezi,

lahko nočko, radovednica 🙂

Anonimni · 17. maj, 2013 ob 20:01

Dober večer Tončika :),

kako ste kaj? Jaz vredu, ravnokar malce raziskujem za razne sestavine 🙂 in sem naletela na en zanimiv članek o Vitaminu C v prahu, kako zelo fajn je baje za kožo. A ste mogoče že Vi slišali, da bi se Vitamin C v prahu uporabljal za obraz? Jaz sem ravnokar to prebrala v enem članku, kjer je ena gospa zapisala, da si ta Serum vitamina C dela sama doma in ga uporablja že zelo dolgo časa-njena koža pa je baje brez gubic, sijoča in zelo zelo lepa. Dela si ga pa po spodnjem receptu:

STRENGTH L-ASCORBIC ACID WATER/GLYCERIN

5% Serum 1/4 tsp. powder 4 tsp. distilled water 3/4 tsp. glycerin
10% Serum 1/4 tsp. powder 2 tsp. distilled water 1/4 tsp. glycerin

Tončika mislite, da je ta serum varnen za na kožo? Vitamin C v prahu koliko vem, je dodatek k prehrani samo, da si ga pa lahko daš na kožo še pa res nisem slišala. Kaj še bom odkrila :).

Lepo bodite pa lahko nočko,

radovednica 😉

toncika · 18. maj, 2013 ob 12:49

Draga Radovednica,

brez zamere, vendar se vam ne zdi, da delate iz muhe slona? Če je en konzervans rakotvoren, potem bi morali biti kar vsi? Če vas zaradi šmarnice lahko infarkt, potem vas bo tudi zaradi čemaža? Lepo prosim nobenega alarmizma in zastonjskega terorizma, še posebej, če "se vam zdi" in ne govorite o znanstveno dognanih dejstvih.

Kolikor vem in kolikor sem prebrala poročil o Cosgardu ter o njegovih sestavinah nista ne dehidroocetna kislina ne benzilni alkohol bila označena kot sumljivi ali rakotvorni sestavini. V kolikor imate na razpolago študije o dejanski rakotvornosti, bi pa prosila, da jih pripnete oz. dodate povezavo.

Kar se tiče vitamina C… res je enkratna kozmetična sestavina, vendar pa tudi precej komplicirana za uporabo. Gre za aktivno sestavino, pri kateri moramo poznati več dejstev – kemijska formula (v kozmetiki se uporabljajo vsaj 4 različne oblike!!), oksidacijskega časa, pH, kombiniranja s sestavinami…. vsekakor to po mojem mnenju ni sestavina, ki bi bila primerna za začetnika. Uporaba aktivnih sestavin pride v poštev le, ko imate dovolj izkušenj in predvsem teoretičnega znanja o njih.

Seveda pa ne nasedajte opisom o bajnih lastnostih kozmetičnih sestavin. Vit. C je odličen antioksidant, vendar čudežev ne dela. Če bi jih delal, potem bi ženske na svetu bile večno mlade že z uporabo takšnega seruma in ne bi hodile na injekcije botoksa….. 🙂

Lep dan
toncika

Anonimni · 18. maj, 2013 ob 17:55

Lep pozdravček Tončika :),

imate prav-veliko sem prebrala o različnih konzervansih in res je, vsi ne morejo biti tako škodljivi, kot jaz mislim :), ko že slišiš za konzervans, si ponavadi res misliš, da to je nekaj škodljivega. Hvala še enkrat, da ste me potolažili, da pa le ni vse tako črno okrog tega, kot sem imela do sedaj v mislih.
Aha, a tako je s tem vitaminom C-hvala za popolno razlago Tončika. Ja očitno pa včasih res naredim iz muhe slona, kot ste napisali :). Manjka mi še veliko veliko prakse, pa sej bo. Hvala Vam za vso pomoč-sem vesela, da sem vas spoznala ;),

lep večer Tončika in se slišiva,

radovednica 🙂

Anonimni · 10. julij, 2013 ob 15:40

Zakaj se pravi, da je krema cold oz. hladilna? Hvala.

toncika · 10. julij, 2013 ob 15:50

Živijo,

za odgovor na to vprašanje je potrebno narediti dvojni skok, malček v preteklost, malček pa v fiziko/kemijo. 🙂 Galenova krema vsebuje poleg voska in maščob tudi majhno količino vode, ki se ob nanosu sprosti. V času nastanka Galenove kreme drugačnih emulzij oz. zmesi vode in olja pravzaprav ni bilo, ljudje so poznali le maščobe kot take, zato je bil nanos nečesa, kar je vsebovalo vodo "drugačen", "osvežilen". Voda, ki se sprosti in nato deloma vpije, deloma pa izhlapi, namreč daje občutek svežine oz. hlajenja – od tod ime "unguentum refrigerans" ali "hladilna krema".

Dandanes nam ob moderni tehnologiji in ob vseh možnih novih in boljših formul takšna krema ne prinese nobene svežine več, kaj šele hladilnega občutka. Za kaj takega potrebujemo klimo (ali pa hladno pivo) 🙂

Lp

Anonimni · 9. januar, 2014 ob 10:28

Pozdravljeni,

najprej bi pohvalil vaš blog, ki je res pravi zaklad znanja o naravni kozmetiki. Me pa zanima, glede na to, da ta krema vsebuje vodo in je zato hitreje pokvarljiva, kako bi bilo če bi naredil recimo kremo brez vode, kot je npr. čebelji vosek:kakavovo maslo: oljčno olje v razmerju 1:1:2. Kako je z pokvarljivostjo oz. žarkostjo potem? Je tudi samo par tednov? Vnapre hvala za odgovore! LP! Mitja

toncika · 9. januar, 2014 ob 10:46

Pozdravljeni,

me veseli, da vam je blog všeč 🙂

Kjer je voda, je možnost za razvoj bakterij, vendar je prav prisotnost vode skupaj z maščobo tisto, kar definira kremo oz. emulzijo. Mešanica olj, masla in voska je le mazilo ali ti. unguentum. Pokvarljivost je manjša, saj ni prisotne vode, vendar pa bo mešanica ravno tako podvržena žarkosti. Koliko časa bo izdelek trajal, je odvisno od tega, kako sveže so sestavine, ki jih uporabite, koliko časa jih boste segrevali in na kolikšno temperaturo ter seveda od tega, ali boste dodali tokoferol ali tokoferil acetat za upočasnitev žarkosti.

Lp,
toncika

Anonimni · 9. januar, 2014 ob 19:46

Živjo,

prebiram o voskih, pa sem dobila idejo: da bi čebelji vosek v Galenovi kremi v celoti ali vsaj polovično nadomestila s cvetličnim voskom. Poskusila še nisem, teoretično pa še nisem toliko podkovana, da bi si znala sama odgovoriti, zato prosim za pomoč.

Lep večer, Hruška

toncika · 9. januar, 2014 ob 19:54

Živjo Hruška,

Galenova krema je precej "kritičen" izdelek – se pravi, da stoji skupaj po čudežu. Deloma je za to zaslužna temperatura, pri kateri se vosek topi, deloma pa prisotnost hidroksilnih skupin. Lahko poskusiš z zamenjavo, vendar ne pričakuj preveč. Sama nisem tega nikoli poskusila, predvsem zato, ker zaradi oblike in sestavin ostane pač še vedno mastna 🙂 In kolikor vem tudi na tujih spletnih forumih in straneh ni še nihče poskusil.

Marsikdaj ni jasnega odgovora. Je potrebno preizkušati 🙂

Lp,
toncika

Anonimni · 9. januar, 2014 ob 20:07

🙂 prav, potem bo pa treba tole preizkusiti. Tudi meni ni všeč mastnost in voskastost, a kot balzam za ustnice se dobro obnese – zato sem tudi pomislila na zamenjavo voska.

Hvala za odgovor, poročilo pa sledi po poskusu 🙂
Lp, Hruška

toncika · 9. januar, 2014 ob 20:08

No srečno. Pa poročaj, me zanima, kako bo uspelo! 🙂

Anonimni · 10. januar, 2014 ob 15:58

Hvala za Vaš odgovor, zelo mi je pomagal! Imam namen dodati tokoferol, me pa zanima ali ga kot fitična oseba lahko kupim, oz. kje? Hvala za odgovor. LP! Mitja

toncika · 11. januar, 2014 ob 18:03

Pozdravljeni,

v objavi Kje kupiti in kaj kupiti je seznam slovenskih in tujih spletnih trgovin – v vseh omenjenih trgovinah lahko sestavine kupite kot fizična oseba. 🙂

Lp,
toncika

Anonimni · 15. januar, 2014 ob 12:15

Živjo,

poskus je delno uspel – krema stoji skupaj, a senzorični in negovalni učinek na ustnicah šepata (tudi zaradi izbire sestavin). Tukaj je recept:

10 % čebelji vosek (rumen)
10 % cvetlični vosek (mimoza od AZ)
55 % olivno olje
5 % tokoferol

20 % akacijev med

Postopek izdelave balzama je tak kot za Galenovo kremo. Čebelji in cvetlični vosek ter olivno olje segrejemo, da se voski stalijo. Prav tako ogrejemo med. Ko so voski staljeni, dodamo tokoferol in premešamo. Počasi, po kapljicah, dolivamo med in mešamo s stepalko. Odstavimo iz kopeli in mešamo, da se zmes popolnoma ohladi.

Krema kljub delni zamenjavi čebeljega voska skup stoji, sprva je nekoliko olivne barve, ko pa se popolnoma ohladi, postane lepe rumene barve. Zelo lepo diši po mimozi – medeno, cvetlično, kar se sklada s prisotnostjo medu v balzamu. Balzam je precej mehak, morda celo premehak za posodico, bolje se obnese v lip glos posodici, čeprav je posodico težko napolniti zaradi visoke viskoznosti balzama. Pomagala sem si s tubo od injekcije in potrkavanjem posodice po trdi podlagi.
Balzam se zelo tanko razmaže (tako kot emulzije), kar seveda ni v redu za ustnice. Zaradi tega se tudi razteče v ustne kotičke. Zaradi prisotnosti medu je sladek, na koži pa lepljiv. Mastnost je zelo majhna. Na ustnicah je čutiti zelo drobna zrnca, kot nekakšno moko.

Kot rečeno, maščobna in vodna faza se pri teh količinah lepo zmešata. Cvetlični vosek mimoze izberem zato, ker ima podobno tališče kot čebelji vosek in ker se vonj ujema z vonjem čebeljega voska in medom v kremi. Ostale sestavine so najosnovnejše in nujne za izdelavo kreme. Naslednjič bi bilo torej potrebno olivno olje nadomestiti z maščobami, primernimi za nego ustnic, del medu pa morda zamenjati za glicerin.

Lp, Hruška

toncika · 15. januar, 2014 ob 16:28

Živjo Hruška,

čestitam za poskus! Takšen pristop je pri izdelavi domačih izdelkov edini pravi: poskusi so nujni, da spoznamo sestavine in izboljšamo že obstoječe formule!

Zdaj pa k težavam… "zrnca" ali "moka" mi dajejo misliti, da se je vosek prehitro ohlajal oz. je prišel v stik s hladno površino ali sestavino. Med izdelavo se je na robove posode morda nabralo nekaj strjenega voska, ki si ga med mešanjem ponovno pobrala v zmes. Deloma se je še stalil, deloma pa je ostal v zrcnih. Morda nisi dovolj mešala med ohlajanjem, izdelki iz voska so pač zahrbtni – pogosto vsebujejo zrnca, saj se vosek res hitro trdi.

Balzam se razleze v ustne kotičke, ker vsebuje le voske z nizkim tališčem (višja tališča imajo npr. carnauba in candelilla vosek) ter zato, ker je kot maščobna faza uporabljeno samo olje. Za izdelavo balzamov za v škatlice se navadno dodaja tudi masla, najboljše je kakavovo maslo ker ima temperaturo tališča okoli 35 stopinj Celzija. Če imaš voljo, lahko poskusiš 10% voska, 10% mimozinega voska, 15% kakavovega masla, 5% tokoferola, 20% medu in olje po želji do 100.

Mimozin vosek se mi zdi za izdelavo balzamov v škatlici odlična izbira. Si lahko kar predstavljam, kako lepo balzam diši 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 15. januar, 2014 ob 22:33

Živjo,

"Zdaj pa k težavam… "zrnca" ali "moka" mi dajejo misliti, da se je vosek prehitro ohlajal oz. je prišel v stik s hladno površino ali sestavino. Med izdelavo se je na robove posode morda nabralo nekaj strjenega voska, ki si ga med mešanjem ponovno pobrala v zmes. Deloma se je še stalil, deloma pa je ostal v zrcnih. Morda nisi dovolj mešala med ohlajanjem, izdelki iz voska so pač zahrbtni – pogosto vsebujejo zrnca, saj se vosek res hitro trdi."

Žal vse zgoraj našteto odpade. Zelo sem pazila pri izdelavi, da ne pride do takih nepotrebnih napak, poleg tega se je zmes ohlajala počasneje kot običajna Galenova krema, in, zelo sem mešala 🙂 Preveč! (gl. spodaj)

Sprva sem izvor zrnc pripisala pač cvetličnemu vosku, ki ni popolnoma "emulgiral" – zmes namreč že na oko deluje nekoliko "sesirjeno". Zato sem sklepala, da je del cvetličnega voska "opravil nalogo ("emulgiral")" kot čebelji vosek, tisti del cvetličnega voska, ki ni podoben čebeljemu vosku pa se je samo drobno vmešal oz. porazdelil v zmesi. No, za ziher, sem zmes sedaj pogledala še pod lupo (10x povečava).
Na moje presenečenje sem ugotovila, da zmes ni zrnasta, niti malo, celo zelo gladka je, pač pa je v zmesi oooogromno drobceno drobnih zračnih mehurčkov 🙂 izgleda kot zelo zelo gosta pena. In od tukaj verjetno izvirata vsaj 2 težavi: zrnast občutek na ustnicah in "sesirjen" izgled. Drugi poskus, ko bom zmes mešala z nečim, kar v zmes ne vtepa zraku, bo pokazal ali je to res 🙂

Lp, Hruška

toncika · 16. januar, 2014 ob 09:08

Živjo,

malček sva se narobe razumele, nič hudega. Kot "zrnca" sem predvidevala, da misliš na občutek med mazanjem, kot bi bila znrca. Nisem niti pomislila, da se nanaša na videz 🙂 Žal je pri domači izdelavi zrak vedno problem. Samo praksa nekoliko pomaga.

Morda pa je emulzija vseeno nekoliko nestabilna. Pusti jo nekaj časa v lončku in jo opazuj – vsaj kakšen teden ali dva. Če se pojavi kakšna kapljica medu, je cvetlični vosek malček šibkejši kot čebelji in ni uspel držati skupaj. Slej ko prej zaradi tmperaturnih nihanj Galenova krema v vsakem primeru začne popuščati, vendar navadno zdrži vsaj nekaj mesecev (navadno jo prej porabimo ali se pokvari).

Lep dan,
toncika

Anonimni · 16. januar, 2014 ob 09:45

Živjo,

si me prav razumela 🙂 sprva sem pisala samo o občutku na ustnicah, kasneje pa še o izgledu in sem naredila malo zmede.
Skratka občutek zrnc je čutiti samo med mazanjem po ustnicah, po koži ali papirju pa ne – tako zelo drobna so ta zrnca. Če zmes gledaš na daleč, zgleda lepa gladka, ko pogledaš na blizu, se zdi drobno sesirjena, ko pa pogledaš pod lupo, ugotoviš, da so samo drobni zračni mehurčki. Taka je ta reč 🙂

Lp, Hruška

Anonimni · 20. januar, 2014 ob 21:33

Pozdravljeni,

Ko ste ravno pri sestavina Aloe vera gela, me zanima kakšne so kaj sestavine Aloe vera gela firme GNLD:
Ingredients: Aloe Vera Gel, Water,
Propylene Glycol, Panthenol,
Calendula Officinalis, Chamomile
Extract, Linden Extract, Cornflower
Extract, Matricaria Extract, Hypericum
Perforatum Extract, Allantoin,
Carbomer, Sodium Hydroxide,
Phenoxyethanol, Methylparaben.

So kaj bolj naravne in manj škodljive, ali ne?

Hvala za odgovor in
Lep pozdrav,
Mary

toncika · 20. januar, 2014 ob 21:58

Dober večer,

kot sem najbrž že kje zapisala namen tega bloga ni vrednotenje INCI seznamov izdelkov, ki so v prodaji. Ne glede na to: po slovensko so sestavine alojin gel, voda, propilen glikol (ne ravno najboljša vlažilna sestavina, vendar najbrž je tu kot topilo izvlečkov), vrsta rastlinskih izvlečkov, alantoin, carbomer (sintetičen zgoščevalec), natrijev hidroksid, konzervansa: fenoksietanol in parabeni. Gotovo ne spada med naravne izdelke…

Lep pozdrav,
toncika

Kristina Česnik · 3. december, 2017 ob 06:35

Zivjo! Nikjer nisem zasledila ali pa sem enostavno spregledala podatek o času obstojnosti kreme v hladilniku. Kdaj vem, da je za proč?

Toncka Mavric · 8. december, 2017 ob 10:31

Živjo,
cold cream se v hladilniku obdrži nekaj tednov; v kolikor uporabimo kakšen konzervans pa tudi kaj več. V vsakem primeru priporočam, da hladilno mazilo brez konzervansov porabite čim hitreje.
Jasnega znaka, kdaj je za proč, ni. Ko postanejo spremembe vidne – npr ko so olja žarka ali spremeni barvo je že več kot samo za proč 🙂 Zato je najbolje, da se jo izdela v manjših količinah in se jo čimprej porabi.

Lp
Tončka

neja62 · 19. marec, 2018 ob 13:34

Živjo,
a bi se dalo to kremo prirediti z dodatkom uree za zelo suho kožo na podplatih, tudi razpokano. Imaš mogoče kakšen drug recept?

LP Andreja

Toncka Mavric · 19. marec, 2018 ob 14:29

Živjo,
lahko poskusiš, ne znam ti pa reči, kakšen bo končni izdelek.
Drugače pa se urejo uporablja za mehčanje kože v količinah do 20%. Problem je v tem, da v količinah nas 10% rada daje občutek ščemenja, zato so količine z 10% ureje bolj pogoste. Dodaja se jo v hladno C fazo kar v prahu oz. granulah, ker je zelo topna. Ob topljenju bo zelo shladila emulzijo. Je pa pri uporabi ureje zelo pomembno dodati primeren pufer, da se pH organja okoli 6. Kot pufer se navadno uporablja kombinacijo mlečne kisline in natrijevega laktata. Izbira emulgatorja, maščob itd pa prosto po Prešernu 😉

Lp
Tončka

neja62 · 19. marec, 2018 ob 16:01

hvala.

neja62 · 19. marec, 2018 ob 16:12

Aha še to. Mi razložiš pomen besede pufer in kakšna kombinacija(razmerje) obeh predlaganih sestavin mora biti in v kolikšni količini se dodaja? Se poizkuša z dodajanjem in se sproti meri ph?
O mlečni kislini beren:Mlečna kislina je močna alfa-hidroksi (AHA) kislina. V manjši koncentraciji jo uporabljamo za reguliranje pH-ja v izdelkih, v večji koncentraciji pa deluje kot humektant (vlažilec), eksfoliant in keratolitik (lušči roženo plast kože). Stimulira obnovo povrhnjice.
A bi se potem v tej kremi dodala v večji koncentraciji? Kateri? In kako potem z dodajanjem narijevega laktata?

Toncka Mavric · 19. marec, 2018 ob 17:03

Sem te čakala s tem vprašanjem 😀
Torej, lepo po vrsti. Če boš urejo dodajala cold creamu, boš porušila ravnovesje vode-maščobe-voska. Avtomatsko bo zaradi prisotnosti ureje manjša količina vode, posledično bo tudi končni izdelek zeloo drugačen, koncentracija mlečne kisline bo višja in zaradi tega bo možnih več stranskih učinkov. Res priporočam, da greš na klasično emulzijo.

Zdaj pa ostalo. Pufer je po domače sestavina ali kombinacija sestavin, ki pripomore k dolgotrajnemu uravnovešanju pH vrednosti izdelka. Ureja je nagnjena k temu, da se v vodni raztopini hitro razgraja, posledično dviguje pH izdelka in je nevarno, da se začne tvoriti amonijak. Zato rabimo pufer, ki jo ob vsakem njenem dvigu "potolče" ter zniža pH.

Razmerje mlečne kisline in natrijevega laktata mora biti 1:2, pri čemer upoštevaj, da ne greš preko max 1% mlečne kisline in max 2% natrijevega laktata. Pri tem bodi pozorna na to, koliko odstotne raztopine imaš. Raje prični z nižjo količino puferja, saj lahko mlečna kislina tudi peče in sproži reakcije.

Kar si prebrala o mlečni kislini, je skoraj pravilno. Spada med AHA kisline in kot taka v velikih količinah deluje kot kemijski piling oz. eksfoliant (kemijski piling pomeni odstranjevanje celic ne več z mehansko aktivnostjo temveč s kemijskim vplivom na korneocite) in je stvar profesionalnih operaterjev in zdravnikov. V manjši količini lahko deluje kot vlažilna sestavina – mlečna kislina je namreč tudi sestavni del NMF – naravnega vlažilnega dejavnika kože. Vendar – tu je namreč en velik vendar – je mlečna kislina tudi zelo dražeča, zato je potrebno biti pri količinah previden. Evropski odbor za varnost potrošnikov priporoča uporabo max 2,5% mlečne kisline pri pH, ki ne sme biti nižji od 5. Ne pozabi, da gre vendar za kislino!

Zatorej nikakor NE, v izdelek z urejo mlečne kisline kot keratolitik oz esfoliant ne smeš dodajati. To bi bilo podobno, kot bi smodniku pridržala ogenj. Bum (neslišni) in opekline!

Lp
Tončka

Anonimni · 7. junij, 2018 ob 11:31

Pozdravljena.
Cold cream sem naredila točno po tem receptu in sem bila zelo zadovoljna. Imam pa eno vprašanje. Bi lahko kremi dodala konzervans cosgard?
Hvala
Lep pozdrav

Toncka Mavric · 28. junij, 2018 ob 06:04

Živjo,

najprej eno VELIKO opravičilo za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih! Res se opravičujem!

Me veseli, da ti je Galenova krema uspela in da si bila z njo zadovoljna 😉 Konzervansa ni potrebno dodajati, ker se izdelek brez težav obdrži tudi brez. Čemu pa bi ga dodajala?

Lp
Tončka

Mateja · 8. julij, 2019 ob 20:58

Zdravo.

Rada bi naredila mazilo kot cold cream in sicer tako:
– čebelji vosek 20
– macerat 60 (suha ognjič in kamilica v sončničnem olju)
– tinktura 15 + glicerin 5= 20 (tinktura je 70% alkohol, v katerem sta bila suha ognjič in kamilica, v glicerinu pa je bila namočena suha sivka)

Zanima me, ali bo mazilo uspelo, glede na to da bi namesto rožne vode dala glicerin in tinkturo? In pa, glede na to, da ni voda, ampak je 70% alkohol, je mazilo uporabno dlje časa, ker je alkohol konzervans, ali se bo mi kljub temu pokvarilo? Moram nujno segrevati olje in vodni del, ali lahko samo vosek? Potem mešam samo na roko ali z paličnim kot emulzijo?

Se opravičujem za toliko vprašanj 😉

Lp, mateja

    Tončka Mavrič · 9. julij, 2019 ob 07:19

    Živjo Mateja,

    izdelava Galenove kreme z alkoholom je … eh, recimo težavna 🙂 Vsekakor moraš alkoholni izvleček segreti, kar pomeni, da bo alkohol hlapel, tvoj vodni delež pa bo postajal vse manjši. Če bi v segreto mešanico maščob in voska dodajala hladen (na sobni temperaturi) alkohol, bi se vosek v stiku s hladno vodno fazo v hipu strdil in ne bi nikoli prišla do homogene strukture. Bistvo cold creama je ravno dodajanje tople vodne faze v toplo lipidno – počasi in z občutkom, da medtem vosek ne kristalizira. Meša se ročno, počasi in vztrajno do ohladitve. Kar se tiče pa obstojnosti: ja, z alkoholom bi bil izdelek bistveno bolj obstojen, saj pravzaprav nimaš vode 🙂

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja