The post Vitamin A v kozmetičnih izdelkih appeared first on .
]]>Ko se začneš poglabljati v uporabo vitamina A v kozmetičnih izdelkih, nenadoma ugotoviš, da se svet in kozmetološko vesolje razširita. Že tako velikemu kupu informacij, ki jih je za vsako posamezno sestavino potrebno vedeti – od topnosti preko občutljivosti na toploto in pH do priporočene količine uporabe – se pri vitaminu A čisto potihem in skrivaj pridruži še znanost mednarodnih enot – IU (International Units).
Sprva le takole, mimogrede, opaziš jih tu in tam, odmahneš z roko in greš naprej, sčasoma pa so te mednarodne enote prisotne skorajda povsod, na neki točki se jim pridruži še mistična besedna zveza retinolnih ekvivalentov in kar naenkrat ne moreš več brezbrižno mimo njih. Takrat se zaustaviš in jih preučiš. Ugotoviš, kaj sploh so in kako pomembne so. In kopici podatkov, ki jih moraš o sestavini vedeti, se pridružita še dve novi spremenljivki: mednarodna enota ali IU ter retinolni ekvivalent ali RE.
Vitamin A je ime za večjo skupino sestavin, ki so topne v maščobah in so nujno potrebne za zdravje človeka. Različne oblike vitamina A so vpletene v številne procese v človeškem telesu, vitamin A je pomemben za vid, delovanje kože ter delovanje sluznic, bistvenega pomena je tudi pri diferenciaciji, rasti in razvoju celic.
Vitamin A se v našem telesu in v naravi pojavlja v različnih oblikah: v obliki kisline kot retinojska kislina, v obliki alkohola kot retinol, v obliki aldehida kot retinal (ali retinaldehid) ter v obliki estrov kot retinil palmitat in retinil acetat. Poleg tega pa velja omeniti še provitamin A oziroma beta karoten, ki sicer ne spada v družino “pravih” vitaminov A, vendar se v človeškem telesu pretvori v vitamin A.
V nasprotju z npr. vitaminom C, katerega zaloge so, glede na potrebe v telesu, minimalne, se vitamin A v telesu lahko nalaga v večjih količinah, največjo zalogo predstavljajo jetra. Prevelika količina vitamina A lahko privede do hudih zdravstvenih težav: osteoporoza, kostni izrastki, povečanje jeter in vranice, deformacija zarodka.
Ker se vitamin A v telesu nalaga, ga bomo našli na seznamu REACH (kratica za Registracijo, Evalvacijo, Avtorizacijo in omejevanje kemikalij), označenega kot sestavino, ki ima potencial bioakumulacije ali po domače biološkega kopičenja znotraj organizma. Pri tem moramo kot formulatorji upoštevati, da do bioakumulacije ne pride zgolj z uživanjem vitamina A kot prehranskega dodatka, temveč lahko k bioakumulaciji prispeva tudi kožno nanešeni vitamin A v kozmetičnih izdelkih. Še posebej je to lahko problematično pri ženskah v rodni dobi, nosečnicah, ženskah z znaki osteporoze ter pri posameznikih s poškodovano kožo.
Glede na to, da se količina vitamina A, kateri je posameznik izpostavljen, v zadnjih letih povišuje – tako zaradi prehranskih dopolnil kot tudi zaradi kozmetičnih izdelkov z vitaminom A – je Znanstveni komite za varnost potrošnikov (SCCS – Scientific Committee on Consumer Safety) leta 2016 izdal mnenje o varni uporabi vitamina A v kozmetičnih izdelkih.
Pri uporabi vitamina A v kozmetičnih izdelkih – ali, bolje rečeno – pri uporabi kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo vitamin A, je zato poleg splošnih določil o varni koncentraciji v posamičnem izdelku dobro upoštevati tudi celotno izpostavljenost telesa v primeru sočasne uporabe večjega števila izdelkov, ki vsebujejo vitamin A.
V kozmetičnih izdelkih je dovoljena zgolj uporaba retinola, estrov retinola (retinil acetata in retinil palmitata) ter retinaldehida. Retinojska kislina je v kozmetičnih izdelkih prepovedana, saj je teratogena (povzroča nepravilnosti na plodu), našli pa jo bomo v farmacevtskih izdelkih za zdravljenje aken.
Izmed dovoljenih oblik vitamina A v kozmetiki je za domače izdelovalce najbolj dostopen retinil palmitat, bistveno težje najdemo retinil acetat, retinal ter retinol pa sta za domače izdelovalce praktično nedosegljiva.
Vitamin A v kozmetiki uporabljamo predvsem kot anti-age ter antioksidantno sestavino, v obliki retinojske kisline ter retinala pa je učinkovit tudi v boju proti aknam. Najbolj učinkovita oblika vitamina A je retinojska kislina, vendar je hkrati to tudi najbolj dražilna oblika s kopico stranskih posledic, zaradi česar je njena uporaba omejena na farmacijo.
Druge oblike vitamina A, ki jih lahko uporabljamo v kozmetičnih izdelkih, se s pomočjo encimskih reakcij na koži pretvorijo v retinojsko kislino: estri retinola se pretvorijo v retinol, ta se pretvori v retinal ter deloma v estre retinola, retinal pa se deloma lahko pretvori v retinojsko kislino, deloma pa v retinol. Pri tem je potrebno razumeti, da se tako učinkovitost kot tudi dražilnost posameznih oblik znižujeta, kolikor daljši oziroma dolgotrajnejši je proces pretvorbe posamezne oblike v retinojsko kislino. Estri retinola so izmed vseh oblik vitamina A najmanj dražeči a hkrati tudi manj učinkoviti.
Vitamin A ob kožnem nanosu vpliva na celično delitev in povečano rast celic, pozitivno vpliva na tvorbo kolagena in polisaharidnih molekul, ki zadržujejo vlago znotraj kože, hkrati pa tudi zavira degradacijo kolagena, zaradi česar ga vgrajujemo tako v izdelke za nego suhe kože kot v izdelke proti staranju. Koži poveča elastičnost, zmanjša videza drobnih gub, deluje pa tudi antioksidativno.
Da je vitamin A trd oreh, pravzaprav spoznamo šele takrat, ko želimo več izvedeti o njegovi uporabi in koncentraciji v kozmetičnih izdelkih. Takrat nam pot prekrižajo tiste mednarodne enote, ki nam formulatorsko življenje kar malo obrnejo na glavo.
Mednarodna enota ali IU (International Unit) je merska enota za določene biološko aktivne snovi, ki temelji na sami biološki aktivnosti snovi ter se uporablja za določanje količine vitaminov, hormonov, nekaterih zdravil ter drugih biološko aktivnih sestavin. Ker številne snovi v naravi obstajajo v različnih oblikah, ki imajo ob isti masi različno aktivnost in učinkovitost, nam izražanje njihove aktivnosti v mednarodnih enotah omogoča primerjanje na osnovi učinkovitosti, ne pa na osnovi mase.
Pa vzemimo za primer prav vitamin A. Vitamin A obstaja v naravi v obliki retinojske kisline, retinola, retinala, estrov retinola, beta karotena. Vsaka izmed teh snovi ima ob isti masi (recimo 1 g) drugačno aktivnost: retinol je bistveno bolj biološko aktiven od retinilnih estrov in od beta karotena.
1 mednarodna enota (IU) je pri vitaminu A tako enakovredna 0,3 mcg (mikrograma) retinola, 0,345 mcg retinil acetata ter 0,550 mcg retinil palmitata. Če stvar obrnemo, je 1 g retinola enakovreden 3,33 milijona IU, 1 g retinil acetata 2,9 milijona IU in 1 g retinil palmitata 1,81 milijona IU.
Najbrž ste do sedaj zadnja dva odstavka vsaj dvakrat prebrali, vmes zmajali z glavo ter se vprašali, čemu bi se sploh ukvarjali z mednarodnimi enotami, če pa v kozmetiki vse merimo z grami. Seveda, vendar je pri vitaminu A potrebno računati na to, da se akumilira v organizmu, prevelike količine pa lahko vodijo do resnih zdravstvenih težav. Tako kot to velja za druge telesu pomembne snovi, je tudi pri vitaminu A določena minimalna in maksimalna količina, ki naj bi jo posameznik absorbiral. Ker pa je aktivnost ene ali druge oblike vitamina A različna, te spodnje in zgornje meje ne morejo biti izražene v gramih, temveč v mednarodnih enotah.
Najbrž ste tudi pomislili, da bi lahko preprosto rekli “Retinil palmitata lahko uporabimo največ toliko, saj en gram retinil palmitata pač vedno odgovarja neki količini IU”, kajne? Ja, že… čeprav, no, v svetu kozmetično aktivnih sestavin v resnici ne… Da bi stvar le ne bila tako preprosta imamo namreč na kozmetičnem tržišču zelo raznolike raztopine različnih oblik vitamina A. Retinol tako npr. obstaja v obliki 333.000-370.000 IU/gram pa vse do 1,425 milijona -1,165 milijona IU/gram; retinil palmitat pa npr. 1 milijon IU/gram ali pa 1,7 milijona IU/gram.
Iz zgornjih številk postane hitro jasno, da je uporaba npr. 1 g retinil palmitata, ki vsebuje 1,7 milijona IU/gram skoraj dvakrat bolj koncentrirana in torej tudi prispeva več k bioakumulaciji kot pa uporaba 1 g retinil palmitata, ki vsebuje 1 milijon IU/gram.
Da pa stvar postane še bolj zakomplicirana, Znanstveni komite za varnost potrošnikov v svojem mnenju o varnosti vitamina A ne govori o mednarodnih enotah temveč o retinolnih ekvivalentih (RE), kjer je 1 mg retinola 1000 mcg RE in 3330 IU (oziroma 1 g retinola je 1 g RE in 3,33 milijona IU); 1 mg retinil acetata 870 mcg RE in 2900 IU (oziroma 1 g retinil acetata je 0,87 g RE ter 2,9 milijona IU) ter 1 mg retinil palmitata 550 mcg RE in 1818 IU (oziroma 1 g retinil palmitata je 0,55 g RE ter 1,81 milijona IU).
Kot varno za uporabo v kozmetičnih izdelkih Znanstveni komite za varnost potrošnikov navaja sledeče koncentracije: do 0,3 % retinolnih ekvivalentov v izdelkih za obraz in roke ter do 0,05 % retinolnih ekvivalentov v izdelkih za telo. Kaj v praksi to pomeni?
Če se precej poigramo z vsemi številkami in pretvorniki, to pomeni preprosto to, da lahko kot varno količino v izdelke za obraz dodamo do 0,3 % retinola (pri vsebnosti 3,33 milijona IU/gram), do 0,34 % retinil acetata (pri vsebnosti 2,9 milijona IU/gram) ter do 0,54 % retinil palmitata (ob vsebnosti 1,81 milijona IU/gram). V izdelkih za telo pa do 0,05 % retinola (ob vsebnosti 3,33 milijona IU/gram), do 0,057 % retinil acetata (pri vsebnosti 2,9 milijona IU/gram) ter 0,09 % retinil palmitata (ob vsebnosti 1,81 milijona IU/gram).
Ali veste, koliko IU ima vaš retinil palmitat?
Retinil palmitat je za domače izdelovalce kozmetike najbolj dostopna oblika vitamina A, zato se bom v zaključnih odstavkih posvetila predvsem slednjemu, čeprav so določene lastnosti (npr. občutljivost na toploto in svetlobo) skupne vsem oblikam vitamina A.
Retinil palmitat je dobavljiv v obliki intenzivno rumenega, viskoznega olja z značilnim “vitaminskim” vonjem, ki mene osebno spominja na Pikovit bonbone. Ob daljšem skladiščenju lahko kristalizira. Za kozmetične namene je retinil palmitat dobavljiv v različnih koncentracijah, najbolj pogosti pa sta obliki, ki vsebujeta 1 milijon IU/gram ter 1,7 milijona IU/gram, pri čemer so topila lahko precej različna: sojino olje, sončnično olje, arašidovo olje, kaprilni-kaprinski triglicerid itd., za stabilizacijo oziroma antioksidantno zaščito pa je retinil palmitatu lahko dodan vitamin E (v obliki tokoferola ali tokoferil acetata) ali pa nič kaj naravna BHA in BHT.
Retinil palmitat je topen v lipidih in netopen v vodi. Kot vse oblike vitamina A je tudi retinil palmitat občutljiv na svetlobo in toploto, zaradi česar ga je potrebno hraniti v temnih stekleničkah ter na hladnem, občutljiv pa je tudi na prisotnost kisika ter težkih kovin. Dodajamo ga v hladni, C fazi, v izdelke za roke in obraz v količini do 0,54 %, v izdelke za telo pa do 0,09 % (ob koncentraciji 1,81 milijona IU/gram).
Zaradi vseh posebnosti in občutljivosti vitamina A je priporočljivo, da v formulacijo z vitaminom A vkjučujemo dobršno mero antioksidantov (npr. vitamin E), dobrodošli so tudi kelatorji in pazljivo ravnanje pri shranjevanju izdelkov: če se le da, izdelke z vitaminom A shranjujemo v embalaži, ki ne dopušča vdora svetlobe ter jih ne izpostavljamo temperaturi nad 20° Celzija.
Nazadnje velja nekaj besed nameniti tudi uporabi izdelkov z vitaminom A v dnevni negi. O primernosti ali spornosti uporabe retinilpalmitata v izdelkih za dnevno nego ima svet (domače) kozmetike deljeno mnenje, ki temelji predvsem na dveh enoletnih znanstvenih raziskavah o rakotvornih lastnostih retinola in retinilpalmitata po kožnem nanosu ob kožni izpostavljenosti UV žarkom. Raziskavi je opravil ameriški NTP (National Toxicology Program), prvo leta 2003 drugo pa 2017.
Študiji sta bili opravljeni na laboratorijskih miših in sta pokazali, da kožni nanos retinola ali retinil palmitata ob izpostavljenosti UV žarkom pri laboratorijskih miših poveča tveganje za nastanek raka. Prvo študijo so v letih 2010, 2012 in 2013 pregledali različni strokovnjaki, vendar do edinstvenega zaključka niso prišli. Strokovnjaki so predvsem opozarjali, da primerjava učinka neke sestavine na koži laboratorijskih miši s človeško kožo ni mogoča, saj so laboratorijske miši bistveno bolj občutljive.
Znanstveni komite za varnost potrošnikov zaključuje, da se sicer strinja s trditvijo, da retinil palmitat na laboratorijskih miših lahko deluje kancerogeno (rakotvorno) ob izpostavljenosti UV žarkom, vendar da takšna raziskava ne daje zadovoljivih podatkov o vplivu retinola ali njegovih estrov v kozmetičnih izdelkih in na človeško kožo. Zaradi pomanjkanja raziskav in dokazov o možni kancerogenosti retinola in njegovih estrov na človeško kožo ob izpostavljenosti UV žarkom zato ne obstaja noben uraden zaznamek, priporočilo ali zakon o (ne)uporabi retinola in njegovih estrov v izdelkih za dnevno nego.
Osebno se, glede na pomanjkanje raziskav o (rakotvornem) vplivu retinil palmitata na človeški koži ob izspotavljenosti UV žarkom, držim varne strani ter vitamina A ne vključujem v izdelke za dnevno nego. Kako boste postopali vi?
The post Vitamin A v kozmetičnih izdelkih appeared first on .
]]>The post Vitamin C v kozmetičnih izdelkih appeared first on .
]]>Vitamin C ali askorbinska kislina spada med vodotopne vitamine in je nujna za zdravje človeka. Zagotovo jo vsi poznate kot vitamin, ki prepreči nastanek skorbuta, vendar pa je njen pomen v človeškem telesu veliko večji. Poleg tega, da je zelo učinkovit antioksidant, pripomore tudi k učinkovitemu delovanju imunskega sistema in za sintezo kolagena v telesu. Brez vitamina C človeško telo ne more izdelati kolagena, najpogostejše beljakovine v sesalcih.
Za razliko od drugih vitaminov in tudi mineralov, človek vitamina C ne more skladiščiti, prav tako pa ga ne more proizvajati sam. Zato je potrebno vitamin C telesu dovajati s hrano (citrusi, acerola, šipek, zelena listnata zelenjava itd). Kljub dobri oskrbi telesa z vitaminom C pa ga le malo pride do kože, zato ga je za učinkovito antioksidativno delovanje potrebno dovajati s kozmetičnimi izdelki.
Kot že zgoraj omenjeno, je vitamin C odličen antioksidant. Ob stiku s prostimi radikali namreč askorbinska kislina sprosti elektrone, ki nevtralizirajo proste radikale ter tako zaščiti kožo pred oskidativnim stresom. Iz askorbinske kisline najprej nastena askorbatni radikal in nato dehidroaskorbat. Le-ta se lahko s pomočjo encimskih reakcij na koži ponovno spremeni v askorbinsko kislino.
Poleg tega, da vitamin C kožo ščiti pred prostimi radikali, pa askorbinska kislina tudi uspešno regenerira tokoferol (vitamin E), ki se med svojim antioksidatinvnim delovanjem spremeni v tokoferoksil in izgubi antioksidativno sposobnost. Askrobinska kislina ali vitamin C se zato v kožnih pripravkih uporablja tako zaradi zaviranja prostih radikalov kot tudi za obnovo vitamina E. Kombinacija vitamina C z vitaminov E tudi uspežno zmanjša oksidativni stres zaradi izpostavljenosti UV žarkom, saj zmanjša možnost nastanka rdečin in drugih poškodb zaradi UV sevanja.
Tako kot znotraj telesa, preko oralnega zaužitja, tudi kožno nanešeni vitamin C vzpodbuja nastanek kolagena, hkrati pa nekatere raziskave kažejo, da zavira nastanek elastinskih vlaken, kar dodatno nakazuje njegovo pozitivno uporabo v izdelkih za kožo, postarano zaradi UV sevanja.
Njegova antioksidativna sposobnost skupaj s sposobnostjo vzpodbujanja nastanka kolagena sta izredno pomembni lastnosti za nego postarane kože, še posebej tiste, postarane zaradi UV sevanja. Askorbinska kislina v večjih odstotkih namreč gladi gube, izboljša elastičnost oz. napetost kože ter naredi kožo bolj gladko.
Vitamin C ima tudi protivnetne lastnosti, kar se še posebej dobro odraža pri zdravljenju aken, kjer poleg protivnetnega delovanja poskrbi tudi za to, da se maščobe v sebumu ne oksidirajo. Posebej učinkovit je v kombinaciji z vitaminom A.
Ker deluje tudi na tirozinazo – encim, ki je odgovoren za nastanek melanina – vitamin C zmanjšuje kožne madeže, nastale kot posledica UV sevanj oziroma kot poškodba kože zaradi izpostavljenosti soncu.
Njegov izrazito širok spekter delovanja omogoča, da ga lahko kot aktivno sestavino vključimo v zelo raznoliko paleto izdelkov: izdelki pred in po sončenju, zaščitni izdelki za sonce, izdelki za nego starajoče se kože, izdelki za posvetlitev madežev, nastalih zaradi UV sevanja ter izdelki za akne.
Askorbinska kislina je dobavljiva kot bel prašek ali drobni kristali, ki se zelo dobro topi v vodi in ima kisel pH. Žal je aksorbinska kislina tudi izjdemno nestabilna oz. hitro oksidira. V preprosti raztopini ali emulziji je dovolj že nekaj dni, da askorbinska kislina oksidira in skorajda brezbarvna tekočina postane rumena. Sprememba barve je več kot očiten znak oksidacije.
Zaradi njene izjemno kratke življenjske dobe se askorbinske kisline v kozmetičnih izdelkih ne uporablja. Izjema so lahko “trenutni” ali “hipni” izdelki kot npr. tonik z askorbinsko kislino, ki ga po dnevu ali dveh zavržemo, nato pa izdelamo novega. Takšen tonik lahko vsebuje tudi visoke količine askorbinske kisline (10%), vendar je lahko zaradi izredno nizkega pH dražljiv. Za bolj obstojne kozmetične izdelke pa moramo obvezno poseči po drugih oblikah vitamina C, najsi bodo vodotopne ali lipofilne.
Natrijev in magnezijev askorbil fosfat (INCI: Sodium ascorbyl phosphate, Magnesium ascorbyl phosphate) ali krašje SAP in MAP sta vodotopni soli, ki sta stabilni okoli pH 7. V primerjavi z askorbinsko kislino sta tako SAP in MAP bistveno bolj odporna na oksidacijo, hkrati pa je tudi njuna antioksidativna sposobnost na koži odvisna od tega, kdaj ju encimi razgradijo in se sprosti askorbinska kislina. Po nekaterih raziskavah naj bi pri zmanjševanju oksidativnega stresa zaradi UV žarkov ter pri vzpodbujanju nastanka kolagena bil bolj učinkovit MAP, vendar pa ga je za domačo izdelavo žal zelo težko dobiti. Na voljo je le SAP, zato se bom v tej objavi posvetila le podatkom o SAP.
SAP – Sodium ascorbyl phosphate – je dobavljiv v obliki belih ali rahlo rumenkastih kristalov ali prahu. Potrebno ga je hraniti zaščitenega pred vlago, svetlobo in dobro zaprtega ter se izogibati stika s kovinami. Je dobro topen v vodi in je zelo bazičen ter neodporen na toploto, zato ga je potrebno dodajati v hladni C fazi.
V kozmetičnem izdelku je stabilen v pH okoli nevtralnega, čeprav stabilnostni testi enega izmed proizvajalcev (BASF) kažejo, da je dolgoročna stabilnost boljša pri pH 6,5 kot pri pH 7. Vsekakor se je pri izdelavi kozmetičnih izdelkov s SAP potrebno držati načela, da mora biti pH enak ali višji 6,5.
SAP se v izdelkih za kozmetično nego uporablja v povprečju do 2%, za posvetlitev madežev pa je potrebna količina, višja od 3%. Možne so tudi višje koncentracije: v poskusih, ki so vključevali izdelke za nego aken, je bil SAP uporabljen v količini 5%.
SAP dodajamo v hladni, C fazi, pri čemer smo izredno pazljivi z izbiro drugih sestavin in seveda na končni pH izdelka. Le-ta mora namreč biti nad 6,5. Pri kombinaciji z drugimi sestavinami upoštevamo, da zaradi izredne bazičnosti in narave soli zvodeni karbomer. Prav tako visoka bazičnost zvodeni gel iz natrijevega hialuronata. Sestavini sicer lahko uporabimo v istem izdelku, vendar z obilico previdnosti: dodamo ju v dveh ločenih trenutkih C faze, po možnosti najprej SAP ter znižamo pH na primerno vrednost, šele nato pa dodamo natrijev hialuronat. Obratni vrstni red je mogoč le, če SAP prej raztopimo v minimalni količini vode, popravimo pH, ter šele nato dodamo emulziji ali gelu.
Izdelke s SAP je za doseganje optimalne stabilnosti potrebno skladiščiti pri temperaturi, nižji od 25 stopinj Celzija. Prav tako je za optimalno stabilnost priporočljiva uporaba kelatorjev – snovi, ki so sposobne kovinske ione “ukleščiti” v svojo sestavo, npr. fitinska kislina – ter puferski sistem – snovi, ki so sposobne uravnavati kislost ali bazičnost spojin oz. emulzij, npr. trinatrijev citrat. Kljub temu formule, ki niso vsebovale kelatorjev ali puferjev, so po proizvajalčevih testih tudi v roku 1 leta še ohranjale visok nivo stabilnega SAP.
Askorbil palmitati so estri askrobinske z maščobno kislino in so zato topni v maščobah. Glede na to, na katerem mestu molekule pride do esterifikacije, obstaja več vrst oz. oblik askorbil palmitatov, vendar nimajo vsi antioksidativnih lastnosti. Ti derivati vitamina C naj bi se na koži s pomočjo encimov razgradili na palmitinsko in askorbinsko kislino, vendar nekatere raziskave nakazujejo, da je nivo razgradnje nizek. Po drugi strani pa naj bi zaradi svoje lipofilne narave prav te oblike vitamina C prodrli globlje v kožo v primerjavi z vodotopnimi oblikami.
Vrsto let je bil edini lipofilni vitamin C, dobavljiv tudi za domačo rabo, askorbil-6-palmitat. Zadnja leta je na tržiščub dobavljiv tudi Tetrahexyldecyl ascorbate ali Ascorbyl tetraisopalmitate, ki naj bi bil prav tako izredno učinkovit. Žal je slednji očitno bolj domena azijskih proizvajalcev. Obe lipofilni obliki sta dobavljivi v tujih (tudi evropskih) spletnih trgovinah.
V primerjavi z vodotopnimi oblikami vitamina C so lipofilne oblike bolj stabilne oz. niso tako zelo podvržene oksidaciji, kljub temu tudi zanje veljajo ista pravila kot za druge oblike vitamina C: potrebno jih je skladiščiti v hladnem, temnem prostoru, zaščitenimi pred vlago ter potrebno je preprečiti stik s kovino.
Askorbil-6-palmitat (INCI: Ascorbyl palmitate) je dobavljiv v obliki belega ali bledo rumenkastega prahu, ki je sicer topen v maščobah, a v izredno nizki koncentraciji. Njegova topnost je približno 0,003 g na 100 g olja, zaradi česar slabo dispergiran prah rad ostaja v emulzijah. Topnost se poveča s segrevanjem in pri prisotnosti emulgatorjev v formuli. Ker ni občutljiv na segrevanje, ga lahko segrevamo skupaj z olji naše B faze, kjer pa ga moramo pred segrevanjem zares dobro dispergirati. Optimalen pH je med 5 in 6, zaradi česar olajša formuliranje in tudi kombinacije z drugimi sestavinami. Kot aktivno sestavino se ga uporablja v količinah med 1 in 2%, kot antioksidant za druge sestavine pa zadostuje že 0,1%. Tako kot za vodotopne oblike vitamina C je tudi v primeru askorbil-6-palmitata priporočljiva uporaba kelatorjev in sočasna kombinacija z drugimi antioksidanti (npr. tokoferol).
Kljub temu, da je antioksidantno delovanje vitamina C v primeru izpostavljenosti UV žarkom dobro raziskano, pa obstaja raziskava, objavljena leta 2002 v The Journal of Investigative dermatology z naslovom Vitamin C derivative ascorbyl palmitate promotes ultraviolet-B-induced lipid peroxidation and cytotoxicity in keratinocytes, ki dokazuje, da lahko askorbil-6-palmitate zaradi peroksidaze lipidov oz. zaradi lastnega prostega askorbilnega radikala celo poveča poškodbe na koži.
Askorbil tetraisopalmitat (INCI: Tetrahexyldecyl ascorbate) je pridobitev novejših raziskav. V primerjavi z ostalimi oblikami vitamina C je dobavljiv kot rumenkasta, nekoliko gostejša tekočina, topna v maščobah. Dodajamo ga lahko maščobni fazi emulzije, vendar pa ga smemo segrevati le kratek čas, priporočljivo je, da ne gremo preko 80 stopinj Celzija. pH izdelka z askorbil tetraisopalmitatom mora biti med 3 in 6. Aktiven je že v zelo nizkih koncentracijah, povprečna uporaba se giblje med 0,5 in 3%, ker pa ga koža prenaša zelo dobro, obstajajo tudi raziskave in možnosti uporabe do 7 ali redkeje 10% (npr. akne). Priporočljivo je, da v formulo prav tako vdelamo kelatorje in dopolnilni antioksidant (tokoferol).
The post Vitamin C v kozmetičnih izdelkih appeared first on .
]]>The post Vitamin F in linolna kislina v kozmetiki appeared first on .
]]>Skoraj prepričana sem, da se je marsikdo ob naslovu kar malček zaustavil ter na hitro preletel znanje iz vitaminov in mineralov, ter se v dvomu vprašal, kaj pravzprav je vitamin F. Naj vas nekoliko potolažim, če niste fanatiki izdelave domače kozmetike in veliki raziskovalci, za vitamin F najbrž še niste slišali.
Vitamin F pravzaprav niti ni pravi vitamin, temveč kombinacija maščobnih kislin, ki jih naše telo ne more samo proizvajati ter se zato imenujejo esencialne maščobne kisline. Vitamin F je znan tudi kot pseudovitamin F ali vitagen F in je z zdravstvenega vidika pomemben predvsem kot sestavni del vsakdanje prehrane. Z oznako vitamin F ali pseudovitamin F tako poimenujemo kombinacijo linolne in linolenske kisline, v različnih definicijah pa boste včasih našli omenjeno še arahidonsko kislino.
Se še spomnite objave o rastlinskih oljih? Če na hitro preletimo: rastlinska olja so sestavljena iz trigliceridov. Trigliceridi so spoj glicerola in maščobnih kislin: na eno molekulo glicerola so vezane tri verige maščobnih kislin.
Maščobne kisline so po svoji definiciji karboksilne kisline (torej imajo na molekuli skupino -COOH) in so lahko daljše ali krajše ter so lahko nasičene ali nenasičene. Nasičene maščobne kisline so tiste, ki med posameznimi ogljikovimi atomi nimajo nobene dvojne vezi; nenasičene pa tiste, ki imajo vsaj eno dvojno vez. V tem primeru govorimo o enkrat nenasičenih maščobnih kislinah, v kolikor pa je dvojnih vezi več, o večkrat nenasičenih maščobnih kislinah.
Maščobne kisline so torej sestavni del rastlinskih olj, pri čemer so najbolj pogosto zastopane palmitinska, stearinska, oleinska, linolna, ter alfa-linolenska. Kemijska sestava in zastopanost posameznih maščobnih kislin določa pravzaprav vse lastnosti olja: mastnost, mazljivost, občutljivost na toploto ter tudi končni učinek na koži.
Vendar pa maščobne kisline niso le sestavni del rastlinskih olj, temveč so prisotne tudi v naši koži, deloma kot proste maščobne kisline, deloma vključene v trigliceride, deloma pa tudi kot sestavni del ceramidov. Posebno vlogo odigra v koži prav linolna kislina.
Preden govorimo o pomenu, ki jo ima linolna kislina v koži, je dobro, da se na kratko (zares na kratko) spoznamo s sestavo in delovanjem kože.
Koža je sestavljena iz treh slojev: vrhnjice (zgornja plast), usnjice (srednja plast) in podkožja (spodnja plast). V grobem lahko rečemo, da je podkožje zbirka maščevja, usnjica tista plast, v kateri potekajo žile ter živci, v vrhnjici pa dejansko poteka rojstvo, zorenje ter odmiranje keratinocitov – celic, ki sestavljajo našo kožo. Vrhnjica se glede na obliko, ki jo keratinociti zavzamejo med svojim zorenjem, deli na bazalno plast (tam se celice rodijo), trnasto plast, zrnasto plast in roževinasto plast (odmrle celice). Prav v globokih predelih roževinaste plasti se nahaja ti. bariera ali pregrada.
Ta bariera ali pregrada je sestavljena iz korneocitov (se pravi že odmrlih keratinocitov), ki so medsebojno postavljeni kot zidaki v zidu – torej križno, da se prekrivajo. Med njimi je ti. multilamelarni cement, sestavljen iz ceramidov, prostih maščobnih kislin in holesterola. Značilnost multilamelarnega cementa je, da so lipidi, ki ga sestavljajo, organizirani v prav posebne večplastne lipidne plošče ali lamele.
Pravilna struktura multilamelarnega cementa zagotavlja pravilno delovanje bariere, ki je izrednega pomena za zagotavljanje optimalne navlaženosti kože ter za obrambo kože pred zunanjimi dejavniki. Za pravilno delovanje bariere pa je ključno tako razmerje med ceramidi, holesterolom in prostimi maščobnimi kislinami kot tudi sestava posameznih enot.
Linolna kislina je prisotna tako kot prosta maščobna kislina kot tudi sestavni del ceramidov. Ceramidi so sfingolipidi, molekule, kjer je sfingozin povezan z maščobno kislino preko amidne vezi. V večje podrobnosti o različnih vrstah ceramidov se ne bomo spuščali, saj je razvrstitev le-teh kemijsko veliko bolj kompleksna, zapomnimo si le, da glede na različne vrste vezav lahko ločimo dvanajst različnih ceramidov ter da lahko poleg drugih maščobnih kislin tudi linolna kislina nastopa kot del ceramidov.
Prav ceramidi z linolno kislino so bistvenega pomena za organizacijo lipidov v lamelarnem cementu v barieri ter za pravilno delovanje bariere. Pomanjkanje linolne kisline namreč privede do tega, da koža proizvede ceramide z oleinsko kislino, ki pripelje do oslabljene barierne funkcije kože. Po nekaterih raziskavah naj bi linolna kislina v ceramidih tipa CER EOS v primeru suhega okolja prispevala k ohranjanju tekoče oblike medceličnega cementa ter preprečila kristalizacijo maščob, ki bariero naredijo bolj občutljivo. Pomanjkanje linolne kisline torej vodi v nepravilno delovanje barierne funkcije, kar ima za posledico povišano stopnjo transepidermalne izgube vode (TEWL) in suho kožo, ki se lahko tudi lušči.
Linolna kislina naj bi bila povezana tudi z nastankom aken. Osebe, ki trpijo za aknami, naj bi v kožnih lipidih namreč imele nižjo vsebnost linolne kisline ter s tem povezano drugačno sestavo sebuma. Prav tako naj bi pomanjkanje linolne kisline botrovalo k drugačni sestavi ceramidov znotraj lasnega mešička, kar posledično lahko vodi do nepravilne keratinizacije v lasnem mešičku, zaradi česar se pora zapre in nastenejo ogrci.
Namen raziskav delovanja človeške kože seveda ni samo ta, da znanstveniki ugotovijo, kako koža deluje, temveč da se lahko najde rešitev za težave. Študije so namreč pokazale, da lahko linolna kislina, nanešena na kožo kot del kozmetičnega izdelka, omili simptome, ki se zaradi njenega pomanjkanja pojavljajo. Pri tem seveda poudarjam, da gre za raziskave z linolno kislino, kar pa ne pomeni, da imajo rastlinska olja z visoko vsebnostjo linolne kisline lahko enak učinek.
Linolna kislina je navadno dobavljiva v kombinaciji z linolensko kislino pod imenom Vitamin F, Vitamin F forte, Vitagen F, Linseed acid idr, najdete jo tako v nekaterih slovenskih trgovinah kot npr. Tovarna Organika kot tudi v tujini. Pri nakupu bodite pozorni na dejansko kemijsko sestavo: Vitamin F enega proizvajalca vsebuje npr. med 70 in 80 odstotki linolenske kisline, vitamin F z inci imenom Linseed acid drugega proizvajalca pa le med 12 in 25% odstotki linolne kisline.
Vitamin F je dobavljiv v obliki oljnate tekočine prozorne do rahlo rumenkaste barve z bolj ali manj izrazitim vonjem, ki se sčasoma rad zaostri. Topen je v maščobah ter v alkoholu in raztopinah z najmanj 70% alkohola. Zaradi oksidativne občutljivosti ga moramo hraniti v temnem in hladnem prostoru.
Vključujemo ga lahko v izdelke za suho kožo ter v izdelke za kožo s porušeno barierno funkcijo, kjer lahko učinkovito vzpostavi delovanje bariere ter z zmanjšanjem TEWL poveča količino zadržane vode v koži. Primeren je tudi za nego seboroične kože. Raziskave so pokazale, da lahko uporaba linolne kisline v izdelkih za aknasto kožo zmanjša prekomerno keratinizacijo in nastajanje keratinskih čepkov v lasnem mešičku ter s tem tudi velikost in pojavnost komedonov. Uporabljamo ga v količinah med 0,5 do 3%, ker gre za nenasičene maščobne kisline, ga v kozmetične izdelke dodajamo v hladni C fazi. Dobro je, da v formulo vključimo tudi tokoferol.
The post Vitamin F in linolna kislina v kozmetiki appeared first on .
]]>The post Vitamin B3: Nikotinamid appeared first on .
]]>Izmed obilice sestavin, ki jih lahko uporabljamo tudi v izdelavi domače kozmetike, si nikotinamid po vsej verjetnosti prisluži prvo mesto v številu različnih poimenovanj. Ima namreč kar precej različnih imen: vitamin B3, vitamin PP (ali Pellagra-preventive, torej tisti vitamin, ki preprečuje pelagro), niacinamid, nikotinamid ali 3-piridincarboksamide – vsa imena pa označujejo isto sestavino.
Nikotinamid je, kot lahko razberemo že iz imena, amid nikotinske kisline oz. niacina. Kljub svojemu precej zastrašujočemu imenu pa ima z (negativnimi) lastnostmi nikotina in tobaka bolj malo skupnega. Svoje ime dolguje dejstvu, da je bil odkrit med preučevanjem nikotina (kot produkt oksidacije nikotina z dušikovo kislino), prisoten pa je tako v rastlinskem kot v živalskem svetu in seveda tudi pri človeku.
V človeškem telesu igra nikotinamid zelo pomembno vlogo, saj predstavlja glavnega akterja oz. glavni sestavni del koencimov NAD in NADP (nikotinamid adenin dinukleotid in nikotinamid adenin dinukleotid fosfat). Oba delujeta kot vir energije pri celični presnovi. Pomanjkanje vitamina B3 ali niacina pri človeku povzroči pelagro, resno bolezen, ki napade kožo, notranje organe, živčni sistem ter lahko povzroča psihične motnje. V najhujših primerih vodi v smrt.
Različne oblike vitamina B3 (nikotinska kislina in nikotinamid) se uporabljajo tako v zdravstvene namene kot tudi v prehranskih dopolnilih. V kozmetiki pa se uporablja le amid niacina – torej nikotinamid, v nobenem primeru se ne uporablja nikotinske kisline!
Kot aktivna kozmetična sestavina se nikotinamid ne uporablja za zdravljenje ali preprečevanje pelagre, temveč zaradi številnih drugih lastnosti, ki odlikujejo vitamin B3. Kožna aplikacija nikotinamida lahko stimulira nastanek novega kolagena, s čimer koža postane bolj elastična. Vzpodbuja delovanje keratinocitov, hkrati pa uravnoveša sintezo ceramidov, kar posledično pomeni vzpostavitev normalnega delovanja kožnega plašča. Nikotinamid tako lahko izboljša izgled kože, njeno elastičnost in strukturo, hkrati pa zmanjšuje tudi posledice in poškodbe zaradi izpostavljenosti UV žarkom. Zaradi teh lastnosti je seveda dobrodošel v vseh izdelkih za starajočo se kožo.
Vendar pa odlične pomlajevalne lastnosti ne omejujejo uporabe vitamina B3 le v izdelkih za zrelo kožo – ravno nasprotno! Nikotinamid zelo dobro zmanjšuje vnetja v primeru aknaste kože, pomirja razdraženo kožo in tudi občutljivo kožo kot npr. pri rozacei. Znanstvene raziskave so dokazale, da je lahko nikotinamid zelo učinkovit pri kozmetični negi aknaste ali nečiste kože. Tako na akne kot na ostale manjše nečistoče namreč deluje z dveh stališč: prvo je seveda že omenjeno protivnetno delovanje, drugo pa je delovanje nikotinamida na proizvodnjo sebuma oz. loja. Vitamin B3 lahko v kozmetičnem izdelku namreč zelo pripomore k zmanjšanju prekomerne tvorbe loja, zaradi česar se zmanjša splošna mastnost kože, zmanjšajo pa se tudi ogrci in nečistoče. Kljub vsemu pa nikotinamid kože ne izsušuje.
Vitamin B3 tudi odlično pomirja razdraženo in občutljivo kožo, hkrati pa prav z vzpodbujanjem delovanja keratinocitov izboljša delovanje kožnega plašča in poveča odpornost kože na zunanje dejavnike. Učinkovito pripomore k zmanjšanju težav pri rozacei in ostalih občutljivih ali vnetnih stanj kože.
Pozitivne lastnosti nikotinamida pa se še ne končajo tu. Ta posebna kozmetična sestavina namreč skriva še eno posebnost. Človeška koža se tekom življenja iz mnogih različnih vzrokov neenakomerno obarva oz. postane lisasta, polna madežev. Do hiperpigmentacije lahko pride kot posledica poškodb zaradi prekomerne izpostavljenosti UV žarkom, kot posledica notranjih neravnovesij (hormoni, bolezni notranjih organov itd), izpostavljenost fototoksičnim snovem, razna kožna vnetja, brazgotine po vnetjih ali aknah itd. Vsem tem vzrokom je skupna ena sama posledica: povečanje melanina v določenem (omejenem) predelu kože, kar se seveda kaže kot madež ali lisa. Nikotinamid v kozmetičnih izdelkih zmanjša prenos melanosomov do keratinocitov, zaradi česar učinkovito zmanjša hiperpigmentacijo in madeže na koži. Prav zaradi tega ga najdemo v mnogih izdelkih za odpravljanje madežev in za vzpostavitev enakomerne barve kože, seveda najpogosteje v kombinaciji z drugimi sestavinami.
Nikotinamid je dobavljiv v obliki belega prahu in je brez vonja. Je zelo dobro topen v vodi in alkoholu ter netopen v maščobah. Stabilen je do temperature 75° Celzija. V Sloveniji ga v spletnih trgovinah ne boste našli, tako kot to velja za mnogo drugih aktivnih sestavin, boste morali tudi zanj pobrskati v tujih trgovinah s kozmetičnimi sestavinami.
V domači kozmetiki je uporaba nikotinamida zelo raznolika. Zaradi njegovega izredno širokega spektra delovanja ga lahko vključimo v skorajda vsak kozmetični izdelek: kreme za telo, emulzije po sončenju, izdelki za nego mastne in aknaste kože, kreme za starajočo se kožo, izdelki za občutljivo ali razdraženo kožo – možnosti uporabe so res raznolike! Priporočena količina uporabe se giblje do največ 5%, pri čemer količina nekoliko zavisi od namena.
Za pomirjanje razdražene kože po izpostavitvi UV žarkom zadostujeta že 2%, še posebej, če nikotinamid kombiniramo z drugimi pomirjevalnimi in antioksidantnimi sestavinami. V izdelkih za obraz bo v količini nad 2% dobrodošel za kožo, ki kaže prve znake staranja; za aknasto in nečisto kožo pa se nikotinamid navadno uporablja v količinah 4 ali redkeje 5%. Tudi za odpravljanje madežev se navadno uporablja v količini 4%, pri občutljivi ali reaktivni koži pa je potrebno v prvih izdelkih začeti z nižjo količino (2%) ter uporabiti večje količine samo, če se na koži ne pojavi nobena reakcija. V zelo redkih primerih se ob uporabi nikotinamida lahko pojavi rdečica ali pekoč občutek, zato trohica previdnosti nikakor ni odveč.
Kot že omenjeno, je vitamin B3 dobro topen v vodi in stabilen pri temperaturi do 75° Celzija, zaradi česar ga lahko v nekaterih formulah dodajamo že v segreto vodno A fazo. Kljub temu ga boste zelo pogosto našli vključenega v hladno C fazo. Pri tem je zelo pomembno, kakšen je končni pH izdelka, v katerem uporabimo vitamin B3. V prekislem ali preveč bazičnem okolju se nikotinamid namreč lahko hidrolizira v nikotinsko kislino, ki je za kožo precej dražeča; pojavi se lahko rdečica in pekoč občutek. Končni pH izdelka, ki vsebuje nikotinamid, mora zato biti med 5 in 7.
The post Vitamin B3: Nikotinamid appeared first on .
]]>The post Pantenol ali provitamin B5 appeared first on .
]]>Pantenol ali provitamin B5 je alkoholna oblika pantotenske kisline oziroma vitamina B5. Vitamin B5 je za kožo pomemben, saj sodeluje pri tvorbi koencima A, ki vpliva na razvoj in obnavljanje kožnih celic ter na rast las. V kozmetiki se uporablja predvsem D-pantenol, ki se v koži lahko pretvori v pantotensko kislino.
Pantenol ali provitamin B5 obstaja v dveh oblikah ali izomerih: D-pantenol in L-pantenol (desnosučni in levosučni pantenol), pri čemer ima D-pantenol veliko večjo kozmetično vrednost. Tako L-pantenol kot D-pantenol odlično navlažita kožo, vendar ima samo D-pantenol vse lastnosti pantotenske kisline: pospešuje celjenje ran, blaži vneto in opečeno kožo ter pomirja srbečico.
Čisti pantenol je močno viskozna, prozorna in zelo higroskopična tekočina. Dobro je topen v vodi, alkoholu in propilen glikolu ter slabo topen v glicerinu. Pantenol je netopen v maščobah. D-pantenol je neškodljiv, netoksičen ter ne draži kože.
Za kozmetične namene je pantenol na razpolago v različnih koncentracijah in raztopinah. Najbolj pogosta oblika je 75% raztopina D-pantenola v vodi, obstaja pa tudi čisti D-pantenol, ter nižje koncentracije raztopin D-pantenola v vodi ali propilen glikolu. Zaradi visoke viskoznosti se čisti pantenol redko uporablja v kozmetiki, najpogosteje se srečamo z raztopino D-pantenola v vodi, redkeje v propilen glikolu. Tudi raztopina pantenola v vodi ali propilen glikolu je viskozna in prozorna tekočina, vendar je njegova uporaba veliko lažja.
Pantenol ima na kozmetičnem področju široko uporabo, od krem za telo, roke in obraz, preko ličil pa vse do izdelkov za lase. Kot že sem omenila, je D-pantenol zelo dobra vlažilna sestavina, vendar je njegova najpomembnejša lastnost ta, da pomirja vneto, razdraženo in opečeno kožo, ter da bistveno pripomore k celjenju ran. Prav zato ga bomo pogosto našli v kremah za pred in po sončenju, v losjonih po britju ali kremah po depilaciji, v deodorantih in mnogih drugih kozmetičnih izdelkih.
V izdelkih za nego kože se ga uporablja do največ 5%, pri čemer moramo biti pazljivi na vse ostale vlažilne sestavine, ki jih bomo uporabili. Tako kot glicerol tudi pantenol v prevelikih količinah oziroma v kombinaciji z ostalimi vlažilnimi sestavinami rad pušča lepljiv občutek na koži. Zato bomo posebno pozornost namenili temu, koliko vlažilnih sestavin bomo uporabili: če želimo lahek, vlažilni losjon po britju, bomo morda raje izpustili glicerin in uporabili samo pantenol, da ne bo občutek na koži preveč lepljiv.
V izdelkih za nego las se ga uporablja največ do 5%, če gre za šampone in balzame, ki jih speremo; največ 0,5% v izdelkih za lase, ki jih ne speremo. Pantenol na lase deluje kot vlažilna sestavina, hkrati pa lasem poveča sijaj. Ker na laseh ustvari tanek zaščitni film, bodo lasje izgledali močnejši in debelejši, zato je dodatek pantenola dobrodošel zlasti pri tankih in občutljivih laseh.
Pantenol je neobčutljiv na svetlobo in zrak, vendar ga segrevanje preko 70º Celzija lahko uniči, zato se ga dodaja v emulzije v hladni, C fazi. Pantenol je stabilen pri pH 4-8, zato morajo biti izdelki s pantenolom znotraj teh meja.
Pantenol je združljiv z večino ostalih kozmetičnih sestavin, izjema so le akrilatni zgoščevalci (sodium acrylate, razni Carbomer in Carbopol, acrylate crosspolymer itd). Gelu ali emulziji, kjer je uporabljen akrilatni zgoščevalec, se ob dodatku pantenola zmanjša viskoznost, zaradi česar postane gel voden, emulzija pa lahko izgubi na stabilnosti in se loči. Sprememba viskoznosti je odvisna od količine pantenola, vrste in količina akrilatnega zgoščevalca ter pH vrednosti emulzije ali gela. Včasih lahko že 1% pantenola popolnoma zvodeni ustvarjeni gel.
The post Pantenol ali provitamin B5 appeared first on .
]]>The post Vitamin E (tokoferol) appeared first on .
]]>Tokoferol
Vitamin E je ime za skupino kemijskih spojin, ki je sestavljena iz dveh glavnih skupin: tokoferolov in tokotrienolov. V kozmetiki se največ uporabljajo tokoferoli, zato se bomo posvetili predvsem tej skupini.
Tokoferoli so organske spojine, ki spadajo med fenole (kemijske spojine, ki imajo –OH hidroksilno skupino vezano na aromatski obroč). Poznamo štiri vrste tokoferolov: alfa, beta, gama in delta, pri čemer naj bi imel alfa največjo antioksidativno moč, delta pa najmanjšo. V naravi se tokoferol ponavadi pojavlja kot mešanica zgoraj naštetih tokoferolov in tokotrienolov, najdemo pa ga npr. v olju pšeničnih kalčkov, olju brusnice itd.
Vitamin E se uporablja kot aktivno sestavino, ki ima mnogo različnih lastnosti. Seveda je na prvem mestu njegova antioksidativna moč: ne samo, da ščiti olja pred žarkostjo, temveč tudi pomaga v boju proti prostim radikalom. Tokoferol lahko v koži zadrži več vlage, koža je posledično bolj napeta in zdrava. Izboljša tudi elastičnost kože, zato je nepogrešljiva sestavina anti-age krem in emulzij proti strijam. Vitamin E poleg tega zmanjša škodljive posledice UV žarkov, igra pa tudi veliko vlogo pri celični obnovi, celjenju ran in vzpodbuja protivnetno aktivnost kože. Prav zato ga pogosto najdemo tudi v kremah za sončenje in za po sončenju.
Čisti tokoferol je gosto tekoča, oljnata tekočina rumeno-rjave barve, topen v maščobah in netopen v vodi. Je neodporen na toploto in svetlobo. Tokoferol je zelo močen antioksidant, v nobenem primeru pa tokoferol ni konzervans. Tokoferol lahko upočasni proces žarkosti pri rastlinskih oljih vendar pa ne deluje zaviralno na rast bakterij in gliv, zato nima konzervirnih lastnosti.
Tokoferol koža dobro prenese, reakcije so izredno redke. V kozmetiki se uporablja v količinah do 5%, vendar pa so klinične študije dokazale, da zadostuje že 1-2%. Kljub temu so v preteklosti obstajali tudi izdelki, ki so vsebovali do 25% vitamina E. Tako velika količina vitamina E lahko v redkih primerih povzroči kontaktni dermatitis, zato svetujem, da se v vaših izdelkih omejite na priporočeno količino (do 5%). Za upočasnitev procesa oksidacije rastlinskih olj pa zadostuje že 0,25-0,5% tokoferola. Ker je čisti tokoferol občutljiv na toploto, ga v emulzije vedno dodajamo v hladni C fazi. Če pa ga moramo segreti, naj bo to le za kratek čas, pri tem se izogibajmo temperaturi nad 60° Celzija. Čisti tokoferol hranite v hladnem, suhem in temnem prostoru.
Tokoferil acetat (levo) in tokoferol (desno)
V kozmetične namene se največ uporabljajo alfa tokoferol ali mešanica alfa, beta, gama in delta tokoferolov (INCI: tocopherol) ter tokoferil acetat (INCI: tocopheryl acetate). V literaturi in študijah o tokoferil acetatu kot kozmetični sestavini obstaja veliko nasprotujočih si ugotovitev in zaključkov: medtem, ko ostaja dokaz o učinkovitosti tokoferola nespremenjen, pa je kozmetična učinkovitost tokoferil acetata v zadnjih letih postavljena pod vprašaj.
Antioksidativne lastnosti tokoferola na kožo so znane že več desetletij, pred približno dvajsetimi leti pa se je za v kozmetiki začel uporabljati predvsem tokoferil acetat. To je ester med tokoferolom in ocetno kislino. Tokoferil acetat je svetle, rumene barve in prav tako gosto tekoč. V nasprotju s tokoferolom je tokoferil acetat odporen na svetlobo in toploto, zato je inovatorjem in proizvajalcem prinesel veliko olajšanje, uporabnikom pa, žal, le reklamo.
Domnevali so, da se tokoferil acetat na koži obnaša podobno, kot če ga zaužijemo. V prebavnem sistemu se zaradi močno kislega okolja ester razcepi na tokoferolni del in na acetatni del, zato lahko naše telo prvi del prepozna kot tokoferol in ga tudi izkoristi. Na koži naj bi se ta cepitev odvijala s pomočjo encimov, vendar pa so kmalu ugotovili, da teh encimov v človeški koži ni mogoče najti, zato se tudi cepitev estra ne more izvršiti. Nekatere študije na miših so sicer dokazale, da je hidroliza tokoferil acetata v koži možna, vendar je le-ta izredno počasna in majhna – razcepil naj bi se le 1% tokoferil acetata. Koža zaradi tega ne more izkoristiti tokoferolnega dela molekule, antioksidativna moč tokoferil acetata je torej v kozmetičnih izdelkih izredno majhna.
V zadnjih letih se v kozmetiki počasi opušča uporabo tokoferil acetata v prid čistega tokoferola. Tudi pri izdelavi domače kozmetike se uporablja predvsem tokoferol. Kljub temu, da je manj odporen na toploto in svetlobo, vsestranska uporabnost in učinkovitost odtehtata njegove šibke točke. Uporabljamo ga lahko za vse vrste emulzij za vse tipe kože, poleg tega pa ga lahko dodamo oljnim maceratom, hladilnim mazilom in drugim izdelkom z visoko vsebnostjo rastlinskih olj, saj jih uspešno ščiti pred prehitro oksidacijo in žarkostjo. Vitamina E oziroma tokoferola ne moremo uporabiti pri izdelavi mila, saj se zaradi visoke pH vrednosti in visokih temperatur uniči.
The post Vitamin E (tokoferol) appeared first on .
]]>