Vitamin F in linolna kislina v kozmetiki

Objavil Tončka Mavrič dne

Vitamin F in linolna kislina v kozmetiki

Skoraj prepričana sem, da se je marsikdo ob naslovu kar malček zaustavil ter na hitro preletel znanje iz vitaminov in mineralov, ter se v dvomu vprašal, kaj pravzprav je vitamin F. Naj vas nekoliko potolažim, če niste fanatiki izdelave domače kozmetike in veliki raziskovalci, za vitamin F najbrž še niste slišali.

Vitamin F pravzaprav niti ni pravi vitamin, temveč kombinacija maščobnih kislin, ki jih naše telo ne more samo proizvajati ter se zato imenujejo esencialne maščobne kisline. Vitamin F je znan tudi kot pseudovitamin F ali vitagen F in je z zdravstvenega vidika pomemben predvsem kot sestavni del vsakdanje prehrane. Z oznako vitamin F ali pseudovitamin F tako poimenujemo kombinacijo linolne in linolenske kisline, v različnih definicijah pa boste včasih našli omenjeno še arahidonsko kislino.

Kaj so maščobne kisline?

Se še spomnite objave o rastlinskih oljih? Če na hitro preletimo: rastlinska olja so sestavljena iz trigliceridov. Trigliceridi so spoj glicerola in maščobnih kislin: na eno molekulo glicerola so vezane tri verige maščobnih kislin.

Maščobne kisline so po svoji definiciji karboksilne kisline (torej imajo na molekuli skupino -COOH) in so lahko daljše ali krajše ter so lahko nasičene ali nenasičene. Nasičene maščobne kisline so tiste, ki med posameznimi ogljikovimi atomi nimajo nobene dvojne vezi; nenasičene pa tiste, ki imajo vsaj eno dvojno vez. V tem primeru govorimo o enkrat nenasičenih maščobnih kislinah, v kolikor pa je dvojnih vezi več, o večkrat nenasičenih maščobnih kislinah.

Maščobne kisline v rastlinskih oljih

Maščobne kisline so torej sestavni del rastlinskih olj, pri čemer so najbolj pogosto zastopane palmitinska, stearinska, oleinska, linolna, ter alfa-linolenska. Kemijska sestava in zastopanost posameznih maščobnih kislin določa pravzaprav vse lastnosti olja: mastnost, mazljivost, občutljivost na toploto ter tudi končni učinek na koži.

Vendar pa maščobne kisline niso le sestavni del rastlinskih olj, temveč so prisotne tudi v naši koži, deloma kot proste maščobne kisline, deloma vključene v trigliceride, deloma pa tudi kot sestavni del ceramidov. Posebno vlogo odigra v koži prav linolna kislina.

Linolna kislina v koži

Preden govorimo o pomenu, ki jo ima linolna kislina v koži, je dobro, da se na kratko (zares na kratko) spoznamo s sestavo in delovanjem kože.

Koža je sestavljena iz treh slojev: vrhnjice (zgornja plast), usnjice (srednja plast) in podkožja (spodnja plast). V grobem lahko rečemo, da je podkožje zbirka maščevja, usnjica tista plast, v kateri potekajo žile ter živci, v vrhnjici pa dejansko poteka rojstvo, zorenje ter odmiranje keratinocitov – celic, ki sestavljajo našo kožo. Vrhnjica se glede na obliko, ki jo keratinociti zavzamejo med svojim zorenjem, deli na bazalno plast (tam se celice rodijo), trnasto plast, zrnasto plast in roževinasto plast (odmrle celice). Prav v globokih predelih roževinaste plasti se nahaja ti. bariera ali pregrada.

Ta bariera ali pregrada je sestavljena iz korneocitov (se pravi že odmrlih keratinocitov), ki so medsebojno postavljeni kot zidaki v zidu – torej križno, da se prekrivajo. Med njimi je ti. multilamelarni cement, sestavljen iz ceramidov, prostih maščobnih kislin in holesterola. Značilnost multilamelarnega cementa je, da so lipidi, ki ga sestavljajo, organizirani v prav posebne večplastne lipidne plošče ali lamele.

Pravilna struktura multilamelarnega cementa zagotavlja pravilno delovanje bariere, ki je izrednega pomena za zagotavljanje optimalne navlaženosti kože ter za obrambo kože pred zunanjimi dejavniki. Za pravilno delovanje bariere pa je ključno tako razmerje med ceramidi, holesterolom in prostimi maščobnimi kislinami kot tudi sestava posameznih enot.

Linolna kislina je prisotna tako kot prosta maščobna kislina kot tudi sestavni del ceramidov. Ceramidi so sfingolipidi, molekule, kjer je sfingozin povezan z maščobno kislino preko amidne vezi. V večje podrobnosti o različnih vrstah ceramidov se ne bomo spuščali, saj je razvrstitev le-teh kemijsko veliko bolj kompleksna, zapomnimo si le, da glede na različne vrste vezav lahko ločimo dvanajst različnih ceramidov ter da lahko poleg drugih maščobnih kislin tudi linolna kislina nastopa kot del ceramidov.

Prav ceramidi z linolno kislino so bistvenega pomena za organizacijo lipidov v lamelarnem cementu v barieri ter za pravilno delovanje bariere. Pomanjkanje linolne kisline namreč privede do tega, da koža proizvede ceramide z oleinsko kislino, ki pripelje do oslabljene barierne funkcije kože. Po nekaterih raziskavah naj bi linolna kislina v ceramidih tipa CER EOS v primeru suhega okolja prispevala k ohranjanju tekoče oblike medceličnega cementa ter preprečila kristalizacijo maščob, ki bariero naredijo bolj občutljivo. Pomanjkanje linolne kisline torej vodi v nepravilno delovanje barierne funkcije, kar ima za posledico povišano stopnjo transepidermalne izgube vode (TEWL) in suho kožo, ki se lahko tudi lušči.

Linolna kislina naj bi bila povezana tudi z nastankom aken. Osebe, ki trpijo za aknami, naj bi v kožnih lipidih namreč imele nižjo vsebnost linolne kisline ter s tem povezano drugačno sestavo sebuma. Prav tako naj bi pomanjkanje linolne kisline botrovalo k drugačni sestavi ceramidov znotraj lasnega mešička, kar posledično lahko vodi do nepravilne keratinizacije v lasnem mešičku, zaradi česar se pora zapre in nastenejo ogrci.

Vitamin F oz. linolna kislina kot kozmetična sestavina

Namen raziskav delovanja človeške kože seveda ni samo ta, da znanstveniki ugotovijo, kako koža deluje, temveč da se lahko najde rešitev za težave. Študije so namreč pokazale, da lahko linolna kislina, nanešena na kožo kot del kozmetičnega izdelka, omili simptome, ki se zaradi njenega pomanjkanja pojavljajo. Pri tem seveda poudarjam, da gre za raziskave z linolno kislino, kar pa ne pomeni, da imajo rastlinska olja z visoko vsebnostjo linolne kisline lahko enak učinek.

Linolna kislina je navadno dobavljiva v kombinaciji z linolensko kislino pod imenom Vitamin F, Vitamin F forte, Vitagen F, Linseed acid idr, najdete jo tako v nekaterih slovenskih trgovinah kot npr. Tovarna Organika kot tudi v tujini. Pri nakupu bodite pozorni na dejansko kemijsko sestavo: Vitamin F enega proizvajalca vsebuje npr. med 70 in 80 odstotki linolenske kisline, vitamin F z inci imenom Linseed acid drugega proizvajalca pa le med 12 in 25% odstotki linolne kisline.

Vitamin F je dobavljiv v obliki oljnate tekočine prozorne do rahlo rumenkaste barve z bolj ali manj izrazitim vonjem, ki se sčasoma rad zaostri. Topen je v maščobah ter v alkoholu in raztopinah z najmanj 70% alkohola. Zaradi oksidativne občutljivosti ga moramo hraniti v temnem in hladnem prostoru.

Vključujemo ga lahko v izdelke za suho kožo ter v izdelke za kožo s porušeno barierno funkcijo, kjer lahko učinkovito vzpostavi delovanje bariere ter z zmanjšanjem TEWL poveča količino zadržane vode v koži. Primeren je tudi za nego seboroične kože. Raziskave so pokazale, da lahko uporaba linolne kisline v izdelkih za aknasto kožo zmanjša prekomerno keratinizacijo in nastajanje keratinskih čepkov v lasnem mešičku ter s tem tudi velikost in pojavnost komedonov. Uporabljamo ga v količinah med 0,5 do 3%, ker gre za nenasičene maščobne kisline, ga v kozmetične izdelke dodajamo v hladni C fazi. Dobro je, da v formulo vključimo tudi tokoferol.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja