Vitamin C v kozmetičnih izdelkih

Objavil Tončka Mavrič dne

Vitamin C v kozmetičnih izdelkih

Vitamin C ali askorbinska kislina spada med vodotopne vitamine in je nujna za zdravje človeka. Zagotovo jo vsi poznate kot vitamin, ki prepreči nastanek skorbuta, vendar pa je njen pomen v človeškem telesu veliko večji. Poleg tega, da je zelo učinkovit antioksidant, pripomore tudi k učinkovitemu delovanju imunskega sistema in za sintezo kolagena v telesu. Brez vitamina C človeško telo ne more izdelati kolagena, najpogostejše beljakovine v sesalcih.

Za razliko od drugih vitaminov in tudi mineralov, človek vitamina C ne more skladiščiti, prav tako pa ga ne more proizvajati sam. Zato je potrebno vitamin C telesu dovajati s hrano (citrusi, acerola, šipek, zelena listnata zelenjava itd). Kljub dobri oskrbi telesa z vitaminom C pa ga le malo pride do kože, zato ga je za učinkovito antioksidativno delovanje potrebno dovajati s kozmetičnimi izdelki.

Lastnosti vitamina C v kozmetičnem izdelku

Kot že zgoraj omenjeno, je vitamin C odličen antioksidant. Ob stiku s prostimi radikali namreč askorbinska kislina sprosti elektrone, ki nevtralizirajo proste radikale ter tako zaščiti kožo pred oskidativnim stresom. Iz askorbinske kisline najprej nastena askorbatni radikal in nato dehidroaskorbat. Le-ta se lahko s pomočjo encimskih reakcij na koži ponovno spremeni v askorbinsko kislino.

Poleg tega, da vitamin C kožo ščiti pred prostimi radikali, pa askorbinska kislina tudi uspešno regenerira tokoferol (vitamin E), ki se med svojim antioksidatinvnim delovanjem spremeni v tokoferoksil in izgubi antioksidativno sposobnost. Askrobinska kislina ali vitamin C se zato v kožnih pripravkih uporablja tako zaradi zaviranja prostih radikalov kot tudi za obnovo vitamina E. Kombinacija vitamina C z vitaminov E tudi uspežno zmanjša oksidativni stres zaradi izpostavljenosti UV žarkom, saj zmanjša možnost nastanka rdečin in drugih poškodb zaradi UV sevanja.

Tako kot znotraj telesa, preko oralnega zaužitja, tudi kožno nanešeni vitamin C vzpodbuja nastanek kolagena, hkrati pa nekatere raziskave kažejo, da zavira nastanek elastinskih vlaken, kar dodatno nakazuje njegovo pozitivno uporabo v izdelkih za kožo, postarano zaradi UV sevanja.

Njegova antioksidativna sposobnost skupaj s sposobnostjo vzpodbujanja nastanka kolagena sta izredno pomembni lastnosti za nego postarane kože, še posebej tiste, postarane zaradi UV sevanja. Askorbinska kislina v večjih odstotkih namreč gladi gube, izboljša elastičnost oz. napetost kože ter naredi kožo bolj gladko.

Vitamin C ima tudi protivnetne lastnosti, kar se še posebej dobro odraža pri zdravljenju aken, kjer poleg protivnetnega delovanja poskrbi tudi za to, da se maščobe v sebumu ne oksidirajo. Posebej učinkovit je v kombinaciji z vitaminom A.

Ker deluje tudi na tirozinazo – encim, ki je odgovoren za nastanek melanina – vitamin C zmanjšuje kožne madeže, nastale kot posledica UV sevanj oziroma kot poškodba kože zaradi izpostavljenosti soncu.

Njegov izrazito širok spekter delovanja omogoča, da ga lahko kot aktivno sestavino vključimo v zelo raznoliko paleto izdelkov: izdelki pred in po sončenju, zaščitni izdelki za sonce, izdelki za nego starajoče se kože, izdelki za posvetlitev madežev, nastalih zaradi UV sevanja ter izdelki za akne.

Oblike vitamina C in njihova uporaba v kozmetiki

Askorbinska kislina

Askorbinska kislina je dobavljiva kot bel prašek ali drobni kristali, ki se zelo dobro topi v vodi in ima kisel pH. Žal je aksorbinska kislina tudi izjdemno nestabilna oz. hitro oksidira. V preprosti raztopini ali emulziji je dovolj že nekaj dni, da askorbinska kislina oksidira in skorajda brezbarvna tekočina postane rumena. Sprememba barve je več kot očiten znak oksidacije.

Zaradi njene izjemno kratke življenjske dobe se askorbinske kisline v kozmetičnih izdelkih ne uporablja. Izjema so lahko “trenutni” ali “hipni” izdelki kot npr. tonik z askorbinsko kislino, ki ga po dnevu ali dveh zavržemo, nato pa izdelamo novega. Takšen tonik lahko vsebuje tudi visoke količine askorbinske kisline (10%), vendar je lahko zaradi izredno nizkega pH dražljiv. Za bolj obstojne kozmetične izdelke pa moramo obvezno poseči po drugih oblikah vitamina C, najsi bodo vodotopne ali lipofilne.

Askorbilfosfati

Natrijev in magnezijev askorbil fosfat (INCI: Sodium ascorbyl phosphate, Magnesium ascorbyl phosphate) ali krašje SAP in MAP sta vodotopni soli, ki sta stabilni okoli pH 7. V primerjavi z askorbinsko kislino sta tako SAP in MAP bistveno bolj odporna na oksidacijo, hkrati pa je tudi njuna antioksidativna sposobnost na koži odvisna od tega, kdaj ju encimi razgradijo in se sprosti askorbinska kislina. Po nekaterih raziskavah naj bi pri zmanjševanju oksidativnega stresa zaradi UV žarkov ter pri vzpodbujanju nastanka kolagena bil bolj učinkovit MAP, vendar pa ga je za domačo izdelavo žal zelo težko dobiti. Na voljo je le SAP, zato se bom v tej objavi posvetila le podatkom o SAP.

SAP – Sodium ascorbyl phosphate – je dobavljiv v obliki belih ali rahlo rumenkastih kristalov ali prahu. Potrebno ga je hraniti zaščitenega pred vlago, svetlobo in dobro zaprtega ter se izogibati stika s kovinami. Je dobro topen v vodi in je zelo bazičen ter neodporen na toploto, zato ga je potrebno dodajati v hladni C fazi.

V kozmetičnem izdelku je stabilen v pH okoli nevtralnega, čeprav stabilnostni testi enega izmed proizvajalcev (BASF) kažejo, da je dolgoročna stabilnost boljša pri pH 6,5 kot pri pH 7. Vsekakor se je pri izdelavi kozmetičnih izdelkov s SAP potrebno držati načela, da mora biti pH enak ali višji 6,5.

SAP se v izdelkih za kozmetično nego uporablja v povprečju do 2%, za posvetlitev madežev pa je potrebna količina, višja od 3%. Možne so tudi višje koncentracije: v poskusih, ki so vključevali izdelke za nego aken, je bil SAP uporabljen v količini 5%.

SAP dodajamo v hladni, C fazi, pri čemer smo izredno pazljivi z izbiro drugih sestavin in seveda na končni pH izdelka. Le-ta mora namreč biti nad 6,5. Pri kombinaciji z drugimi sestavinami upoštevamo, da zaradi izredne bazičnosti in narave soli zvodeni karbomer. Prav tako visoka bazičnost zvodeni gel iz natrijevega hialuronata. Sestavini sicer lahko uporabimo v istem izdelku, vendar z obilico previdnosti: dodamo ju v dveh ločenih trenutkih C faze, po možnosti najprej SAP ter znižamo pH na primerno vrednost, šele nato pa dodamo natrijev hialuronat. Obratni vrstni red je mogoč le, če SAP prej raztopimo v minimalni količini vode, popravimo pH, ter šele nato dodamo emulziji ali gelu.

Izdelke s SAP je za doseganje optimalne stabilnosti potrebno skladiščiti pri temperaturi, nižji od 25 stopinj Celzija. Prav tako je za optimalno stabilnost priporočljiva uporaba kelatorjev – snovi, ki so sposobne kovinske ione “ukleščiti” v svojo sestavo, npr. fitinska kislina – ter puferski sistem – snovi, ki so sposobne uravnavati kislost ali bazičnost spojin oz. emulzij, npr. trinatrijev citrat. Kljub temu formule, ki niso vsebovale kelatorjev ali puferjev, so po proizvajalčevih testih tudi v roku 1 leta še ohranjale visok nivo stabilnega SAP.

Askorbil palmitati

Askorbil palmitati so estri askrobinske z maščobno kislino in so zato topni v maščobah. Glede na to, na katerem mestu molekule pride do esterifikacije, obstaja več vrst oz. oblik askorbil palmitatov, vendar nimajo vsi antioksidativnih lastnosti. Ti derivati vitamina C naj bi se na koži s pomočjo encimov razgradili na palmitinsko in askorbinsko kislino, vendar nekatere raziskave nakazujejo, da je nivo razgradnje nizek. Po drugi strani pa naj bi zaradi svoje lipofilne narave prav te oblike vitamina C prodrli globlje v kožo v primerjavi z vodotopnimi oblikami.

Vrsto let je bil edini lipofilni vitamin C, dobavljiv tudi za domačo rabo, askorbil-6-palmitat. Zadnja leta je na tržiščub dobavljiv tudi Tetrahexyldecyl ascorbate ali Ascorbyl tetraisopalmitate, ki naj bi bil prav tako izredno učinkovit. Žal je slednji očitno bolj domena azijskih proizvajalcev. Obe lipofilni obliki sta dobavljivi v tujih (tudi evropskih) spletnih trgovinah.

V primerjavi z vodotopnimi oblikami vitamina C so lipofilne oblike bolj stabilne oz. niso tako zelo podvržene oksidaciji, kljub temu tudi zanje veljajo ista pravila kot za druge oblike vitamina C: potrebno jih je skladiščiti v hladnem, temnem prostoru, zaščitenimi pred vlago ter potrebno je preprečiti stik s kovino.

Askorbil-6-palmitat (INCI: Ascorbyl palmitate) je dobavljiv v obliki belega ali bledo rumenkastega prahu, ki je sicer topen v maščobah, a v izredno nizki koncentraciji. Njegova topnost je približno 0,003 g na 100 g olja, zaradi česar slabo dispergiran prah rad ostaja v emulzijah. Topnost se poveča s segrevanjem in pri prisotnosti emulgatorjev v formuli. Ker ni občutljiv na segrevanje, ga lahko segrevamo skupaj z olji naše B faze, kjer pa ga moramo pred segrevanjem zares dobro dispergirati. Optimalen pH je med 5 in 6, zaradi česar olajša formuliranje in tudi kombinacije z drugimi sestavinami. Kot aktivno sestavino se ga uporablja v količinah med 1 in 2%, kot antioksidant za druge sestavine pa zadostuje že 0,1%. Tako kot za vodotopne oblike vitamina C je tudi v primeru askorbil-6-palmitata priporočljiva uporaba kelatorjev in sočasna kombinacija z drugimi antioksidanti (npr. tokoferol).

Kljub temu, da je antioksidantno delovanje vitamina C v primeru izpostavljenosti UV žarkom dobro raziskano, pa obstaja raziskava, objavljena leta 2002 v The Journal of Investigative dermatology z naslovom Vitamin C derivative ascorbyl palmitate promotes ultraviolet-B-induced lipid peroxidation and cytotoxicity in keratinocytes, ki dokazuje, da lahko askorbil-6-palmitate zaradi peroksidaze lipidov oz. zaradi lastnega prostega askorbilnega radikala celo poveča poškodbe na koži.

Askorbil tetraisopalmitat (INCI: Tetrahexyldecyl ascorbate) je pridobitev novejših raziskav. V primerjavi z ostalimi oblikami vitamina C je dobavljiv kot rumenkasta, nekoliko gostejša tekočina, topna v maščobah. Dodajamo ga lahko maščobni fazi emulzije, vendar pa ga smemo segrevati le kratek čas, priporočljivo je, da ne gremo preko 80 stopinj Celzija. pH izdelka z askorbil tetraisopalmitatom mora biti med 3 in 6. Aktiven je že v zelo nizkih koncentracijah, povprečna uporaba se giblje med 0,5 in 3%, ker pa ga koža prenaša zelo dobro, obstajajo tudi raziskave in možnosti uporabe do 7 ali redkeje 10% (npr. akne). Priporočljivo je, da v formulo prav tako vdelamo kelatorje in dopolnilni antioksidant (tokoferol).


6 Komentarjev

ANDREJA · 18. oktober, 2018 ob 12:32

kaj pa Sodium Ascorbyl Phosphate?

    Tončka Mavrič · 18. oktober, 2018 ob 12:34

    Živjo Andreja.

    Tudi o tem vse piše v objavi. Glej pod askorbilfosfate – prav tam je opisan natrijev askorbilfosfat.

    Lp
    Tončka

Vesna · 2. januar, 2019 ob 19:06

Živjo Tončka,
hvala za ta izčrpen blog, zelo veliko uporabnega zvem na tvojih stvareh in se vedno znova vračam sem po nova znanja.
Delam svojo kremo, s katero se mi je koža zelo popravila (prej sem imela probleme z mastno kožo z aknami in zelo suhimi predeli). Zdaj bi rada v osnoven recept dodala še PCA (2% v vodno fazo), vitE in vitB5 (vsakega 1% v fazo C) ter vitamin C, katerega imam v prahu (SAP). Kako naj tega dodam, glede na to da je v prahu? 2g?
Potem popravim pH in dodam še hialronsko kislino (po tvojih nasvetih 3 ml 1% raztopine)?

Bo preveč vseh teh vlažil?
Se že veselim tvojega odgovora 🙂
lp,
Vesna

    Tončka Mavrič · 3. januar, 2019 ob 16:56

    Živjo Vesna,

    najprej veselo in srečno 2019 😉

    Hvala za pohvale, me veseli, da ti je blog v pomoč 🙂
    Pri kremi, ki jo opisuješ, je precej odvisno tudi od tega, koliko drugih vlažilnih sestavin si uporabila (ksantan, glicerol), koliko si stara, kako je mastna krema itd. Takole na hitro bi rekla, da omenjenega ne bo preveč, edina lepljiva sta hialuronat in pantenol, ki pa nista v hudo velikih količinah. Če pa boš po uporabi imela občutek, da se koža masti, je to znak, da je zate takšna količina preveč in boš morala nekaj vlažil znižati.

    Pri uporabi SAP si pravilno domnevala: dodaš SAP, znižaš pH, nato pa dodaš hialuronat, preveriš pH in nato dodaš konzervans. SAP lahko dodaš v prahu v kremo, navadno se precej hitro stopi. Vendar pa bodi pri SAP previdna: za maksimalno stabilnost potrebuje pH okoli 6,5, kar pa je zelo problematično za Cosgard, v kolikor uporabljaš ta konzervans. Proizvajalec sicer navaja, da deluje v območju med pH 2 in 7, vendar pa ima v teh mejnih situacijah bistveno slabšo moč in tvoja krema lahko dobesedno gre … po gobe!

    Lp
    Tončka

Vesna · 6. januar, 2019 ob 06:46

Srečno in uspešno v 2019 tudi tebi.
Hvala za tvoj odgovor. Glicerola imam 2%. Ksantana tu ne dodajam, bi ga pa bilo verjetno smiselno vključit, recimo 0,2%?
Še eno vprašanje se mi je pojavilo…kreme z vitC morajo torej imeti pH vsaj 6,5. Pojavi se problem s Cosgardom, kot si omenila, poleg tega pa me muči to, da potem pH kreme ni več tisti optimalni, ki naj bi sicer ga imele kreme-med 5 in 5,5? Kaj meniš o tem?
lp,
Vesna

    Tončka Mavrič · 7. januar, 2019 ob 05:33

    Živjo Vesna,

    hvala 🙂
    Ksantan je vedno smiselno dodati – predvsem zaradi stabilnosti in seveda mazljivosti ter vlažilnosti. Izjema so npr. kakšne emulzije z Olivem 1000, ki ksantana ne potrebujejo nujno, je pa ravno zaradi občutka vlaženja včasih tudi tam dobrodošel.
    Ja, kreme s SAP morajo za maksimalno stabilnost SAP-a imeti pH 6,5. Če imaš druge oblike vit. C, moraš pH prilagajati posamezni obliki. Seveda pH 6,5 ni pH 5 ali 5,5, vendar to še vedno spada v kislo območje in ni tako zelo hudo. Sploh če upoštevamo, da to najbrž ni edini izdelek, ki ga naneseš – imaš še tonik, ki je navadno zelo kisel, kakšen gel ali serum itd. Z vidika kože pH 6,5 še ni konec sveta 🙂 Je pa to težava za Cosgard, ki bi ga bilo bolje nadomestiti s kakšnim drugim konzervansom, ki v tem pH območju ni vprašljib.

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja