če milo premalo zmiksaš, preprosto ne stoji skupaj oziroma se maščobni del loči od raztopine NaOH. Ampak to bi po 24 urah zagotovo opazila, tako da je najbrž šlo vse gladko 😉

Osebno imam raje kokosovo olje iz Hoferja, tisto rafinirano brez vonja. Ednovo mislim, da je deloma hidrogenirano, zaradi česar rado prehitro zgosti maso.

Pri ultrahlednem postopku je količina vode odvisna tudi od izbranih sestavin. V tem primeru sem dala toliko vode, ker je milo samo iz kokosa. Če bi delala npr. iz olivnega olja, bi količina vode bila bistveno manjša, tudi zgolj 240 ml. Olivno olje daje bolj “redko” maso, kokos pa bolj kompaktno, zato sem dodajala več vode, da ostaja lepo tekoče milo in se ga da lepo vlivati v kalupe. Zmanjšanje NaOH je prav tako posledica izbrane maščobe – če bi delala npr. samo z olivnim oljem, ne bi znižala za več kot 5 %.

Milo po ultrahladnem postopku lahko daš tudi zgolj v hladilnik. Tole milo sem dala v zamrzovalnik zato, ker vsebuje med, hkrati pa je osnovano zgolj na kokosu. Višji delež kokosa rad dvigne temperaturo, med pa (kot vse ostale sladkorne sestavine) tako ali tako močno dvigne temperaturo, česar pa jaz nisem želela. 😉

Lp
Tončka

narejeno tudi tole milo – čudovito uspelo! Ko sem ga mešala s paličnim mešalnikom sem bila v dvomu kaj gre z milom lahko narobe, če ga premalo zmiksam… No, upam, da sem ga dovolj 🙂 Uporabila sem kokosovo maščobo znamke Eden, drugače pa jo kupim v Hoferju, ker je najcenejša. Po strukturi in barvi se mi zdi, da se precej razlikujeta, torej katera je boljša za uporabo? Ker mi je tale ultrahladni postopek zelo všeč me zanima ali recepture, ne glede na vrsto uporabljene maščobe vedno prilagodim z 20% zmanjšanjem NaOH in povečanjem vode na 38%?
In še ena dilema: čokoladno milo s kavo sem dala v hladilnik in se mi je ok strdilo, tole milo pa sem dala v zanmrzovalnik in je zmrznilo, pa je tudi lepo šlo iz kalupa. Je nujno dati v zamrzovalnik ali je dovolj hladilnik?

Hvala!

tudi mene je zadnjič ena dišava (in napačno kokosovo olje, na hitro pograbljeno v trgovini) precej nahecalo in sem dobila kameno maso, ki sem jo potem z rokami tlačila v kalup 😉 Ampak kaj naj, to so prigode nas žajfarjev 😉

To milo iz kokosa s tako velikim znižanjem je zagotovo zelo nežno, sama pa bi za otroško milo raje posegala po dodatku npr. olivnega olja. Še vedno so tista mila zelo blaga, če jih kombiniramo z višjim deležem znižanja NaOH pa gotovo bolj nežna do kože 😉

Lp
Tončka

ultrahladni postopek me je pri tvojem čokoladnem milu s kavo navdušil, zdajle se suši. Lepo je izpadel, čeprav se je začel ekspresno trditi ko sem dodala dišavo in se je zadnjih nekaj kalupov ponesrečeno… Lotila se bom tudi tegale recepta in me zanima ali je tole milo po ultrahladnem postopku s kokosovo maščobo bolj primerno za otroško milo od ostalih receptur in postopkov.

Hvala, pozdravček!

Bom povsem iskrena 🙂 Sama nisem pristaš trdih šamponov oziroma šamponov v ploščici. Razlogov je več, na koncu pa se vsak sam odloči, katero pot ima raje.

Pri delu s površinsko aktivnimi snovmi je potrebno vedno govoriti o čistilni snovi v samem izdelku. Vsak izdelek (npr. šampon, milo za roke, za tuširanje, za intimno nego, za otroke itd) ima nek svoj delež čistilnih snovi – šampon navadni višji delež kot milo za intimno nego itd – ki pa je le DELEŽ, RAZTOPINA. Torej razredčen v vodi. Tisti odstotek čistilnih snovi je določen na osnovi agresivnosti in čistilnosti, da torej dosežemo maksimalno čistilnost in najmanjšo agresivnost.

Kaj se dogaja pri trdih šamponih? Ker ni vode, je čistilnih snovi bistveno več kot v tekočih, lahko tudi 3x, 4x, 5x več. To pomeni večjo agresivnost in večjo čistilnost, da o strošku samega izdelka ne govorimo. Da se agresivnost takega izdelka vsaj na videz omili, se dodaja en kup masel (tu imamo kakavovo maslo) in drugih mastnih sestavin. Tu imamo pa še en precej konkreten balzamični kationski tenzid imamo, z istim razlogom: da omili agresivnost.

Prevelika količina površinsko aktivnih snovi v trdem šamponu namreč odnese z našega lasišča in las dobesedno vse, tudi tisto, kar bi morda bilo dobro, da bi ostalo. Olja in masla ter kationski tenzidi pa v tem primeru dajejo tisto maščobo, ki jo s pranjem izgubimo, torej po domače spet “namažejo” lase. Sicer s tem lepo rešimo zagato prevelike agresivnosti, ampak, je to smiselno?

Je smiselno dodati presežek maščob, da ohranjamo ravnovesje, ker nam je presežek površinsko aktivnih snovi spral vse? Ni bolje izdelati bolj blag šampon, ki bo opral samo tisto, kar je potrebno? In zaradi tega nas izdelek stane bistveno več, kot bi bilo potrebno? To je skoraj tako, kot bi z vrta odstranili vso rodovitno zemljo in plast humusa dokler ne pridemo do kamnite podlage, zemljo bi zavrgli, nato pa kupili nekaj kubikov komposta in z njim prekrili golo površino.

Kakorkoli, vsakdo se odloča sam 🙂
Če bi v ta recept želela dodati še druge aktivne snovi, priporočam, da najprej poskusiš, kako ti že izdelani recept ustreza. Če je preveč agresiven, dodatne sestavine dodajaj namesto površinsko aktivnih snovi. Če je preveč “mastljiv” ali “balzamen” pa od kakavovega masla in varisofta EQ65.

Lp
Tončka

Post ne spada ravno sem, ampak nevem pod kaj ga naj objavim. Torej rada bi naredila šampon ploščico za lase po tem receptu:
Faza A
Sodium Coco-Sulfate 32
Sodium Lauryl Sulfoacetate SLSA 30
Cocamidopropyl Betaine CAPB 8
Decyl Glucoside 7.5

Faza B
Cetyl Alcohol 3
Distearoylethyl Dimonium Chloride, Cetearyl Alcohol Varisoft EQ65 9
Theobroma Cacao (Cocoa) Butter 6

Faza C
Citric Acid 1.5
Benzyl Alcohol, Dehydroacetic Acid Geogard 221 1
Styrax Benzoin (Benzoin) Gum Oil 1.5
Pogostemon Cablin (Patchouli) Leaf Oil 0.5

Recept je iz school of natural skincare https://www.schoolofnaturalskincare.com/how-to-make-natural-solid-shampoo-bar/
Dodano je tudi da lahko receptu dodamo aktivne sestavine kot so pantenol, fitokeratin ipd. Torej če želim dodati npr. po 1% pantenola in fitokeratina, od česa odštejem te %? Od tenzidov ali npr. kakavovega masla? Vem da je vprašanje precej kompleksno, ampak upam da mi boste znali pomagat s kakšnim nasvetom.

Hvala in lp,

Mateja

ja, če bi posplošili, imata tako stearinska kislina kot čebelji vosek to funkcijo, da milo strdita. Vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da rezultat (in občutek) ob uporabi ni enak. Razumeti moraš tudi, da se vosek zelo slabo umili, stearinska kislina pa povsem – in ker to ni triglicerid (torej tri maščobne kisline, vezane na glicerol) temveč samo maščobna kislina, ima posledično milo s stearinsko kislino nekaj manj glicerola kot klasično milo iz zgolj rastlinskih olj. Kar pomeni, da je za pikico bolj “suho” in načeloma tudi za pikico bolj agresivno. Za pikico – ker je količina stearinske kisline navadno zelo majhna in bistvenega vpliva zato na količino glicerola nima.

Ehh… vsako milo, tudi tisto s stearinsko kislino in voskom moraš sušiti vsaj 4-6 tednov. Višja kot je količina olivnega olja, dlje ga moraš sušiti – pod 6 tednov tudi v primeru stearinske kisline ali voska ne priporočam. Bistvo namreč ni samo v trdoti mila, temveč tudi v tem, kako hitro se bo ob uporabi stopilo. Dlje kot ga sušiš, bolj je suho (trdota ni isto kot suhost!), lepše se uporablja – torej se ne topi kot za stavo in ga gre pol v odtok.

Lp
Tončka

superca za milo, sem vesela, da je uspelo! 😉

Ja, čebelji vosek zmanjša penjenje mila, seveda je veliko odvisno tudi od količine, ki jo uporabiš.
Za kompaktnost lahko dodaš ali stearinsko kislino ali čebelji vosek. Razlika je ta, da se bo stearinska kislina umilila, vosek pa ne. Stearinska kislina bo torej postala pravzaprav milo – čisti natrijev stearat, vosek pa bo ostal … vosek. Pri stearinski moraš paziti, da narediš maso bolj tekočo in z več vode, saj se rada prehitro zgosti. Vsekakor bi ti za občutljivo kožo predlagala čisto preprosto, navadno milo iz olivnega olja, kokosa in kariteja, brez drugega, ter ga sušiš tako dolgo, kolikor je to potrebno.

Lp
Tončka