fbpx

Glicerinska krema za roke

Objavil Tončka Mavrič dne

Glicerinska krema za roke

Se še spomnite kreme Glysolid? Tiste za razpokane in suhe roke, z veliko vsebnostjo glicerina?  

Glicerinske kreme za roke so navadno precej preproste po sestavi, njihova osnovna in pravzaprav glavna sestavina je glicerin. In to v zelo velikih količinah.  

Na italijanskem forumu Angolo di Lola smo že kar nekaj časa nazaj poskusili razčleniti INCI in poustvariti formulo, ki bi ne vključevala etoksiliranih emulgatorjev in naftnih derivatov. Projekt je sicer nekaj časa obstal, nato pa ga je Paty (ena izmed uporabnic) spet obudila in izdelala poskusno verzijo. Sledilo je navdušeno preizkušanje v različnih kombinacijah in z drugačnimi emulgatorji, tokrat vam predstavljam mojo različico z emulgatorjem Plantec OP2.

Recept za 100 g (emulgirano po postopku »one pot«)  

Fazi A in B   
voda do 100
glicerol 38
Plantec OP2 5 (INCI: glyceryl stearate, cetearyl alcohol, stearic acid, sodium lauroyl glutamate)

cetearilni alkohol 5
ethylhexyl stearate 5
pirogenska ali mirkonizirana silika 0,2  

 
Faza C
Cosgard (INCI: Benzyl alcohol, Dehydroacetic acid) 0,6
eterično ali parfumsko olje po želji qs
pH pod 7  

Postopek
V čašo odmerimo vse sestavine za fazi A in B. V dvojni kopeli segrevamo do temperature med 70 in 75° Celzija. Emulgiramo. Pri emulgiranju bodimo pazljivi, da ne vmešamo preveč zraku. Bodimo posebej pozorni na temperature in celoten postopek emulzije, saj se zaradi nizke količine maščob rado zgodi, da nekaj olja ostane na površini. V kolikor se to zgodi, s paličnim mešalnikom poskusimo ustvariti vrtinec, ki bo olje posrkal na dno čaše. Emulzija bo najprej tekoča, med ohlajanjem se bo postopoma zgostila do kompaktne konsistence. Ko temperatura pade pod 40° Celzija, dodamo konzervans in eterično ali parfumsko olje. Preverimo pH, ki mora biti nižja od 7.  

O formulaciji
Glicerol je močno vlažilna sestavina, ki pomaga tudi najbolj suhi in razpokani koži. Navadno se ga uporablja v manjših količinah, do 5%, v redkih primerih – kot npr. v takšni kremi – pa tudi v večjih odstotkih. Prav zaradi visoke vsebnosti glicerola je ta krema tako učinkovita pri močno suhih rokah.  

 
Kot sem že velikokrat zapisala pa ima glicerol eno veliko neprijetnost: v prevelikih količinah na koži pušča občutek, kot bi se potila oz. mastila. V tej formuli je zato nepogrešljiva uporaba pirogenske ali mikronizirane silike, ki močno zmanjša občutek potenja in mastnosti. Zamenljiva je samo s posebnimi namenskimi sestavinami kot npr. Dry Flo PC (INCI: Aluminum starch octenylsuccinate).  

Obvezna je tudi uporaba cetearilnega alkohola, ki da kremi kompaktnost in mehak, negovalen občutek. Prav tako je priporočljiva uporaba lahkih sintetičnih olj (npr. coco caprylate, dicaprylyl ether), rastlinska olja bi naredila kremo težko in mastno.  

V formuli povsem opustimo zgoščevalce maščobne faze, deloma zato, ker že cetearilni alkohol in silika dovolj prispevata h kompaktnosti, deloma pa tudi zato, ker bi zgoščevalci vodne faze (sploh ksantan) v kombinaciji s tako veliko količino glicerola še dodatno povečala občutek potenja in nevpojnosti.


20 Komentarjev

Anonimni · 11. decembra, 2014 ob 19:16

Pozdravljeni,

naredila sem tole vašo kremo za roke in mi v teh mrzlih dneh prav lepo odgovarja. Roke niso več tako zelo razpokane in suhe. Sedaj pa se bom lotila še ene kreme za obraz in za oči. Ker še nisem tako vešča bi vas prosila za mnenje kako se vam zdita kremi oz recepta. Pri obeh dveh receptih sta uporabljena naravna emulgatorja-prvič bom delala z njima in upam, da bo ratalo.

Bogata krema
faza A:
– 15g olja mareličnih koščic
– 10g olja jojobe
– 5g avokadovo olje
– 5g karitejevo maslo
– 5g emulgator Montanov 68

faza B:
– 56g hidrolat sivka
– 1g glicerina

faza C:
– 1g vitamina E
– 0,5g Cosgard
– 0,5g eteričnih olj

Krema za oči
faza A:
-15g olje jojobe
-10g arganovo olje
– 6g emulgator xyliance

faza B:
– 40g hidrolat smilja/virginski nepozebnik
– 25g destilirana voda

faza C:
-0,4g vitamin E
-1g Q10
– 0,5g cosgard

Vaš blog je enkraten in res koristen tako, da vas lahko le pohvalim in vam čestitam.
lp, K.

Toncika M · 13. decembra, 2014 ob 12:08

Živjo,

v obeh formulah manjka zgoščevalec vodne faze… stvar bo sicer stala skupaj (predvsem zato, ker vsebujeta obe formuli dovolj cetearilnega alkohola), vendar pa s stališča optimalne stabilnosti to ni dovolj.

Po receptih bi smatrala, da imate suho kožo. Kje so vlažilne sestavine: glicerol (v prvi kremi ga je absolutno malo!), natrijev hialuronat, natrijev laktat ali katerekoli druge vlažilne sestavine?

Kakšen je končen pH kreme? To je eden najpomembnejših podatkov, ki jih morate vedno zapisati!

Lp

Kakšen Q10 imate, čist, v prahu? V takem primeru se omejite na 0,1%, pa še to bo veliko! Če pa je to Q10 od AromaZone (torej razredčen), morate to jasno napisati. Kako to, da ste se za kremo za okoli oči odločili za tako malo vitamina E?

Anonimni · 13. decembra, 2014 ob 20:38

Živijo, se mi je zdelo, da pisanje receptov ne bo tako lahko :).

Zgoščevalca vodne faze (v mislih imela ksantan gumi) nisem dala zraven, ker sem prebrala, da se ta uporablja predvsem v kombinaciji z lecitinom. Kožo imam res bolj suho. Torej bi morala glicerol še povečati in mu dodati še mogoče natrijev hialuronat. Ph kreme mora biti od 5-6,5 to informacijo sem dobila v vašem članku. Torej ga je potrebno zraven v receptu vedno pripisati. Mi lahko lepo prosim priporočate, kateri Ph lističi so kvalitetni (znamka) in kje bi se jih dalo dobiti v slo? Pod objavo Ph vrednost ste napisali, da so najboljši tisti, ki imajo na enem lističu več polj-lahko le te kupim v lekarni, sanolaborju?

Q10 še zaenkrat nimam kupljenega. Menite, da je boljši v prahu ali kot raztopina? Tudi vitamin E bom povečala pri kremi za oči (brala, da je priporočen do 5%). Oba dva recepta bo potrebno torej spremeniti in popraviti napake.

Lotila sem se preoblikovanja recepta za Bogato hranljivo in vlažilno kremo za suho (starejšo kožo) z 35% maščobe.

Faza A
voda do 100 (53,20g)
glicerol 4g
ksantan gumi 0,2g

Faza B
emulgator Montanov 68 5g
olje mareličnih pečk 14g
olje jojobe 10g
avokadovo olje 5g
karitejevo maslo 5g

Faza C
tokoferol acetat 1g
natrijev hialuronat v prahu (raztopina 1%) 2g
cosgard 211 0,6g
e.o. rožni les, divji korenček, geranija q.s.
PH 5-6,5

Menite, da bo sedaj recept popoln ali je potrebno še kaj popraviti-dodati, odvzeti? Bi lahko vključila še mogoče vlažilno sestavino natrijev laktat ali ni potrebno? Za sestavino natrijev hiaulorat v prahu sem brala v vaši objavi, da je potrebno narediti 1% raztopino. Jo bom naredila po vaših navodilih (98,5g destilirane vode, 1 gram natrijevega hialuronata, 0,5g cosgarda – ali bo kaj narobe, če bo v kremi 2-krat konzervans?). Dodam jo pa na koncu (faza C), ko bo emulzija pod 40C pred vitaminom E in konzervansom oz vrstni res menda ni toliko pomemben?

Lepo bi vas prosila, če mi lahko poveste mnenje? Rada bi imela res kvaliteten recept, da bo na koncu krema vredu. Bi jo že naredila samo bom raje počakala na vaše mnenje, da ne bo kaj narobe. Nadalje se pa lotim še kreme za oči.

Hvala za vašo strokovno pomoč in nasvete,
lep večer, K.

Toncika M · 21. decembra, 2014 ob 08:59

Živjo,

formuliranje res ni enostavno, ni pa tudi visoka znanost (seveda ob primernem znanju) 🙂

Ksantan se lahko načeloma uporablja s katerimkoli emulgatorjem. Prav z lecitinom bi rekla, da je najslabša kombinacija: lecitin daje pudingaste in redkotekoče emulzije, ksantan v velikih količinah pa daje smrkav gel. Rezultat je pudingasta in smrkava emulzija, ki smrdi po lecitinu, se vleče kot slina kakšnega bernardinca, povrh vsega pa je še precej mastna.

pH je potrebno obvezno obvezno vedno napisati ob koncu formule. Nekateri izdelki (npr. za britje) imajo namreč bazičen pH, ki mora tak tudi ostati, spet drugi veliko bolj kislega, npr. intimna mila. Če ni vsakokrat posebej zapisan, bi morda lahko kdo pomislil, da pH-ja ni potrebno preveriti in popraviti. Za pH lističe pojdite kar v Sanolabor ali lekarno, tam dobite Merckove (pH 1-14), ki so odlični.

Vsaka sestavina, še posebej aktivna, je boljša 100% kot raztopina. Torej če dobite čisti Q10 v prahu, je vsekakor bolje takšen. Stane veliko več kot raztopina, jaz sem ga po dokaj dobri ceni našla na beautyever.pl.

Zakaj ste v tej formuli namesto tokoferola dali tokoferol acetat? Slednji je kot antioksidant za kožo skorajda nesmiselen. Preberite si objavo o tokoferolu 🙂

Drugače pa mislim, da bi formula šla dobro skozi. Zaenkrat ne bi dodala drugih vlažilnih sestavin, poskusite najprej, kako vam ta kombinacija odgovarja. Vam že vnaprej povem, da "prave" kreme ne boste izdelali v prvem poskusu, pa najbrž tudi ne v prvih desetih. Potrebno je eksperimentiranje, da ugotovite, kaj vaši koži najbolj odgovarja.

Raztopino hialuronata izdelate kot po navodilih iz objave, seveda ji morate dodati konzervans. V končni kremi ne bo "dvakrat" konzervans, temveč le trohico več kot 0,6 g. V dveh gramih raztopine natrijevega hialuronata bo 0,010 grama konzervansa, torej skupno v kremi bo 0,601 grama Cosgarda. Bi rekla, da se nimate kaj sekirati 🙂

V fazi C je vrstni red lahko včasih še kako pomemben. V tem primeru ni važno, ali dodate prej vitamin E ali natrijev hialuronat. Pomembno je, da je zadnji dodatek konzervans, nato pa obvezno merjenje pH.

Lp

Anonimni · 30. decembra, 2014 ob 11:47

Živijo Tončika,

malce pozno se vam javljam, enostavno nisem uspela priti zraven računalnika te dni.
Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor in seveda za vse koristne informacije. Za izdelavo kremice že imam skoraj vse nakupljeno razen PH lističe še moram iti iskati v Sanolabor.

Kremico bom z veseljem naredila in upam, da bo tudi uspela. Imela pa bi še eno vprašanje za vas. Prebrala sem objavo o ksantan gumiju pa bi še vseeno rada enkrat vprašala, da sem 100%, da sem pravilno razumela.

0,2g ksantan gumija torej vsujem v 4g glicerola ter dobro premešam. Nato pustim le to mešanico lepo čez noč, zjutraj pa še enkrat dobro vse skupaj primešam z žlico morebiti, če so še kakšne grudice. In to naj bi bil ta dobljeni gel. Le tega pa potem dodam k 53,20g vode (hidrolat vrtnice) in počasi segrevam do 75C celzija prav tako segrevam tudi fazo B do 75C.

Gel iz ksantana se torej lahko segreva? Ali je bolje, da ga dodam v fazi C?
Zanima me pa še kako je s kupljenim hidrolatom vrtnice, kateremu je pa že dodan isti konzervans, ki ga bom tudi jaz uporabila na koncu za konzerviranje kremice (cosgard), saj bom hidrolat segrevala-verjetno bo konzervans s segrevanjem v tem hidrolatu "razpadel" oz postal neučinkovit. Bo torej na koncu, ko bom dodala moj konzervans v količini 0,6g moja kremica res dobro konzervirana ter zaščitena pred nezaželenimi bakterijami in glivicami?

Hvala še enkrat in želim vam vse lepo v letu 2015 ;),
K.

Anonimni · 2. januarja, 2015 ob 10:11

Živijo ga. Tončika,

upam, da ste preživili čimlepše prazinke in novo leto. Po pravici povedano sem kar vesela, da se je že vse skupaj končalo in, da se zadeva malce umirja od prenajedanja in od zabav :).

Lepo bi vas prosila, ko boste imeli čas, če bi mi lahko odgovorili še na par mojih zgornjih vprašanj. Zdaj imam pa že čisto vse kupljeno za izdelavo moje kremice-tudi Merckove Ph lističe sm dobila v Sanolaborju ;). Rada bi še samo počakala na vaš odgovor in koristne informacije, da ne bom kaj narobe naredila.

Hvala vam in lep dan še naprej,
K.

Toncika M · 2. januarja, 2015 ob 17:05

Živjo,

preberite še enkrat objavo o ksantanu 🙂 Ksantan premešamo z glicerolom ter TAKOJ začnemo zalivati z vodo, postopoma in pomalo. Gel ne nastane v glicerolu, temveč v vodi, nesmiselno bi bilo čakati čez noč samo na glicerol, potrebna je voda! Nato ksantan+glicerol+vodo (ali hidrolat) pustite čez noč in nato premešate, če so grudice. Bolj kot boste potrpežljivi pri mešanju ksantana z glicerolom in bolj po malem kot boste dodajali vodo, bolj bo gel gladek in manj grudic bo imel.

Gel iz ksantana se MORA segreti, saj drugače ne boste dobili emulzije. Gel iz ksantana je namreč faza A – brez te se faza B skupaj z emulgatorjem nima kam pripeti.

Če na koncu dodate 0,6 Cosgarda (seveda pod pogojem, da je pH kreme nižji od 7!), bo vaša kremica zagotovo čisto ok. Brez skrbi 🙂

Lp

Anonimni · 3. januarja, 2015 ob 16:37

Živijo,

hvala vam za te še kako pomembne informacije. Še dobro, da sem počakala, ker bi napak storila. Sem pa tudi popravila napako v receptu, ne vem zakaj sem tokoferolu dodala še zraven acetat :). V nedeljo pripravim 1% raztopino natrijevega hialuronata ter tale gel iz ksantana, v ponedeljek pa se lotim nadalje izdelave kremice. Vam poročam kako bo stvar iztekla, upam, da se bo izšlo vredu in da bo kremica primerna za uporabo.

Hvala in se slišimo,
lp,
K.

Anonimni · 12. januarja, 2015 ob 18:56

Živijo Tončika,

tokrat se javljam z veselo novico, namreč danes mi je končno uspelo narediti mojo kremo. Rezultat končnega izdelka mi je všeč, vendar pa imam nekaj vprašanj za vas in bi bila vesela za odgovore.

Največjo težavo sem imela pri segrevanju vodne in oljne faze, kajti nikakor nisem uspela dobiti popolnoma isti temperaturi. Vodna faza se je nad kopeljo zelo počasi segrevala medtem, ko oljna faza je pa hitreje pridobivala na temperaturi. Tako, da sem potem za nekaj časa morala celo odstaviti oljno fazo in segrevati samo vodno fazo-segrevala sem jo res dolgo sigurno kakih 10-15 minut, ker mi je res tako počasi rasla temperatura 🙁 in se bojim, da mi je verjetno zaradi tega segrevanja tudi kaj vodne faze izhlapelo :(. No naposled sem le nekako ujela isti temperaturi tako olja kot vode (cca 77C). Zanima me kako pa se vi borite s temi težavami pri segrevanju faz in usklajevanju temperatur, kajti kot sem videla oljna faza veliko hitreje pridobiva na temperaturi kot pa vodna faza?

Ko sem že vse dodala no razen konzervansa ter 1% raztopine natrijevega hialuronata, sem se odločila, da kremico stehtam. Mislila in vedela sem, da sem izgubila verjetno kar nekaj vodne faze zaradi daljšega segrevanja. Ugotovila, da tehta le 73,10g :(. Pri tem koraku namreč bi morala tehtati okoli 97,40g z vsemi dodanimi sestavinami-dodala le še nisem konzervansa in te raztopine. Seveda sem bila razočarana in pomislila kaj pa sedaj lahko storim? Odločila sem se, da kremico naredim do konca in ji še dodam manjkajoča elementa-raztopino ter konzervans. Me pa nekaj zanima-ker je kremica tehtala manj kot bi morala sem nato jaz dodatek konzervansa in raztopine natrijevega hialuronata preračunala na mojo stehtano kremico torej 73,10g (dodala sem 1,5g raztopine ter 0,5g konzervansa). Sem storila prav ali bi morala dodati točno tako količino kot imam zapisano v receptu za 100g? Bo kremica zaradi tega sedaj uporaba ali ne? V bistvu je sedaj le malo manj te raztopine v kremici in konzervansa, kot je zapisano v receptu.

Na koncu sem pa pozabila tudi izmeriti Ph kremice preden sem dodala konzervans :(. Sem ga pa izmerila po dodatku konzervansa in listič mi je pokazal, da je Ph kremice 5. Ali bo kremica za uporabo kljub temu, da sem pozabila izmeriti Ph ali ne? Glede na moje sestavine menite, da je imela kremica ustrezen Ph- za raztopino natrijevega hialuronata sem uporabila destilirano vodo medtem, ko za vodno fazo pa sem uporabila hidrolat vrtnice (konzerviran s konzervansom, kot sem ga tudi jaz uporabila).

Kako dolgo pa je uporabna ta 1% raztopina natrijvega hialuronata-konzervirana je s Cosgardom 211? Preden sem dodala konzervans sem samo s prstom iz žlice obrisala nekaj te raztopine, ki jo je ostalo na žlici in jo dala v kozarček-je lahko zaradi tega kaj narobe, bi se lahko začele množiti kakšne bakterije v tej raztopini kljub temu, da sem potem dodala konzervans?

Na napakah se učimo. To je bila moja prva kremica in ni vse šlo kot bi moralo iti. Zelo bi bila vesela, če mi boste lahko pomagali s svojimi odgovori, da bom vedela za prihodnjič in, da teh napak ne bom več storila.

Drugače se mi kremica zdi zelo vredu-struktura ter gostota je zelo super. Poskusila se jo na roki-na obrazu nisem upala, ker ne vem ali bom zaradi mojih napak sploh uporabna :(. Na roki je odlično mazljiva-le manjša bela sled je na začetku prisotna, ko jo mažeš vendar potem ko jo dobro razmažem izgine. Koža je po nanosu zelo mehka, voljna in tako nekako žametna, tudi vlažilna.

Najlepše se vam zahvaljujem za vse odgovore že vnaprej in jih po pravici povedano nestrpno in nekako s strahom pričakujem. Bojim se, da bo kremica morala romati v koš zaradi mojih napak.

Lepo bodite,
K.

Anonimni · 27. januarja, 2015 ob 12:09

Živijo Tončika,

če se boste kaj mudili na vašem čudovitem blogu bi bila zelo hvaležna za moje odgovore, namreč naredila prvo kremico, jo pa še nisem preizkusila, ker ne vem, če je za uporabo :(.

Hvala vam in vse dobro,
K.

Toncika M · 7. februarja, 2015 ob 10:50

Živjo,

se opravičujem za pozen odgovor, vendar je bilo to obdobje precej intenzivno.

Čestitam za vašo prvo kremo! 🙂 To je vedno velik podvig in ogromen uspeh.

Pri segrevanju obeh faz nikoli ne boste prišli čisto do iste temperature, to je skorajda nemogoče. Razlika med fazami je lahko tudi do cca 5 stopinj. V čem ste segrevali vodno in oljno fazo? Stekleni ali plastični kozarci? Toplo priporočam uporabo laboratorijskih steklenih čaš: tanko steklo namreč izredno dobro prevaja toploto, posledično se faze hitreje segrejejo. Vodno fazo lahko brez skrbi segrejete tudi v mikrovalovni pečici, kar še dodatno olajša delo.

10-15 minut segrevanja je veliko. Pa tudi temperatura je precej visoka… Samo redki emulgatorji (Montanov L, Cetearyl glucoside) zahtevajo temperaturo 80 stopinj, ostali se zadovoljijo že s 70-75 stopinjami. In prav nad 75 stopinj sestavine v vodni kopeli pridobivajo toploto zelooooooo počasi. Naslednjič ne čakajte, da bosta fazi imeli čisto isto temperaturo, naj bosta obe fazi med cca 70 in 75 stopinjami (razlika med njima je normalna), nato pa emulgirajte.

Zaradi dolgega segrevanja vam je očitno ogromno vode izhlapelo. Uporabljajte steklene laboratorijske čaše ter če je potrebno vodo segrejte v mikrovalovki. Kar se tiče vaše že izdelane kreme, jo brez skrbi uporabite. Konzervansa ni tako zelo bistveno manj (če se spomnite, ima vsak konzervans priporočljivo mejo, ki se giblje od-do, torej ni neke točno določene količine pa amen).

pH bi morali preveriti PRED dodatkom konzervansa, po potrebi popraviti, ter PO dodatku konzervansa. Včasih je potrebno zaradi uporabe določenih sestavin najprej popraviti pH, nato pa konzervans dodati v že popravljeno okolje. Seveda je potrebno nato ponovno preveriti pH. V vašem primeru je končni pH bil pravilen, vendar lahko pri drugih receptih ne bo tako. Tokrat lahko kremo uporabite, naslednjič pa imejte v mislih, da je pH potrebno preveriti pred in po 🙂

Sestavin, ki jih uporabljate za izdelavo krem, se ne dotikajte z rokami. Če za uporabo masla npr uporabite žlico, nato pa z žlice s prstom obrišete kar je ostalo na žlici, lahko kontaminirate vaše sestavine. Žlice in ostalo orodje raje očistite s papirnato brisačo. Konzervans v natrijevem hialuronatu bo sicer preprečil razvoj bakterij (tako kot to stori v kremi), vendar pa vsaka kontaminacija lahko zmanjša rok uporabe. Koliko časa je krema ali gel uporaben? Vsaj 6 mesecev. Seveda so razni poskusi pokazali, da lahko doma izdelane kreme trajajo tudi eno leto, vendar pa pomnite: vse je odvisno od razmer. V toplem okolju in pri vsakdanjem odpiranju in "namakanju" prstov v kremo, bo izdelek gotovo imel krajši rok trajanja kot zaprt izdelek, hranjen v hladnem 🙂

Nikar v koš s kremico. Naj bo to prva učna ura. Iz nje iztržite največ: zapišite si, kaj vas ne prepriča, kaj bi izboljšali, kaj bi radi spremenili itn.

Lp

Anonimni · 16. februarja, 2015 ob 09:01

Pozdravljena Tončika,

najlepše se vam zahvaljujem za vaš izčrpen odgovor ter za vse vaše strokovne informacije. Hvala – ja uspelo mi jo je narediti, vendar vmes bilo kar nekaj težav :).

Obe fazi sem segrevala v dveh malih kozarcih za vlaganje. Imam samo eno veliko stekleno čašo zato sem se odločila, da posežem po kozarcih za vlaganje, da bom lažje dosegla isto temperaturo obeh faz. Mogoče bi bilo najbolje, da si nabavim še eno isto stekleno čašo-steklo je res da malce tanjše od kozarcev za vlaganje. Naslednjič torej ne bom več čakala tako dolgo, da bosta temperaturi povsem enaki, kajti to je res nemogoče doseči :). Mikrovalovne pečice pa nimam.

Ja glede konzerviranja kremice-na žalost nisem se mogla držati mojega orginalnega recepta, kajti na koncu sem dobila manj kremice zaradi izhlapele vode (hidrolata). Tako, da sem potem količino konzervansa dodala oz prilagodila glede na končano stehtano kremico – enostavno sem si preračunala količino konzervansa glede na količino moje stehtane kremice. Kajti študirala sem, če dodam konzervans po mojem orginalnem receptu ga bom verjetni dodala preveč, saj je na koncu moja kremica tehtala veliko manj kot 100g :(.
No sedaj sem pa prebrala vaše mnenje, da ima vsak konzervans priporočljivo mejo, ki se giblje od-do torej, če vas prav razumem bi lahko dodala brez skrbi 0,6g konzervansa (priporočljivo na 100g emulzije), kljub temu, da je moja emulzija na koncu tehtala bistveno manj, kot bi morala.

Glede Ph-že imam napisan listek in klicaje zraven, da je potrebno preveriti obvezno pred konzerviranjem in po potrebi popraviti ter šele nato konzervirati in zopet preveriti Ph. Gibanje Ph-ja je torej močno odvisen od samih sestavin, ki jih uporabimo. Katere pa so takšne sestavine, ki lahko spremenijo Ph kremice?

Nikoli več se ne bom dotikala s prstom – brisala sestavine iz žlice.

Mi priporočate, da bi kremico raje imela shranjeno v hladilniku? Ali jo lahko imam shranjeno na sobni temperaturi v omari? Poleg tega pa bom kremico ven jemala z žličko, ki jo bom vsakič razkužila z alkoholom.

Pa še nekaj Tončika, meni se zdi, ko odprem pokrovček na moji kremici, da malce pihne ven-kot bi bilo v njej zajeto malo zraka? Vendar ne vem od kod bi ta zrak prišel, saj jo imam tesno zaprto s plastičnim pokrovčkom v stekleni embalaži.

Hvala lepa vam še enkrat za vaš dragocen čas in za vaše dragocene informacije. Se kmalu lotim ponovne izdelave in srčno upam, da tokrat brez ponovljenih napak.

Lepo bodite,
K.

Anonimni · 20. marca, 2015 ob 21:10

Dober večer,

jaz bi pa rada vprašala kako deluje ta konzervans Cosgard na samo kožo in na naš organizem? Malce sem brskala po spletu pa nič kaj zasledila. Kako je ob daljši uporabi kreme s tem konzervansom-je možno, da bi imel kakšne negativne škodljive posledice za naš organizem? Imam nekakšen strah :). In ali ga lahko ob daljši uporabi predozoriramo v naše telo? Hvala vam za vašo razlago, lp, Iva

Toncika M · 9. avgusta, 2015 ob 14:05

Pozdravljeni,

Cosgard velja za enega izmed najboljših konzervansov, ki so dovoljeni v kozmetiki, ker se tudi ob dolgotrajni uporabi skorajda ne pojavlja sensibilizacija ali druge negativne posledice. Za Cosgard – v kolikor je uporabljen znotraj količin in znotraj pH-ja, ki ga priporoča proizvajalec – ni moč zaslediti negativnih poročil. Lahko ste brez skrbi – ob upoštevanju proizvajalčevih navodil izdelki s Cosgardom niso problematični. Seveda pa je potrebno ob vsem tem vedno upoštevati, da je to konzervans: previdno ob doziranju in previdno ob uporabi.

Lp

Anonimni · 10. novembra, 2015 ob 19:06

Toncika, pozdravljena,

že nekaj časa nisem zasledila vaših odgovorov, zato me zanima, če ste nam še pripravljeni pomagat pri izdelavi naravne kozmetike.
Upam, da vas nismo s čim razjezili.
Lp C

Toncika M · 12. novembra, 2015 ob 08:23

Živjo,

z ničemer me niste razjezili, brez skrbi 🙂 Le služba zahteva veliko preveč časa. Še vedno sem tu, le zaenkrat bolj poredko. Če bo vse prav, me boste kmalu imeli vrh glave 🙂
Lp

Mateja · 11. januarja, 2019 ob 19:52

Živjo,

rada bi naredila tole kremo, nimam pa tega emulgatorja. Bi šlo tudi s katerim drugim – po klasičnem postopku z vodno in oljno fazo seveda. Imam Lisolecitin, Metilglucose sesquistearate in Olivem 1000. Misila sem uporabiti Lisolecitin z dodatkom cca 4% cetilnega alkohola – cetearilnega nimam – bi to šlo?

Hvala, lp Mateja

    Tončka Mavrič · 14. januarja, 2019 ob 05:00

    Živjo Mateja,

    meni se kot najboljša zamenjava zdi Olivem 1000, reciva kar 7%, pa brez dodatnega cetilnega ali cetearilnega alkohola. Lahko pa seveda poskusiš tudi z lizolecitinom in cetilalkoholom 🙂

    Lp
    Tončka

      Mateja · 18. januarja, 2019 ob 18:29

      Živjo, Tončka,
      moram ti povedati, da je krema super uspela, moja mami je ne more prehvaliti. Že dooolgo ni imela tako mehkih rok (pa je imela res razpokane), pa se maže šele 5 dni enkrat, največ dvakrat na dan. Res si carica! 🙂 Hvala ti!
      LP Mateja

Mateja · 18. januarja, 2019 ob 18:30

Hihi, 4 dni 🙂 Vidim po datumu zgoraj. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.