se opravičujem za zakasnel odgovor ampak iz neznanega razloga me sistem sploh ni obvestil o novih komentarjih! Resnično mi je žal!

Glede izvlečkov: za izvlečke s propilen glikolom – ja, seveda, izdela se tako kot npr. glicerit. Enako je potrebno upoštevati končno količino vode (ki jo izpustijo sveži materiali) ter po možnosti dodati konzervans. Moraš pa upoštevati, da propilen glikol kot tak potem ne spada v naravno kozmetiko. Njegova zelena alternativa je propandiol, ki ga pridobivajo iz rastlinskega (in ne naftnega) vira.

Glede kombinacije alkohola in glicerola pa – ja, seveda je smiselno! Glicerol je izjemno šibko topilo, zato ima dodatek alkohola v tem primeru zelo pozitivno funkcijo, saj izboljšamo ekstraktivno moč topila. To še vedno ni enako kot npr. 70 % alkohol, vendar zagotovo bolj močno topilo kot sam glicerol. V primeru suhih rastlin potem dodajanje konzervansa niti ni več nujno, saj 40 % alkohola že preprečuje razrast bakterij.

Glicerite iz suhih cvetov redno pregleduj in preverjaj, hrani v hladilniku ter čimprej porabi, pa bo 🙂 Ker je izdelan iz materiala, ki ne vsebuje vode, se ne more tako zlepa pokvariti 🙂

Lp
Tončka

Ker je ravno takšen čas, ko se rastline nabirajo na polno 🙂 jih nabiram, sušim, pripravljam za macerate, glicerite, tinkture in podobno. Naredila sem si glicerit iz kamilice, sivke in ognjiča, ter enako alkoholnih tinktur s 70% alkoholom. Sedaj pa sem razmišljala, da bi poskusila s propilen glikolom. Naredim enako kot glicerit? Glavno vprašanje pa je, da sem razmišljala, da bi naredila zmes 60% glicerola in 40% alkohola skupaj, bi bilo smiselno kombinirati? Bi lahko v to zmes dala sveže rastline ali posušene, s konzervansom? Načeloma sem glicerite iz čistega glicerina naredila iz posušenih cvetov in tako nisem dodala konzervansa in hranim v hladilniku? Lahko bi dala seveda tudi drugačno razmerje glicerola in alkohola, kaj vi mislite?

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

hvala za pohvale 😉

Za macerat bi lahko rastlino pustila namakati stati tudi dlje, važno je le, da ga dovolj konstantno preverjaš. Dodajanje svežih listov ne vem, če je smiselno. Računaj, da z vsakim dodatkom svežih listov dodajaš v zmes tudi vodo (ki jo listi vsebujejo). Več vode pomeni večjo možnost, da gre kaj narobe.

Glede izvlečka… moram reči, da sem šla prav poiskat odstavek v Sodobni kozmetiki, vendar žal mi ni najbolj jasno, kaj naj bi to pomenilo. Preletela sem tudi vire, pa žal nisem našla dotičnega. Vodni izvleček bi po definiciji moral biti zgolj vodni – torej samo voda… kar bi v tem primeru pomenilo čaj (?). Razmerje DER 40:1 ((torej en del izvlečka ustreza 40 delom rastline) pa nakazuje, da je morda to izvleček z večkratnimi zaporednimi ekstrakcijami ali pa morda suhi izvleček, ki mu odstranijo topilo (vodo, zaradi česar je lahko tudi obstojen).

Kakorkoli, če želiš izdelati vodno alkoholni izvleček, sem v eni izmed mojih knjig (Manuale delle preparazioni erboristiche) našla, da je navadno pri tinkturi melise 65% alkohola.

LP
Tončka

Imate res super blog, ni dneva ko ne bi prebirala kakšne stvari na njem, hvala.

Naredila sem macerat iz melisinih listov po vašem prispevku izdelava maceratov. Sveže liste melise sem prelila z olivnim oljem, kozarec ovila z alu folijo in 7 dni pustila na soncu. Danes sem pretočila skozi gazo in zgleda v redu. Bo tako? Je smiselno zdaj ta macerat ponovno nastaviti na sveže liste?

Po Sodobni kozmetiki, je zelo učinkovit vodni izvleček listov v razmerju DER 40:1. Torej, jaz sem mislila nastaviti na alkoholu vodi, torej 96% alkohol zmesam v destilirani vodi, najbolje v kakšnem razmerju?

Hvala za pomoč,

Vita

beautyever ima za tuja naročila kar "oseben pristop" 😉 za naročilo pošljite mail kar na info, povejte, da ste iz Slovenije in da bi radi naročili določene izdelke (naštejte jih). Oni vam bodo izdelke stehtali in povedali, koliko bo poštnina (povejte, da bi radi kar economic post), nato pa vam bodo tudi povedali, kako plačati in naročiti (lahko kar preko maila in samo nakažete na bančni račun).

Gospa je zelo prijazna tako da nič bat, kar pogumno 😉

Lp
Tončka

maja

LP Mateja

Očitno je pri poimenovanju sestavine pri nas prišlo do napake, ker takšne sestavine ni mogoče najti nikjer. Prav ali narobe zapisane, je razen na slovenskem spletu ne najdem. Za čisto jasen odgovor bi potrebovala kakšen spremni list proizvajalca.

Torej vprašanje je, za kakšno sestavino gre. Kot sem namignila včeraj je namreč uporaba proteinov odvisna tudi od tega, kako velike so molekule.

Svila je sestavljena pretežno iz dveh proteinov: fibroina in sericina. Sericin večkrat odstranijo, v nadaljnjo predelavo gre fibroin, ki je skoraj v celoti sestavljen iz treh aminokislin: serina, glicina in alanina. Proteini svile so sami po sebi netopni v vodi in neuporabni v kozmetiki. Zato proteine obdelajo z alkali, kislinami in/ali encimi ter hidrolizirajo. S tem se velikost proteinov zmanjša in dobimo ti. hidrolizirane proteine. Ti proteini imajo lahko zelo različno velikost – podatke sem našla za 300 Da, 650 Da, 2000-4000 ali več kot 10kDa (tu: http://www.cir-safety.org/sites/default/files/silk%20proteins.pdf), od tega načeloma lahko zavisi odstotek raztopine ter nato tudi odstotek uporabe v kozmetiki. Še manjše molekule pa so aminoksline, samo za primerjavo, ima glicin 75 Da.

Proteini z večjo molekulsko maso ostanejo na površini kože in na njej ustvarijo film (ki se deloma tudi čuti). Njihovo vlažilno delovanje je povezano predvsem s to sposobnostjo, da na koži naredijo polprepustno plast. Večje količine takšnih proteinov lahko puščajo neprijeten občutek. Manjše molekule oz. aminokisline pa lahko zaradi svoje majhnosti prodrejo med prve plasti kože, ne naredijo "filma" na koži in svojo vlažilno funkcijo opravljajo med prvimi plastmi povrhnjice. Če primerjam z uporabo drugih aminokislin (npr. arginin ali glicin, ki se ju tudi dobi kot kozmetično sestavino), bi v primeru (čistih) aminokislin z nizko molekulsko maso torej priporočen odstotek uporabe bil primeren. Glede na to, da prodajalec v INCI imenu govori o "Silk amino acids" bi to sklepanje bilo pravilno. V opisu pa najdem, da vsebuje fibroin. Fibroin pa je protein, ne aminokislina. Torej smo spet na začetku…

Priporočam sledeče. Prodajalca vprašajte, ali ima na voljo spremno dokumentacijo proizvajalca (ne prodajalca, od katerega kupuje). Vprašajte, če so to hidrolizirani proteini (torej večja masa) ali amino kisline (manjša masa) oz. če pozna molekulsko maso. Na osnovi tega boste vedeli: manjša molekulska masa naredi manj filma in se načeloma lahko uporabi več oz. bo podatek o uporabi pri prodajalcu pravilen.

Lp
Tončka

Pobrskala sem malo po internetu… Imava dve težavi.
Zgoraj zapisan INCI vsebuje napako. Drugi i pri hydrolyzed bi moral biti y. Ko iščem točno to sestavino (torej zapisano z napako) se pojavlja samo na slovenskem spletu… In glej ga zlomka, od prodajalcev do proizvajalcev kozmetičnih izdelkov ponavljajo isto napako, kar pomeni, da je še ocenjevalec varnosti izdelka nekje vmes napako izpustil.
Druga težava je v tem, da popravljen INCI (torej s pravilno zapisano besedo) ni mogoče dobiti nikjer na spletu. Nihče drug te zadeve ne prodaja. In zanimivo, da se ta INCI ne pojavi niti v COSING sistemu. Niti Skin Deep. Nikjer.

Vsekakor bom poskusila dobiti kakšno informacijo več o morebitni uporabi proteinov v prahu. Vem, da je lahko pri izredno nizki molekulski masi uporaba večja, vendar pa točnih podatkov nimam, ker jih ni tako lahko dobiti.
Zaenkrat takole: uporaba večjih količin načeloma ni škodljiva, kvečjemu neprijetna, saj se hitro naredi na koži plast, ki se jo da prav občutiti.

Poskusite raztopiti zadevo v vodi, da vidimo, kako se proteini topijo ter kakšen pH bo dala raztopina.

Se vam oglasim, ko mi uspe ugotoviti za kakšno uganko gre.

Lp
Tončka

Bom še malo preverila, če bom našla kaj več podatkov. Razmišljam pa, glede na to, da so v prahu, se jih verjetno vseeno da v vodno fazo. V C fazi se verjetno ne bi raztopili? Kaj pa, če jih dodam raztopini Na hialuronata, in potem dodam, mislite, da bi šlo?

LP
Mateja