fbpx

Kako zasnovati formulacijo za tonik?

Objavil Tončka Mavrič dne

Kako zasnovati formulacijo za tonik?

Tonik je eden osnovnih kozmetičnih izdelkov in je namenjen predvsem negi kože na obrazu. Funkcija ali namen tonika je lahko zelo različna, zato se pod tem izrazom skriva več različnih izdelkov: čistilni tonik, osvežilni tonik, vlažilni tonik itd. Formule se med seboj pravzaprav skorajda ne razlikujejo, kar naredi iz bolj preprostega tonika vsestransko uporaben izdelek.

Tonik je po svojem izgledu redko tekoč kozmetični izdelek, ki ga uporabljamo s pomočjo razpršilke ali pa ga nanašamo na kožo s kosmom vate. Uporabljamo ga zato, da s kože odstranimo morebitne ostanke čistilnih sredstev (npr. mleka ali losjona za čiščenje), da ponovno vzpostavimo kisel pH hidrolipidnega plašča, da kožo navlažimo, osvežimo in negujemo.
 

Obstajajo tudi »toniki za telo« ali ti. osvežilne vode. Njihova naloga je predvsem osvežitev, glavna značilnost teh tonikov pa je prijeten vonj. Kolonjska voda je npr. nastala kot osvežilna, vsestransko uporabna vodica, šele nato je prestopila v svet parfumov. Osvežilne vode za telo imajo v primerjavi s toniki za obraz višji odstotek alkohola in višji odstotek eteričnih olj.

Toniki so vodne ali vodno-alkoholne raztopine, ki poleg vlažilnih sestavin vsebujejo še kakšno aktivno sestavino ali izvlečke zdravilnih rastlin. V primeru, da so toniki izdelani na vodni osnovi ali da vsebujejo le malo alkohola, morajo obvezno vsebovati tudi konzervans

S toniki so nerazdružljivo povezani hidrolati in navadno so prav ti tudi glavna sestavina tonikov. Z izjemo hidrolata nepozebnika lahko ostale hidrolate uporabljamo na koži čiste kot preproste tonike, ki osvežijo in poživijo. Vendar pa uporaba hidrolata v tonikih ni obvezna, namesto hidrolatov lahko uporabimo navadno destilirano vodo.

Zaradi svoje vodne ali vodno-alkoholne narave so toniki v večji meri sestavljeni samo iz vodotopnih snovi. V primeru, da želimo v toniku uporabiti sestavine, ki so topne v maščobah (npr. tokoferol), moramo poseči po solubilizatorju. Solubilizator je površinsko aktivna snov oziroma hidrofilni emulgator z zelo visokim HLB (navadno HLB 15 ali več). Z njegovo pomočjo lahko v vodnem okolju emulgiramo (rezultat je emulzija bele barve) ali popolnoma solubiliziramo (rezultat je emulzija oz. disperzija prozorne barve) manjše količine maščob ali lipofilnih sestavin. Primeri solubilizatorjev so polyglycerol-10 laurate ali mešanica Biosolv (INCI: caprylyl/capryl wheat bran/straw glycosides, aqua, fusel wheat bran/straw glycosides, polyglyceryl-5 oleate, sodium cocoyl glutamate, glyceryl caprylate) ter polysorbate-20, ki pa seveda ni dovoljen v naravni kozmetiki. Začetnikom priporočam, da se pri toniku omejijo na vodotopne sestavine, saj je uporaba solubilizatorjev nekoliko bolj zahtevna.

Oblikovanje formulacije

Formuliranje tonika se razlikuje glede na tip kože, letni čas pa navadno ne vpliva bistveno na recept. Pri toniku navadno najprej opredelimo vrsto kože: suha, mastna, normalna in občutljiva. Seveda je takšna delitev precej poenostavljena, saj je lahko suha koža tudi občutljiva, mastna koža delno mešana itd. Sestavine in količine le-teh zato navadno prilagajamo lastnim potrebam.

Pri formuliranju tonika se, tako kot pri formuliranju emulzij, recept vedno piše za 100 g. Tudi v tem primeru se zasnova formule ne začne, temveč konča pri vodi. Količino vode najprej zapišemo kot »voda do 100«, natančno količino vode pa izračunamo šele, ko imamo zapisane vse ostale sestavine (tudi konzervans!). Oblikovanje recepta navadno začnemo pri vlažilnih in aktivnih sestavinah.

Najbolj vsestransko uporabna vlažilna sestavina je glicerol. Uporablja se ga lahko v vseh vrstah tonikov, saj ga koža odlično prenaša. Svetujem, da v tonikih glicerol omejite na največ 5%. Seveda količino glicerola prilagodimo glede na tip kože in glede na ostale sestavine, ki jih uporabimo v toniku. Mastna koža bo potrebovala manj vlaženja, suha nekoliko več. Če v toniku uporabimo tudi pantenol, bodimo pozorni na lepljiv občutek na koži, ki ga lahko kombinacija pantenola in glicerola (ali prevelika količina enega ali drugega) povzroči. Če v toniku uporabimo alkohol ali alkoholni izvleček katerekoli rastline, lahko glicerol nekoliko povečamo (vsekakor odsvetujem uporabo čez 5%). Alkohol namreč kožo izsuši, hkrati pa zmanjša občutek lepljivosti glicerola. 

V toniku, ki bo namenjen suhi koži, lahko dodamo tudi alantoin (0,2-0,3%) ali druge vlažilne sestavine, npr. sorbitol ali trimetilglicin oz. betain (INCI: betaine). Uporabo zahtevnejših vlažilnih sredstev kot npr. alfa hidroksnih kislin začetnikom odsvetujem. Vlažilnim sestavinam lahko dodamo tudi rastlinske izvlečke, npr. izvleček sleza, kamilice, gel iz aloje ipd.

Pri toniku za mastno kožo se izogibajmo pretirani uporabi vlažilnih sestavin ter raje posegajmo po aktivnih sestavinah ali rastlinskih izvlečkih, ki lahko pomagajo pri uravnovešanju mastne ali nečiste kože. Izmed izvlečkov so npr. priporočljivi izvleček repinca, kumare ali gloga, med aktivnimi sestavinami pa najdemo npr. azeloglicin (INCI: potassium azeloyl diglycinate). Uporabo salicilne kisline ali alfa hidroksi kislin začetnikom odsvetujem.

Ko izdelujemo tonik za občutljivo kožo, moramo pazljivo izbirati sestavine in se izogibati vsem tistim, ki so lahko dražilne. Kot vlažilno sestavino lahko uporabimo betain (3%), odlično pa se odreže tudi pantenol (do 2%). Pri uporabi pantenola pazimo na končen lepljiv občutek. Pri izbiri izvlečkov bodimo pozorni na to, da so primerni za občutljivo kožo oziroma da kožo pomirjajo. Takšni izvlečki so npr. aloja, kamilica ali ognjič.

Izdelava tonika za normalno kožo je precej preprosta, saj lahko izbiramo med številnimi vlažilnimi in aktivnimi sestavinami in imamo načeloma manj omejitev. V primeru, da gre za normalno vendar starejšo kožo, bomo več pozornosti namenili vlažilnim sestavinam ter tistim izvlečkom, ki kožo napnejo, npr. ameriški slamnik ali konjska griva. Anti-age aktivne sestavine pa raje uporabimo v primerni, bogatejši emulziji.

Kot smo videli v prejšnjih odstavkih, toniki za obraz sicer temeljijo na vodi in vodotopnih sestavinah, nekateri pa lahko vsebujejo tudi določeno količino alkohola. Pri toniku za suho in občutljivo kožo se izogibajmo uporabi alkohola, pri toniku za nečisto kožo pa bo nizek odstotek alkohola dobrodošel. V nekaterih formulah za tonike boste zasledili tudi do 20% alkohola, kar je s tehničnega stališča popolnoma sprejemljivo. Kljub temu vam svetujem, da uporabo alkohola v vaših tonikih omejite. 

Če želimo, lahko toniku dodamo tudi nekaj kapljic eteričnih olj. Seveda izbiramo tiste, ki so primerni za naš tip kože. Omejimo se zares na nekaj kapljic – do 0,1%. Če nočemo uporabiti solubilizatorja (eterična olja namreč niso topna v vodi), tonik pred vsako uporabo dobro pretresemo.

Ker so toniki pač vodni kozmetični izdelki, se moramo še odločiti, ali bomo v našem toniku uporabili tudi hidrolat. Hidrolate izberemo glede na tip kože, kateri bo tonik namenjen: za suho kožo hidrolat vrtnice ali pomarančnih cvetov, za občutljivo kožo hidrolat kamilice ali sivke, za mastno ali nečisto kožo nepozebnik, za normalno kožo pa izberemo tistega, ki nam osebno najbolj ustreza. Z izjemo hidrolata nepozebnika lahko vsi ostali hidrolati nadomestijo našo »vodo do 100«. V tem primeru je tonik pravzaprav osnovan na bazi hidrolata. 

V primeru nepozebnika je to nekoliko drugače, saj je zaradi možnosti reakcij njegova uporaba omejena. Svet Evrope v knjigi »Plants in cosmetics: plants and plant preparation used as cosmetic ingredient« poroča o uporabi hidrolata nepozebnika v količinah do 50%, vendar bi v prvih poskusih in formulah svetovala, da uporabite nižjo koncentracijo in tako preverite posamezno reakcijo.

Ko smo se odločili, katere vlažilne in katere aktivne sestavine bomo uporabili in smo že določili njihovo količino, je čas, da formulo dokončamo. Izberemo in zapišemo vrsto ter potrebno količino konzervansa ter hkrati določimo pH, ki ga bo izdelek imel. Naj opomnim, da je pri tonikih priporočljiv kisel pH.

Na koncu izračunamo potrebno količino vode oz. hidrolata ter formulo lepo prepišemo na čist list. Ker imamo pri tonikih samo eno – vodno fazo, je delitev v faze nesmiselna. Recept za tonik se zato navadno piše v vrstnem redu izdelave ali dodajanja sestavin: voda, hidrolat, vlažilne sestavine, aktivne sestavine, konzervans ter željen pH. Ob koncu izdelka seveda ne pozabimo preveriti, po potrebi popraviti in zapisati pH vrednosti!

Za zaključek

Vem, da je navadno začetniško navdušenje veliko in v tem navdušenju bi vsakdo rad svoji koži želel le najboljše. Vendar več ni nujno boljše ali – kot pravijo – tudi od viška glava boli!  

Pri formuliranju tonika si zapomnite, da je to le eden izmed izdelkov, ki ga boste nanesli na kožo. Glavna naloga tonika je, da kožo osveži in tonificira. Tonik ni krema, naloga tonika ni, da bo kožo pomladil, naredil lifting, skuhal kavo in opral posodo. Tonik mora v prvi vrsti biti preprost, zato vanj ne tlačite vsega mogočega. Raje izberite dve ali tri sestavine, ki bodo zares primerne in učinkovite: poleg osnove iz hidrolata uporabite eno vlažilno sestavino (z izjemo suhe kože, kjer bosta dve dobrodošli), en izvleček in/ali eno aktivno sestavino. In stop. Dovolj. Ne potrebujete drugega.

Vse ostale bolj ali manj čudežne in bolj ali manj poetične sestavine prihranite za kremo, kjer bodo mnogo bolj koristne in učinkovite.


34 Komentarjev

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 08:01

Pozdrav,
mordaje že kje omenjeno, pa vseeno še raje vprašam..Nekateri oz večina hidrolat so na prodaj že z vsebovanim konzervansom, v primeru nedodatka alkohola, je potrebno še dodatno dodati konzervans, ali tisti delež (čigar količine sicer ne poznamo) v hidrolatu zadostuje?

toncika · 24. februar, 2014 ob 08:55

Pozdravljeni,

odvisno kako hidrolat uporabite in kaj mu dodate. Če hidrolat uporabite čist, kot tak, dodatek konzervansa ni potreben. Če pa hidrolatu dodate vodo in ostale sestavine (sploh če so to kakšne problematične sestavine kot npr. beljakovine ipd), morate izdelku dodati konzervans.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 13:28

moje vprašanje se je nanašalo predvsem na to, kaj v primeru, če kupljen hidrolat ali recimo ekstrakt že vsebuje konzervans, v tem primeru, ali je potrebno konzervans še dodati, ali tisti vsebovan zadostuje? hvala za odgovor..

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 13:29

torej, če kupim neko sestavino, ki že vsebuje npr. cosgard in dodam še h2o in druge sestavine, potem moram še sama dodati cosgard v kol do 1%?

toncika · 24. februar, 2014 ob 13:38

V trenutku, ko dodate vodo, morate dodati tudi konzervans. Ne v količini 1%, Cosgard se navadno uporablja v količini 0,6%. Vem, da to za vas pomeni konzervans + konzervans, vendar pa je to edini način, da zagotovite varen izdelek.

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 14:17

0,6%, torej 12kapljic na 100g tonika? (Kajti 0,6g nikakor ne morem doma tehtati…)

toncika · 24. februar, 2014 ob 14:22

Vse sestavine je potrebno tehtati. Kapljica na moji steklenički je zaradi večje odprtine lahko težja od vaše, kapalka naredi večjo ali manjšo kapljico od vmesnega plastičnega vložka za kapljice in končna količina bo večja ali manjša. Ravno zato je natančna tehtnica neizogibna 🙂

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 14:38

Sem upala, da boste povedali kakšno bljižnico 🙂 Kakšno tehtnico pa priporočate?

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 14:51

koliko pa bi potem bila priporočljiva vrednost dodatka alkohola-kot vloga konzervansa, v emulziji npr, tako da ne destabilizira emulzije?

toncika · 24. februar, 2014 ob 15:03

Ni nobene bližnjice 🙂 Sama sem zelo zadovoljna s tehtnicami Kern, so zelo kakovostne ampak stanejo kar precej.

Da bi alkohol konzerviral emulzijo, ga mora biti kar precej (15%), vendar pa takšna količina že destabilizira emulzijo in je zato potrebno več emulgatorja in močnejši emulgator… kar pa nas spet ne pripelje nikamor 🙂

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 15:22

hvala, sva pa pod to objavo spraševali zgleda dve različni osebi, jaz sem pa odprla tematiko, glavno da smo se sporazumeli 🙂 Lp

toncika · 24. februar, 2014 ob 16:10

Zato pa je lepo, da se podpišete 🙂

Anonimni · 3. marec, 2014 ob 20:25

Pozdravljeni,

doma sem iz obale in že nekaj časa uporabljam kozmetiko, ki se prodaja v trgovinah piranskih solin. Med izdelki prodajajo tudi slanico, torej koncentrirano morsko vodo, ki ostane pri pobiranju soli. Zanima me ali bi lahko tej raztopini dodala nek hidrolat in si naredila tonik za obraz. Pravijo, da slanica vsebuje veliko ionov, ki so koristni za kožo. Ali obstajajo na tržišču podobni izdelki ki so osnovani na (koncentrirani) morski vodi?

V naprej hvala za mnenje.

toncika · 3. marec, 2014 ob 21:02

Živjo,

v prodaji obstaja mnogo izdelkov, ki imajo med svojimi sestavinami tudi morsko vodo ali slanico. Po INCI imenu se sicer ne da razbrati, ali gre za slanico ali preprosto morsko vodo, vendar pa vsekakor takšni izdelki obstajajo.

Ne znam vam povedati, ali obstaja dejansko kakšen izdelek, osnovan prav na slanici – torej takšni, v katerih je glavna sestavina koncentrirana morska voda.

Slanica zares vsebuje mnogo ionov in mineralov, ki lahko dobrodejno vplivajo na kožo. V kombinaciji s hidrolatom bi najbrž dobili dober tonik, da ugotovite pravo razmerje za vašo kožo pa morate narediti nekaj poskusov. Ker ne vem, kako zasičena je ta raztopina in v kolikšni količini bi jo uporabili, vam tudi ne znam povedati, kdaj morate konzervans uporabiti. Slanica sama ima namreč tako visoko zasičenost z ioni, da se v njej bakterije ne morejo razvijati, zato ne potrebuje konzervansa. Ne more pa slanica delovati kot konzervans, zato boste morali ob dodajanju hidrolata poseči tudi po konzervansu…

Lep večer,
toncika

Anonimni · 6. marec, 2014 ob 21:11

Pozdravljena.

Koliko pa priporočate, da je pH tonika? Napisali ste, da naj bo kisel, ampak koliko okvirno je ok? Da si ne bi kakšne škode delala…
Ali moram pH hidrolata izmeriti tudi, če ga uporabljam za dojenčka (npr. za ritko)?

Hvala vam! Želim vam lep večer,
mlada mamica

toncika · 6. marec, 2014 ob 21:15

Dober večer,

pH naj bo kisel, okoli 5. Če bo 6 ne bo nič hudega 🙂

pH hidrolatov je po navadi kisel. Zakaj pa bi ga uporabljali na dojenčkovi ritki, s kakšnim namenom? Pomnite, da hidrolati navadno vsebujejo določeno količino konzervansov – je res potrebno izpostavljati otroka tudi temu?

Lep večer,
toncika

Anonimni · 7. marec, 2014 ob 10:21

Hidrolat sivke prideluje moja tašča in se mi zdi, da lepo pomirja kožo. Zato sem mislila, da bi ga uporabila tudi za vneto ritko?

Lp,
mlada mamica

toncika · 7. marec, 2014 ob 11:35

Če je hidrolat preverjene izdelave (v tem primeru celo družinske!), seveda lahko 🙂 Pravzaprav bo zelo dobro delo 🙂

Ana Karim · 23. april, 2014 ob 12:01

Živjo Tončika, doma imam nekaj sestavin in sem si nameravala zmešati tonik. Imam mešano kožo. Hidrolatu (ali kamilici ali sivki ali čajevcu, nisem še izbrala, ker tega še nisem kupila) bi želela dodati pantenol in aloe vero, ki ju že imam doma? Pantenol do 2%, do koliko pa bi lahko dodala aloe vere? Imam že "konzervirano" Aloe Barbadensis Leaf Juice, Potassium Sorbate, Citric Acid, Sodium Benzoate. Hvala v naprej. Lep pozdrav.

toncika · 23. april, 2014 ob 15:49

Živjo,

če prav razumem, gre pravzaprav za sok aloje, ne za gel. Je to izdelek, namenjen pitju? V tem primeru je morda bolje poiskati gel aloje, saj sok lahko vsebuje antrakinone, ki delujejo dražilno na kožo.

Če gre za gel (kar sicer dvomim, glede na sestavine), namenjen uporabi na koži, pa je odstotek lahko precej visok. Gel iz aloje lahko uporabljate čist na koži, zato količina, ki bi jo dodali v tonik, ni vprašljiva zaradi "prehude" doze, temveč bolj zaradi prijetnosti ob uporabi. Pri tem veliko vpliva tudi izbran zgoščevalec, ki ga v gelu najdemo (ne pa v izdelku, ki mi ga vi opisujete).

Preden karkoli izdelate, preverite, kakšen izdelek sploh imate. In seveda prosim, da preberete tudi objavo o aloji 🙂

Lp
toncika

Ana Karim · 23. april, 2014 ob 19:08

Avtor je odstranil ta komentar.

Ana Karim · 23. april, 2014 ob 19:11

Hm, imam aloe vero, ki je prozorna tekočina kot voda, z INCI sestavo kot sem napisala zgoraj. Kupila sem jo v slovenski spletni trgovini za uporabo v domači kozmetiki. Ali jo lahko dam kolikor želim, npr. 30%?

toncika · 23. april, 2014 ob 19:59

Če je za kozmetično rabo, potem je najbrž vse v redu. Če nikjer ne piše "izvleček", "koncentrat" ali karkoli podobnega, kar bi lahko nakazovalo na nekaj bolj koncentriranega temveč je samo sok, bi ga načeloma lahko dodali tudi v tako visokih odstotkih. Preden izdelate formulo, poskusite kako "lepljiv" je tak sok oz. kakšen občutek vam pušča na koži. Znalo bi se namreč zgoditi, da v prevelikih količinah ni ravno prijeten.

Velja poleg tega opozoriti, da konzervansi, ki so prisotni v tem soku, ob daljši uporabi sprožajo veliko alergičnih reakcij. Bodite pozorni na kakršenkoli znak (srbečica, rdečica, karkoli).

Lp
toncika

Ana Karim · 24. april, 2014 ob 06:06

Hvala, Tončika. Bom vse upoštevala. (Rahlo je lepljiva, ne pa pretirano, ampak rajši res ne bom pretiravala s količino.) Na srečo je nimam več veliko in bom prihodnjič kupila kaj kvalitetnejšega.

Anonimni · 1. junij, 2014 ob 08:45

Zdravo Tončika, zanima me kaj meniš, kako bi dodatek limoninega soka k recepturi zatonik, vplival na rastlinske glicerolne izvlečke (če bi)?

Lp, Lara

Toncika M · 1. junij, 2014 ob 08:58

Zivjo Lara, limonin sok kot tak ne spada med kozmeticne sestavine in torej v toniku nima kaj iskati. Ce imas moznost, da kje dobis limonin sok, namenjen kozmeticni rabi (sterilen in seveda primerno konzerviran) pa je to druga pesem. V vsakem primeru deluje kot kislina in torej bistveno na vecino izvleckov nima vpliva. Ce si mislila na limonin sok kot antioksidant posezi raje po vit. C (ki je konec koncev kislina, ki je v limonu).:)

Anonimni · 1. junij, 2014 ob 11:16

hm, eno vprašanje sem postavila, ki pa ga sedaj ni videti od nikoder… deluje tale zadeva ali še enkrat vprašam? 🙂 lp, lara

Toncika M · 1. junij, 2014 ob 21:01

Oj, deluje, vendar se je iz neznanega razloga tvoje vprasanje zapisalo zgoraj… poglej med komentarje bolj proti vrhu, kjer sem ti tudi odgovorila

Anonimni · 2. junij, 2014 ob 04:36

p.s.: saj ne, da sem ljubiteljica njihove kozmetike,pa vseeno, morda glede tega nisp toliko mimo "vsekali", morda pa le ni tako nesmiselna sestavina tole. http://www.lushusa.com/on/demandware.store/Sites-Lush-Site/en_US/Lushopedia-Start?iid=9858

Anonimni · 2. junij, 2014 ob 17:43

ok hvala 🙂 hm, predvsem sem pomislila na limonin sok iz potencialnih "čistilnih" lastnosti. Morebitnih, ki bi jih menda lahko vseboval. Katere točno so te spojine ne vem (še), bi skoraj da mogla narediti kakšno ekstrakcijo in potem analizo in še potem vprašanje kako enostavno določjivo bi bilo ovrednotiti funkcijo sestavin. Sicer se limona uporablja tudi za čiščenje trdovatrnih madežev-deluje in za posvetlitev las(najbrž vitaminC). Dvomim pa, da ima samo vitamin C zasluge za to, če že, potem bi verjetno kar čisti vitaminC raztapljali v h2o in ga uporabljali. Glede sterilnosti pa je tako- praktično nobena sestavina dobavljiva preko interneta za kozmetične namene najbrž ni sterilna. Dvomim, da pakirajo v sterilnih pogojih, kaj šele da sterilizirajo embalažo, jaz temu skorajda ne verjamem. To gre od proizvajalcev vse do posrednikov-ki pa te surovine pretakajo, prelivajo, tako da sterilne najbrž več niso? sterilni pogoji če naj bi imeli funkcijo so dokaj strogi, naj pa recimo omenim, da sem prejela iz Gisela Manske precej "polit" paket s popuščanjem zavoja embalaž-to mi ne deluje nič kaj sterilno. Glede konzerviranja pa seveda, ponavadi za konzerviranje ekstraktov,ipd. ne koristijo nič "čudežnega", najraje dodajo še kakšen penoxyethanol ali kaj takšnega, tako da konzervans pač. Ali sem na kaj posebnega pri konzerviranju pozabila? Bi pa bilo fino mogoče nekoliko očistiti dobljen sok, kakšnih neželenih snovi in uporabiti bio (neškropljene) limone. Kaj pa vem, ne zdi se mi zanemarjenja vredna potencialna sestavina-kot namenjena za kozmetične izdelke. Morda so limone ugodnejše ne samo zaradi vitamina C. 🙂 upam 🙂

Anonimni · 18. junij, 2014 ob 17:09

Živjo Tončika,

pri izdelovanju kozmetike sem čisto nova in sedaj ko imam končno vse pripomočke se nekako bojim začeti z delom zaradi bojazni pred kontaminacijo izdelkov. Nedavno sem imela grozljivo reakcijo na izdelek, ki ni bil primerno konzerviran, tako da je to trenutno moja glavna skrb. Na neki spletni strani sem prebrala, da je potrebno pri izdelavi tonika hidrolat, vodo in aloe vera sok segreti na 70 stopinj za 20 minut zaradi možnosti okužbe izdelka in da naj bi tonik brez segrevanja izdelovali samo, če imamo dovolj izkušenj s konzerviranjem. Malo me bega–se učinkovine v toniku s segrevanjem do neke mere uničijo? Je res potrebno tonik segrevati, kaj menite vi? In še nekaj v zvezi s konzervansom–če se ga uporablja v koncentraciji od 0.5-1.0 %, kako vem kakšna je ustrezna koncentracija naprimer za tonik (ali je 0,5 % dovolj ali ne)? Od česa je odvisno koliko konzervansa dodam v izdelek? Najlepša hvala za odgovore!

Lp,

Nina

Toncika M · 28. junij, 2014 ob 07:14

Živjo,

najprej čisto preprosto vprašanje: kako pa veš, da je bilo za reakcijo krivo neprimerno konzerviranje? S tem misliš na nepravilni konzervans ali preprosto odsotnost le-tega?

Kuhljačkanje sestavin na 70 stopinj (ali več) je dobro za marmelade. Pri izdelavi kozmetike je takšen postopek nepotreben, saj imamo za konzerviranje konzervanse. Pri tem seveda moramo VEDNO upoštevati, da mora biti okolje čisto, da uporabljamo vedno nekontaminirane sestavine (destilirano vodo in ne doma skuhanih čajčkov, alojo iz trgovine ali njen izvleček, namenjen kozmetični rabi in ne gel ali tekočino, ki ga zjutraj iztisnemo iz listov rastline, ki jo imamo na balkonu itd), da je orodje čisto itn. Segrevanje je lahko le dodatna varovalka, ni pa potrebno. Toliko manj pri tonikih: velika večina rastlinskega materiala (torej tudi hidrolati, izvlečki iz aloje in podobno) so občutljivi na temperaturo in se lahko s segrevanjem uničijo.

Ne uporabljaj sestavin dvomljivega porekla. Torej nobenega "korenčkovega soka", "rmanovega čaja" ali podobno. Nobenega limoninega soga namesto citronske ali mlečne kisline. Samo in zgolj tiste sestavine, ki so namenjene kozmetični rabi in so kot take že kupljene. Uporaba domačih nadomestkov v tem primeru pripelje samo do nepotrebne kontaminacije in posledično do pokvarljivosti.

Če se nek konzervans uporablja v določeni količini (npr. Cosgard 0,2-1%), se načeloma pri izdelavi domače kozmetike držimo sredinske vrednosti, torej 0,6 (ne glede na izdelek). To se je po večletnih izkušnjah (predvsem tujih izdelovalcev) izkazalo kot zelo učinkovit kompromis, ki zagotavlja obstojnost naših izdelkov.

Lp

Anonimni · 29. junij, 2014 ob 14:57

Najlepša hvala za odgovore! Izdelek, ki mi je povzročil reakcijo je imel pač vprašljiv sistem konzerviranja (konzervansa sploh ni oz. po mnenju te kozmetične hiše temu namenu služijo aloe vera, ekstrakt grozdnih pešk in alantoin).

Lp,

Nina

Toncika M · 29. junij, 2014 ob 18:59

Omenjene sestavine zagotovo ne konzervirajo, tako kot ne konzervirajo grenivkine peške… Včasih je takšen opis le marketinški trik, pravi konzervans pa se skriva za imenom "Parfum" ali kakšno drugo kombinacijo sestavin 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja