fbpx

Voski, alkoholi, koemulgatorji in ostali zgoščevalci maščobne faze

Objavil Tončka Mavrič dne

Voski, alkoholi, koemulgatorji in ostala zgoščevala maščobne faze

Cetil alkohol

Že kar nekaj objav tega smo si podrobno ogledali razna zgoščevala vodne faze. Ugotovili smo, da spadajo zgoščevala vodne faze med ti. reološke modifikatorje in da se slednji delijo na modifikatorje vodne faze in modifikatorje maščobne faze.

V tej objavi si bomo podrobno pogledali zgoščevala maščobne faze. Reološki modifikatorji maščobne faze ali lipidni modifikatorji so tiste snovi, ki lahko spremenijo reološke značilnosti maščob. Njihova uporaba je vezana predvsem na dejstvo, da maščobam povečajo viskoznost (kar ljudje pogosto napačno zamenjujejo z gostoto), čeprav močno vplivajo tudi na mazljivost.
 

Med lipidne reološke modifikatorje spada veliko različnih snovi: od bivalentnih ali trivalentnih mil kot npr. magnezijev stearat, preko silike do hidrogeniranega ricinusovega olja in še mnogo več. V tej objavi se ne bom omejila le na tiste snovi, ki se uporabljajo izključno kot reološki modifikatorji maščobne faze, temveč bom zajela širše polje in vključila tudi pregled voskov, alkoholov in koemulgatorjev.

Takšna odločitev je povezana predvsem s praktičnim dejstvom: »pravi« lipidni reološki modifikatorji (kot npr. magnezijev stearat) se načeloma uporabljajo predvsem pri izdelavi emulzij tipa V/O, kjer je za stabilizacijo potrebno zgostiti zunanjo (maščobno) fazo. Magnezijev stearat se v emulzijah tipa O/V skorajda ne uporablja. V teh emulzijah se bolj posgosto uporabljajo alkoholi in koemulgatorji, redkeje tudi voski, ki prav tako vplivajo na viskoznost maščobne faze. Seveda se bom posvetila predvsem tistim snovem, ki se uporabljajo v naravni kozmetiki.  

Vsi modifikatorji maščobne faze, voski, alkoholi in koemulgatorji pa imajo skupno značilnost: maščobni fazi oziroma emulziji močno spremenijo mazljivost. Kot sem že omenila v objavi o tem, kako zasnovati kremo za telo, zgoščevanje krem z uporabo lipidnih reoloških modifkatorjev načeloma ni napaka, vendar pa je večkrat znak nedodelane formule, neznanja in nepoznavanja kozmetičnih sestavin. Pretirani uporabi lipofilnih reoloških modifikatorjev, voskov, koemulgatorjev ipd. se zato, če je le mogoče, izogibajmo oz. jih uporabimo s točno določenim namenom. Vse naštete sestavine namreč močno vplivajo na mazljivost, kvaliteto in prijetnost ob uporabi.  

Z uporabo voskov in koemulgatorjev se mazljivost navadno poslabša: višja kot je temperatura tališča, slabša je mazljivost. Nekateri koemulgatorji in alkoholi poleg tega ob mazanju emulzije na koži puščajo ti. belo sled, ki daje občutek, kot bi se namilili. Tako narejena krema za telo je pogosto neprijetna za uporabo.

Lipofilni reološki modifikatorji (predvsem za emulzije tipa V/O)

Magnezijev stearat (INCI: Magnesium Stearate) in cinkov stearat (INCI: Zinc Stearate) sta bivalentni soli kovin, ki se uporabljata predvsem za stabilizacijo maščobne faze v emulzijah tipa V/O. Oba sta dobavljiva v obliki drobnega, belega prahu in sta netopna v vodi. Če ju dodamo maščobni fazi in močno segrejemo, dobimo ti. lipogel ali gelirano olje. Oba zmanjšata mazljivost maščobne faze in emulzije. V emulzijah tipa O/V se ju načeloma ne uporablja. Oba se uporabljata tudi v dekorativni kozmetiki.

Mikrosilika, pirogenska ali amorfna silika (INCI: Silica) je po svoji kemijski sestavi pravzaprav silicijev dioksid. Obstaja več vrst silike, vendar se v kozmetiki uporablja predvsem amorfna, pirogenska silika. Posebnost silike je ta, da ima zelo drobne delčke, ki imajo zelo veliko površino. Dobavljiva je v obliki zelo drobnega in zelo zelo letečega belega prahu z izredno veliko prostornino: 100 gramov silike ima volumen treh litrov! Prah je strupen ob vdihovanju, zato je potrebno obvezno nositi zaščitno masko. Silika, ki se v kontaktu z maščobami ali vodo spremeni v gel, ni škodljiva. Uporablja se kot zgoščevalec maščob ali rastlinskih olj (ti. lipogel). Na koži pušča suh in pudrast občutek, koža se po uporabi ne sveti. Silika se uporablja tudi pri izdelavi zobnih past.

Cera bellina (INCI: Polyglycerol-3 Beeswax) je derivat čebeljega voska. Preko laboratorijskih postopkov so proste maščobne kisline v čebeljem vosku nadomeščene z estri poliglicerola, s čimer se poveča topnost v vodi. Tako kot ostali reološki modifkatorji tudi Cera bellina lahko maščobam poveča viskoznost in jih spremeni v gel oz. lipogel. Dobavljiva je v obliki belih peletov. Topna je v maščobah pri temperaturi med 63º in 73º Celzija. Za razliko od ostalih reoloških modifikatorjev se lahko uporablja v vseh izdelkih. Stabilizira tako emulzije O/V kot V/O, poveča viskoznost rastlinskim oljem, uporabna pa je tudi v balzamih za ustnice. V primerjavi s pravim čebeljim voskom ne vpliva tako zelo na mazljivost emulzije.

Hidrogenirano ricinusovo olje (INCI: Hydrogenated Castor Oil) je dobavljivo v obliki belega ali rumenkastega prahu in je popolnoma topno v olju. Topi se pri temperaturi med 84º in 88º Celzija. Pri postopku hidrogenizacije se ricinolejska kislina spremeni v 12-hidroksistearinsko maščobno kislino. Le-ta lahko, stopljena v olju, vzpostavi posebno tridimenzionalno mrežo, ki ujame delce olja in tako ustvari bolj ali manj viskozen gel. Hidrogenirano ricinusovo olje se uporablja za stabilizacijo emulzij tipa V/O in za izdelavo brezvodnih lipogelov.

Ob tem velja opomniti, da so se pri praktični uporabi zelo dobro izkazala tudi druga hidrogenirana olja. Hidrogenirana olja se pogosto prodajajo pod različnimi imeni kot npr. »maslo« ali »vosek«, npr. avokadovo maslo ali sojin vosek. V obeh primerih gre za hidrogenirane rastlinske maščobe, kar je razvidno samo iz INCI imena. Vse rastlinske maščobe, ki so v svoji naravni obliki olje, pa se prodajajo kot vosek ali maslo, vam morajo v možganih takoj prižgati opozorilno lučko: po vsej verjetnosti gre za hidrogenirane maščobe! Slednje so v naravni kozmetiki sicer dovoljene, vendar se jih mnogo ljudi raje izogiba.

Vsekakor so različne hidrogenirane maščobe relativno dober nadomestek za hidrogenirano ricinuosovo olje tako za izdelavo lipogelov kot za stabilizacijo emulzij tipa V/O.

Alkoholi, estri, stearinska kislina

Bela, “milnata” sled, ki jo pušča krema med mazanjem

V to skupino spadajo zelo različne snovi, ki imajo različne lastnosti, vendar se vse uporabljajo z istim namenom: povečati viskoznost emulziji in seveda posledično narediti kremo bolj kompaktno. Spodaj naštete sestavine se največkrat uporabljajo v emulzijah tipa O/V. Ker povečajo viskoznost maščobne faze (in posledično tudi kreme), se jih lahko uporablja kot stabilizatorje maščobne faze.

Cetilalkohol (INCI: Cetyl Alcohol) in cetearilalkohol (INCI: Cetearyl Alcohol) imata, kljub svojemu imenu, bolj malo skupnega z (etilnim) alkoholom. S kemijskega stališča so to seveda alkoholi, saj imajo –OH skupino, vendar pa cetilni in cetearilni alkohol spadata med ti. maščobne alkohole. Oba sta dobavljiva v obliki belih granul ali lusk in sta netopna v vodi. Topna sta v maščobah, njuna temperatura tališča je 48º oz. 49º Celzija.  

Cetilni alkohol in cetearilni alkohol se v kozmetiki uporabljata predvsem kot stabilizatorja emulzij. Večkrat sta zmotno poimenovana kot »koemulgatorja«, kar ni najbolj pravilna definicija. Tako cetilni kot cetearilni alkohol sama po sebi nimata nobene emulgatorske moči, saj ne moreta vezati maščobne faze z vodno fazo. Pravzaprav nujno potrebujeta za svojo vključitev v emulzijo emulgator, saj imata zelo visok zahtevani HLB (rHLB). Kljub temu imata posebno lastnost, zaradi katere ju pogosto imenujemo koemulgator: med izdelavo emulzij deloma zbežita in se preselita iz maščobne v vodno fazo, kjer uspešno ustvarita mrežasto strukturo, ki se ob ohlajanju počasi strdi. Prav zaradi tega lahko cetilni in cetearilni alkohol povečata stabilnost emulzije.

Tako cetilni kot cetearilni alkohol lahko najdemo kot samostojno kozmetično sestavino ali kot del bolj kompleksnega emulgatorja. Takšen primer je npr. emulgator Montanov 68 (INCI: cetearyl alcohol, cetearyl glucoside), E-vosek (INCI: cetearyl alcohol, polysorbate 60), še bolj kompleksen pa je Plantec OP2 (INCI: glyceryl stearate, cetearyl alcohol, stearic acid, sodium lauroyl glutamate). Pri uporabi emulgatorjev, ki že vsebujejo kateregakoli izmed tu naštetih zgoščeval maščobne faze, dodatna uporaba cetilnega ali cetearilnga alkohola ni potrebna. 

Razlika med njima je majhna: cetilni alkohol v emulzijah daje koži bolj suh občutek, cetearilni alkohol pa daje nekoliko mehkejši, polnejši, morda mastnejši občutek, zaradi česar je dobrodošel v izdelkih za lase (maske, obloge, balzami). Cetearilni alkohol navadno emulzije zgosti bolj kot cetilni alkohol. Oba povzročata ti. »belo milnato sled«, ko kremo razmažemo, sled je pri cetearilnem alkoholu načeloma precej bolj opazna. 

Cetil palmitat (INCI: Cetyl Palmitate) je ester med cetilnim alkoholom in palmitinsko kislino. Svojčas so ga pridobivali iz kitov, dandanes pa se ga pridobiva sintetično. Cetil palmitat je pravzaprav glavna sestavina spermacetija – voskaste tvorbe, ki se nahaja v glavi kitov glavačev, zaradi česar se cetil palmitatu reče tudi spermaceti.

Cetil palmitat je dobavljiv v obliki belkastih granul, ki se svetijo na poseben način, podoben perlam. Je netopen v vodi in topen v maščobah, temperatura tališča je med 43º in 54º Celzija. Je zelo dobro zgoščevalo maščobne faze, ki za razliko od cetilnega ali cetearilnega alkohola kremam ne daje »bele milnate sledi«. Njegova posebnost je ta, da se dokončna viskoznost kreme pokaže šele po nekaj dneh do enega tedna.

V primerjavi s cetearilnim alkoholom je občutek na koži bolj lahek in mehek, vendar ne tako suh kot pri cetilnem alkoholu. Emulzije s cetil palmitatom imajo poseben lesk.

Gliceril stearat (INCI: Glyceryl Stearate ali Glyceryl Monostearate) je glicerolni ester stearinske kisline. Dobavljiv je v obliki belih peletov, topen je v maščobni fazi pri temperaturi okoli 60º Celzija.

Gliceril stearat je izmed tu opisanih sestavin pravzaprav edini (ko)emulgator, vendar se uporablja tudi kot zgoščevalo maščobne faze. Gre za lipofilen emulgator z zelo nizko HLB vrednostjo (HLB 3,8), zato ga moramo uporabljati v kombinaciji s hidrofilnim emulgatorjem z visokim HLB (npr. PGE-10 laurate). Naprodaj je kot samostojna sestavina, lahko pa ga najdemo tudi v družbi drugih emulgatorjev, ki skupaj tvorijo kompleksen in popoln emulgatorski sistem, npr. že zgoraj omenjeni Plantec OP2 ali kombinacija glicerilstearata in glicerilstearatcitrata.

Kot zgoščevalo maščobne faze bo naši emulziji povečal viskoznost in s tem tudi stabilnost. Na koži pušča bogat vendar nekoliko suh občutek.

Stearinska kislina (INCI: Stearic Acid) je po svoji kemijski sestavi kislina, ki pa ni topna v vodi, temveč v maščobah. Dobavljiva je v obliki drobnih belih lusk ali peletov, njegova temperatura tališča pa je okoli 70º Celzija.

V kozmetiki se za zgoščevanje maščobne faze emulzij uporablja le redko, predvsem zaradi visoke temperature tališča in nekaterih negativnih lastnosti. Stearinska kislina sicer dobro zgosti maščobno fazo, vendar pa daje kremi zelo suh in pudrast občutek. Mazljivost se zelo poslabša, poleg tega pa krema pogosto deluje kot »premalo hranilna«, četudi je količina maščob visoka.

Stearinsko kislino se zato bolj pogosto uporablja v milih, kjer kot dodatek v manjših količinah prispeva k trdnosti in kompaktnosti mila. Stearinska kislina v kombinaciji s trietanolaminom se uporablja tudi za izdelavo krem na osnovi saponifikacije.

Voski

Med voski najdemo kar lepo število sestavin, vendar pa se le peščica teh dejansko uporablja v kozmetiki. Pri uporabi voskov imamo kar precej omejitev, najbolj pomembna pa je ta, da na koži puščajo močno voskast občutek, zaradi česar se jih v emulzijah navadno ne uporablja.

Voski so povečini trdne, voskaste snovi, vendar je med njimi tudi izjema: jojobino olje. Jojobino olje pravzaprav ni rastlinsko olje, saj ni sestavljeno iz trigliceridov (več o tem v objavi o rastlinskih oljih, maslih in maščobnih kislin), temveč spada med voske. Kljub temu pa se na koži obnaša kot olje, kot takega se ga tudi uporablja. Prav zato bomo jojobino olje (oz. vosek) v tej objavi preskočili.  

Čebelji vosek v luskah

Čebelji vosek (INCI: Cera Flava ali Cera Alba, če je beljen) je čebelji proizvod. Dobavljiv je v zelo različnih oblikah: pri čebelarju ga boste lahko dobili še v obliki satov ali v obliki debele plošče, v spletnih trgovinah in v lekarni pa navadno v obliki peletov ali lusk. Takšna oblika je pravzaprav tudi najbolj primerna za uporabo, saj je rezanje koščkov voska z večjega koluta precej zamudno.

Vosek je netopen v vodi in topen v maščobah, njegova temperatura tališča je okoli 64º Celzija. Kot smo že videli v raznih objavah, čebelji vosek ni emulgator. Je glavna sestavina Galenove kreme in tudi glavna sestavina balzamov za ustnice.  

Z izjemo zgoraj naštetih kozmetičnih izdelkov je čebelji vosek precej neuporaben v kozmetiki, predvsem zaradi občutka, ki ga pušča na koži. Kljub temu je lahko njegova uporaba smiselna v primeru zaščitnih krem za roke, kjer pa moramo količino voska dobro uravnovesiti z drugimi sestavinami.

Kandelilov vosek (INCI: Euphorbia Cerifera Wax) je pridobljen iz listov grma iz rodu Euphorbia, ki rase v Mehiki. Dobavljiv je v obliki rumenkastih do rahlo oranžnih peletov, je netopen v vodi in topen v maščobah. Njegova temperatura tališča je med 68º in 72º Celzija.

V kozmetiki se uporablja izključno pri izdelavi balzamov za ustnice in ostalih stikov (korektorji v stiku, šminke ipd), saj zviša temperaturo tališča in trdnost mešanice. Na koži pušča podoben občutek kot čebelji vosek.

Karnavba vosek (INCI: Copernicia Cerifera Wax) je pridobljena iz listov palme iz rodu Copernicia, ki rase v Braziliji. Dobavljiv je v obliki rumenih lusk, je topljiv v maščobah in netopen v vodi. Njegova temperatura tališča je zelo visoka: med 82º in 86º Celzija.

V kozmetiki se uporablja predvsem za izdelavo balzamov za ustnice, šmink in ostale dekorativne kozmetike. Poleg tega, da dvigne temperaturo tališča ostalim voskom oz. celotni mešanici, da carnauba vosek kozmetičnim izdelkom poseben lesk. Na koži pušča voskast vendar precej suh občutek.  

Nazadnje imamo tu še celo serijo cvetličnih in sadnih voskov: vosek vrtnice, mimoze, jasmina itd. ter na drugi strani vosek pomaranče, limone, limete itd. Cvetlični voski imajo navadno čudovito aromo, zaradi katere jih pravzaprav tudi uporabljamo. Tehnične ali praktične vrednosti nimajo, njihova uporaba je vezana na razkošen vonj in se torej omejuje na trdne parfume, balzame za ustnice ipd.

Sadni voski so druga skrajnost, saj nimajo nikakršnega (prijetnega) vonja, imajo pa druge posebne značilnosti. Navadno se jih ne uporablja za zgoščevanje ali stabilizacijo emulzij, temveč predvsem kot aktivne sestavine. Sadni voski iz agrumov vsebujejo namreč proste maščobne kisline (do 15%), fitosterole (do 10%) ter karotenoide in bioflavonoide.


44 Komentarjev

Anonimni · 26. januar, 2014 ob 16:30

POzdravljeni!!!
mene pa zanima,če sem pravilno razumela v vaših zapisih,da je cera bellina emulgator??

Hvala za odgovor

toncika · 26. januar, 2014 ob 18:45

Živjo,

prav ste razumeli. Cera bellina (INCI: polyglycerol-3 beeswax) je emulgator. Zaradi esterifikacije je v primerjavi s klasičnim čebeljim voskom bolj hidrofilna. Uporablja se jo predvsem za želiranje olj, v balzamih za ustnice, v make-upu, kot koemulgator in stabilizator v emulzijah (ima namreč še vedno precej nizek HLB, primeren za emulzije tipa V/O).

Lep večer,
toncika

Anonimni · 29. januar, 2014 ob 15:17

Hvala lepa za odgovor!!!zelo ste me razveselili!!

To se pravi,če sem prav razumela,ga lahko lahko uporabljam namesto drugega emulgatorja (npr. Plantec OP2 ali katerega od naštetih) ? S tem,da bi uporabila stabilizator vodne faze.
Npr. :imam v vodni fazi ksantan gumi in glicerol,ter vodo od 100,v maščobni fazi pa cera bellino namesto Plantec OP2.Je to mogoče??Vem,da je Cera bellina koemulgator,se pravi,da bi rabila emulgator in koemulgator??
Pisali ste,da izvlečke/macerate postavimo v C fazo.Zanima me,če je ob uporabi maceratov potrebna večja količina konzervansa,da bi izdelek ostal "čist"?

Tako kot ostali,bi zelooo pohvalila vašo stran…..izredno mi je v pomoč!!!

Hvala lepa za odgovore,
LP

Anonimni · 29. januar, 2014 ob 15:27

Še nekaj sem pozabila….Napisali ste,da je primerna za tip V/O.V članku piše,da stabilizira tako V/O,kot O/V.Če sem prav razumela,potem ni emulgator tipa O/V???Oprostite,ker mi ni povsem jasno….To se pravi,da daje ta emulgatpr mastne emulzije in ostalo…??
Hvala za odgovore!!!
LP

toncika · 29. januar, 2014 ob 15:29

Ne ne, cera bellina je emulgator z nizkim HLB, torej emulgator za emulzije tipa v/o, emulgatorji, ki ste jih našteli pa dajejo emulzijo tipa o/v.

Če bi želeli uporabiti cero bellino kot emulgator, bi lahko izdelali le emulzijo tipa v/o. To so zelo mastne emulzije, ki za stabilizacijo potrebujejo posebne sestavine in postopke. Izdelava teh emulzij navadno zahteva veliko znanja.

Če bi želeli izdelati klasično emulzijo, bi morali cero bellino kombinirati z drugim emulgatorjem, ki ima visok HLB, npr. PGE-10 laurate, ki pa ga je zelo težko dobiti. Če je neka sestavina "emulgator" to še ne pomeni, da jo lahko uporabimo kot vsak drug emulgator in kombiniranje emulgatorjev ni stvar začetnikov. Cero bellino raje pustite pri miru in si priskrbite kakšen emulgator, ki je preprost za uporabo, kot npr. omenjeni Plantec.

Glede izvlečkov je takole: če so izvlečki pravi izvlečki (torej niso čaji ali rastline v prahu, temveč pravi izvlečki v glikolu, alkoholu, glicerolu ali pa suhi izvlečki, CO2 izvlečki in macerati), ne vplivajo na obstojnost.

Lep dan,
toncika

toncika · 29. januar, 2014 ob 15:33

Pripišem: teorija emulgatorjev je… težavna. Za jasen odgovor bi morala razložiti celotno teorijo o hidrilipidnih vrednostih. Najbrž bo najbolje, da poskusim napisati eno objavo… Samo malček potrpljenja 🙂

Anonimni · 30. januar, 2014 ob 14:12

Hvala lepa!!

Še eno vprašanje imam,če lahko….Rada bi imela lahko kremo,npr. 10%maščobe.To se pravi,da za emulgator vzamem Plantec OP2,za stabilizator ksantan gumi,pa še npr. dodam glicerin….bi mi to dalo lepo kremo,glede na to,da ksantan gumi daje občutek koži, kot ste napisali,kot da bi se potila,Plantec OP2,pa belo sled…..Pisali ste,da se z uporabo ksantan gumija mazljivost poveča…to se pravi,da je ta kombinacija ok??

Imate kakšen dober predlog,kje dobiti,pri katerem prodajalcu dobre sestavine,npr. Plantec op2…in ostale??

Še enkrat se vam zahvaljujem za vse odgovore!!!

Lp

toncika · 30. januar, 2014 ob 14:26

Živjo,

lahka krema za telo ali za obraz? Plantec ni ravno primeren za lahke kreme za obraz, saj visoka količina zgoščevalcev maščobne faze (gliceril stearat, cetearilni alkohol in stearinska kislina) niso ravno najboljša izbira za mastno kožo. Za kremo za telo bi bil pa čisto v redu.

Ksantan gumi daje občutek potenja le v velikih količinah, predvsem na mastni koži in poleti. Učinek bo odvisen od tega, kakšno kožo imate in seveda količino, ki bi jo uporabili… bela sled pa bo z uporabo Planteca neizogibna.

Kar se tiče spletne trgovine… kolikor vem prodaja Plantec OP2 le herbana.si, v tujini pa samo Glamour Cosmetics (pod imenom GC Derm). V objavi Kje kupiti in kaj kupiti imate seznam tistih trgovin, od koder sama precej kupujem. Poglejte si cene in stroške pošiljanja in izberite tisto, ki vam bolj ustreza tudi glede na sestavine, ki jih iščete.

lep dan,
toncika

Anonimni · 31. januar, 2014 ob 15:17

kateri emulgator in stabilizator potem predlagate za mastno kožo na obrazu?
hvla lepa
lp

toncika · 31. januar, 2014 ob 20:11

Živjo,

najboljši so "lahki" emulgatorji: PGE-2 methyl glucose distearate, lisolecitin, cetearyl glucoside (ki pa zahteva vsaj nekaj izkušenj, saj ni preprost za uporabo) – ti mi pridejo tako na hitro na misel. Noben od teh ne naredi kompaktne kreme (in ni ga bio emulgatorja za mastno kožo, ki bi dal kompaktne kreme). Kremo morate zgostiti z uporabo zgoščevalcev vodne faze. Žal je mastna koža zahtevna in se ne razume najbolje s ksantanom. Poseči morate po karagenu ali po poliakrilatih, ki dajejo zelo lepo kompaktnost, vendar niso naravni.

Lp,
toncika

Anonimni · 1. februar, 2014 ob 07:48

Hvala lepa!!!

Je ta mastna koža koplicirana,ne??:)….

Kaj pa je točno Montanov 68?
Ali vi uporabljate kemijsko tehtnico??

Hvala lepa,pa prijeten dan!!!

toncika · 1. februar, 2014 ob 09:36

Vsaka koža je po svoje komplicirana 🙂 Montanov 68 je cetearilni glukozid in cetearilni alkohol – in ravno ta cetearilni alkohol (zgoščevalec maščobne faze) ni ravno dobrodošel v kremah za mastno kožo. Se pa Montanov 68 in cetearilni glukozid uporabljata povsem drugače.

Jaz uporabljam Kernovo laboratorijsko tehtnico. Stane nekaj več, vendar pa je zanesljiva in predvsem trpežna.

Lp,
toncika

Anonimni · 2. februar, 2014 ob 11:22

Torej PGE2 ni Methyl glucose sesquistearate?Kolikšen procent maščobne faze pa zahteva??ali je potreben koemulgator??in s katerim stabilizatorjem bi ga vi uporabili??

Se opravičujem,ker imam veliko vprašanj….

Hvala lepa za odgovore…

Lepo pozdravljeni…

toncika · 2. februar, 2014 ob 11:52

Tego care 450 je PGE-2 methylglucose distearate. To NI methyl glucose sesquistearate. Reciva, da je njegov sorodnik. Uporablja se ga v količinah od 2-3%, izdelamo lahko kreme in losjone. Za losjone mora biti maščobna faza med 15 in 25%, za kreme pa med 20 in 40%. Za izdelavo kompaktnih krem potrebuje dodatne zgoščevalce maščobne faze in seveda zelo kompaktne zgoščevalce vodne faze.

Osebno ga uporabljam pogosto v kombinaciji z methyl glucose sesquistearatom in cetilnim alkoholom, vendar pa načeloma NE potrebuje dodatnih emulgatorjev/koemulgatorjev, seveda v kolikor lahko zagotovite dovolj kompaktno vodno fazo. Moja prva izbira pri teh emulgatorjih je vedno carbomer (v kombinaciji s ksantanom), četudi je daleč od naravnega, ker edini daje kompaktne gele.

Nič se ne opravičujte za vprašanja, to je znak prave radovednosti 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 2. februar, 2014 ob 13:49

Če sem prav prečitala,so za mastno kožo primerne kreme z 10% deležom maščobe?Je to sploh mogoče narediti s katerim emulgatorjem?To me bega…
Gledala sem stran Giselle Mansk: Zanima me,kakšno imate mišljenje o Montanov(TM) LOW…Ali ste ga že uporabili??Je primeren tudi za kreme za obraz,ali samo za losjone,masla???

Hvala!!!

toncika · 2. februar, 2014 ob 14:01

Za mastno kožo na obrazu je pogosto delež maščob še nižji. Zelo pogosto se zato za mastno kožo izdeluje ti. emulsiogele ali gele-emulzije, kjer je celotna emulzija zasnovana predvsem na akrilatnih zgoščevalcih vodne faze. Seveda se da izdelati tudi emulzije s tako nizko vsebnostjo maščob. Eno so priporočila proizvajalca, drugo pa dejanska praksa… v vsakem primeru pro takih formulah ne gre brez carbomerja, saj drugače stvar ne stoji skupaj, še posebej, če bi radi imeli kremo za v lonček.

Mislite na Montanov L? Poznam in ga uporabljam, vendar ni najbolj primeren za začetnike. Pogosto se rad peni in ob neprimerni temperaturi faz ali celo ob prehitri vključitvi emulgatorja emulzija razpade. Daje relativno lahke emulzije, ni pa eden izmed najlažjih. Še vedno namreč vsebuje ne najbolj natančno določene C14-22 maščobne alkohole (kateri so in v katerih odstotkih…bog si ga vedi!).

Ne vem, če sem dovolj dobro razbrala iz dosedanjih vprašanj, vendar se mi zdi, da bi radi kompaktno kremo za v lonček, z emulgatorjem, ki bi bil primeren za mastno kožo. Kot začetniku vam svetujem: lisolecitin, Tego Care 450 ali methyl glucose sesquistearate. In nobenih ali čim manj zgoščevalcev maščobne faze. Priporočila proizvajalcev so res za precej visoko maščobno fazo vendar… vendar se marsikaj da tudi drugače, vendar ponavljam: brez poliakrilatov je izdelava takšnih krem izredno težka, če že ne nemogoča. Sedaj razumete, zakaj pri nekaterih stvareh sklepam kompromise in uporabljam tudi stvari, ki niso naravne.

Lp
toncika

Anonimni · 3. februar, 2014 ob 18:55

Hvala!!!to se pravi,ada je potrebno preizkusiti in najti kombinacijo,ki ti paše na kožo??

Hvala lepa!!

toncika · 4. februar, 2014 ob 09:17

Seveda 🙂 Če bi obstajala preprosta formula "to je za tako kožo, to je za drugačno kožo", bi imeli na svetu samo enega proizvajalca kozmetičnih izdelkov, ljudje ne bi leta zaman iskali "pravo" kremo in tudi jaz ne bi pisala tega bloga 🙂

Lp,
toncika

Anonimni · 13. februar, 2014 ob 14:54

Pozdravljeni!!!
Spet se javjam z vprašanjem. Kje se da kupiti mlečno kislino in raztopino NaOH? ali sam napraviš raztopino?To me zanima v vezi z pH..
Hvala lepa za vse odgovore!!!
LP

toncika · 13. februar, 2014 ob 14:56

Živjo,

raztopino NaOH pripravite sami (80 g vode in 20 g NaOH, pri tem upoštevajte vse varnostne ukrepe: zaščitna očala, maska, rokavice, saj vendar imate opravka z bazo!). Mlečno kislino pa kupite v tujih spletnih trgovinah, npr. Gisella Manske (imenuje se Milch saure).

Lp,
toncika

Anonimni · 13. februar, 2014 ob 19:49

Hvala!!!In čestitam na novi objavi o emulgatorjih…..so zelooo v pomoč,mislim da vsem!!!!:)

Anonimni · 21. februar, 2014 ob 19:36

Pozdravljeni!!
Zanima me,če je mlečna kislina/citronska kislina za uravnavanje pH vrednosti enako?če imajo enak učinek?ali cironsko kislino lahko pripravim sama doma?to se pravi 20% citronke?
Hvala za odgovor!
LP

toncika · 24. februar, 2014 ob 08:29

Živjo,

obe kislini znižata pH in se ju lahko enakovredno uporablja, vendar pa je pogostejša uporaba mlečne kisline (80%). Raztopino citronske kisline lahko sami pripravite doma: 20 g citronske kislien v 80 g vode. Shranjujte v temni steklenički s kapalko, saj jo je tako najlažje dozirati. Obvezno napišite kaj steklenička vsebuje 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 6. marec, 2014 ob 19:17

Pozdravljeni!!
Razmišljala sem….če lahko kombiniramo emulgatorje,koemulgatorje,zgoščevalce maščobne faze,ali lahko kobiniramo tudi stabilizatorje vodne faze??
Veliko ste napisali o substancah,katere se uporabljajo…pisali ste tudi,da INCI imena najdemo na spletu. Katere od njih pa so sploh dovoljene?obstaja lista teh dovoljenih sestavin?

Hvala,lp

toncika · 6. marec, 2014 ob 19:35

Živjo,

seveda se da kombinirati tudi zgoščevalce vodne faze. Pravzaprav se s posameznimi kombinacijami da doseči optimalne rezultate (npr. ksantan in poliakrilati) ali kombinacije za posebne namene (npr, alginati in hidroksietilceluloza).

V kozmetiki je dovoljenih sestavin več deset tisoč imen. Kakšnega seznama ni, obstaja baza podatkov, npr. CosIng, ki pa vsebuje tudi veliko drugih sestavin. V CosIngu najdete tako INCI imena kot tudi kemijska imena in seveda CAS številko.

Lp,
toncika

Anonimni · 6. marec, 2014 ob 20:37

Aha,to se pravi,da več stabilizatorjev da boljši gel??so tudi tu kakšne omejitve?Znima me,nekje sem brala,da se alginat meša v B fazo??je to res??Kakšen gel pa daje??
Zanimivo,nisem vedela,da je toliko teh INCI imen…to se pravi,da se izdelovalci kozmetike "igračkajo" s temi sestavinami? 🙂

lp

toncika · 6. marec, 2014 ob 21:00

Ne, ni nujno, da več stabilizatorjev da boljši gel. Nekateri se med seboj dopolnjujejo, nekatere kombinacije ne dajo nič novega, nekateri pa bolje, da niso skupaj. Potrebno je dobro poznavanje sestavin in seveda obilo prakse. In poskusov.

Načeloma se vse zgoščevalce vodne faze lahko dispergira v maščobah in nato emulgira. Vendar je za to potrebna praksa in veliko izkušenj. Za začetek se naučite izdelave gela s klasičnim postopkom tako, da najprej napravite gel in nato emulgirate.

Alginat daje ehem… lubrifikanten gel. Drugega boljšega opisa ne najdem. Ni ravno najbolj uporaben, vsaj ne v domači izdelavi.

Sestavin je ogromno in možnih kombinacij je ogromno. Lahko rečemo, da se kozmetologi z njimi igračkajo. Pa vendar so to samo nešteti poskusi in eksperimenti. Kozmetika je doživljenjsko učenje, če mislite, da kozmetologi poznajo vse sestavine se prav pošteno motite. Niti zdaleč ne 🙂

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 08:20

Hej,hej!!
Spet vprašanje…he he..Naročila sem Cosgard,tekoči..Na flaški piše,da se daje v vodno fazo pred začetkom segrevanja in mešanja..Ali se ne daje ta konzervans v C fazo??
Pa še nekaj: Zanima me,kakšni so tekoči izvlečki za izdelavo hidrogela?Ali jih sploh priporočate?
Naredila sem kremo po vaših priporočilih…malo mi je premastna,pa bi želela izdelati hidrogel…imate mogoče kakšen nasvet??
hvala lepa,pa prijeten sončen pozdrav!!!:)

toncika · 30. marec, 2014 ob 17:15

Pozdravljeni,

konzervanse je načeloma vedno bolje dodajati v hladni C fazi (deloma zaradi degradacije, deloma pa tudi zaradi celotne formule). Pri dodajanju nekaterih aktivnih sestavin se lahko pH namreč močno spremeni – da bi obstojnost konzervansa čimbolj ohranili, je zato bolje, da ga dodajamo čisto na koncu, ko se emulzija že ohladi in po tem, ko smo že preverili pH emulzije in po potrebi popravili.

Tekoči izvlečki so "zgoščeni" alkoholni izvlečki 🙂 Primerni so tudi za izdelavo hidrogelov, seveda morate pri tem paziti na kompatibilnost.

Receptov za kreme je veliko… sanja se mi ne, kaj ste izdelali. V vsakem primeru je razlika med emulzijo in hidrogelom ogromna: eno je obilna večerja, druga pa kozarec cedevite. Če ste žejni, boste posegli po cedeviti, vendar če ste lačni… Če vam je krema premastna, spremenite formulo. Izboljšajte jo. Čar izdelave domačih kozmetičnih izdelkov je ravno ta, da si jih lahko prilagodimo zahtevam naše kože 🙂

Lp,
toncika

Nana Podgornik · 27. april, 2014 ob 18:35

Pozdravljeni, zanima me kje kupiti, dobiti cvetlične voske? Lep pozdrav, Nana

toncika · 27. april, 2014 ob 19:11

Živjo,

za cvetlične voske ne bi vedela. V objavi Kje kupiti in kaj kupiti je seznam spletnih trgovin, ki ponujajo različne sestavine za kozmetiko. Poskusite pobrskati po teh straneh, zagotovo jih ima Aroma Zone (ki je nekoliko dražji), drugače pa nisem gotova. Pobrskajte med naštetitmi stranmi 🙂

lp

Nana Podgornik · 29. april, 2014 ob 04:57

Najlepša hvala 🙂 Lp Nana

Anonimni · 26. junij, 2014 ob 20:11

Pozdravljeni,

mene pa zanima kje oz. pod kakšnim imenom se prodaja cetil palmitat. Kot sem razbrala iz gornje objave je to precej dober zgoščevalec maščobne faze. Uporabila bi ga skupaj z metil glucose sesqustearate. Sedaj sem ga sicer kombinirala z cetil alkoholom. Zanima me tudi vaše mnenje ali bi bila kombinacija MGS in cetil palmitat boljša kot MGS in cetil alkohol? V kolikšni količini pa se ga uporabi?

Lep pozdrav

Toncika M · 28. junij, 2014 ob 07:03

Živjo,

cetil palmitat se prodaja prav pod tem imenom. Cetyl palmitate, morda bo kje zapisano Cetyl palmitate ester, redkeje "Spermaceti". Dobite ga samo v nekaterih tujih trgovinah.

Je precej dober zgoščevalec maščobne faze, vendar ima v primerjavi s cetilnim alkoholom nekaj prednosti in tudi veliko slabosti. Cetilni alkohol daje "belo milnato sled", ki je pri cetil palmitatu nimamo. V primerjavi s cetilnim alkoholom je cetil palmitate manj "suh" in "voskast" na koži, nekako daje bolj lahek občutek. Cetil palmitat bolj zgosti kot cetilni alkohol, vendar je njegovo zgoščevanje bolj "pudingasto" in seveda veliko bolj pozno. Cetilni alkohol zgosti emulzijo ob ohladitvi, cetil palmitate pa pokaže pravo gostoto šele čez nekaj dni do enega tedna. Ta zakasnitev nas kaj hitro lahko zafrkne…

Količina je kot pri vseh ostalih zgoščevalcih odvisna od souporabe drugih sestavin. Koliko in katere zgoščevalce vodne faze uporabimo, koliko in katere emulgatorje, koliko in katere druge zgoščevalce maščobne faze, koliko in katere maščobe… Vsaka stvar vpliva na končno kompaktnost emulzije. Osebno se pri cetil palmitatu omejim na 1%, pa še to je veliko…

Lp

Anonimni · 31. avgust, 2014 ob 08:10

Zdravo!
Naredila sem oljni macerat iz ognjiča.Rada ,bi naredila ognjičevo mazilo.Ali to pomeni,da moram dodati vosek?Ali vosek nadomesti lanolin?Kupila sem si knjigo Babičina kozmetika in uporablja ogromno lanolina.Sem pa prebrala,kako se pridobiva lanolin in kaj vse lahko vsebuje.Pri Gisele manske se prodaja kakavovo maslo v zrnih.Ali se z njim ravna po istem postopku in je razlika samo v obliki?Ko človek začne brati in dobi različno literaturo res postane zelo zelo zmeden.Avtorica v knjigi pravi da je uporaba vode v milih odvisna od letnega časa.Če se milo izdeluje v poletnem času(april-september) se doda manj vode ker je veliko vlage,pozimi pa več vode vode(oktober-maj).Njen raspon vode na 500gr maščob je torej od 130-190 ml vode.Vi pa svetujete na 500 ml maščob 150 ml vode.Kaj naj upoštevam?Glede na to ,da so kvalitetne sestavine dosti drage ne bi rada naredila milo,ki potem ne bi bilo uporabno.Verjamem ,da mi kdaj tudi ne bo uspelo,pa vendar preden se lotim imam raje določeno znanje.Rada bi si naredila olje za telo,ki ne pušča toliko sledi mastnosti.Z a masažo je vredu tako olje,za mazanje vsako dnevno pred službo pa ni ok zaradi oblačil.Kaj je potrebno dodati takemu olu ali je pomembna samo pravilna izbira olj?
Za vse odgovore se vam prisrčno zahvaljujem.
Lep pozdrav!

Toncika M · 31. avgust, 2014 ob 10:23

Živjo,

za izdelavo preprostega mazila bo dodatek voska čisto dovolj, navadno je razmerje cca 10% voska in 90% olja. Če bi radi dodali tudi nekaj vode, pa boste morali slediti receptu za Galenovo kremo (objavo poiščite na blogu).

Vosek in lanolin se ne nadomestita, oz. vsaj ne povsem. Vosek je vosek in nima nobenih emulgirnih lastnosti, nase ne more vezati niti kaplje vode. Lanolin tudi nima emulgirnih lastnosti, vendar lahko v anhidridni obliki (anhidridni lanolin) veže nase nekaj vode (če se ne motim do 25% svoje teže). Odvisno od tega, kako je lanolin v formuli uporabljen (in čemu služi), ga lahko nadomestite z voskom in/ali drugimi sestavinami.

Bodite brez skrbi, kakavovo maslo pri GisellaManske je pač samo kakavovo maslo – ne glede na to, v kakšni obliki je. Navadno se ga za lažjo uporabo in doziranje prodaja v obliki peletov, zrn ali "strjenih kapelj".

Kar se tiče mila in količine vode bi rekla, da je bolj kot od letnega časa količina vode odvisna od drugih dejavnikov: postopka (hladen, ultrahladen, topel) in seveda od "sistema" oz. "šole" ter željenega rezultata. Obstajata namreč dve osnovni "šoli" za hladen postopek, ameriška in italijanska. Ameriška šola pravi, da se za 1 kg maščob rabi 380 g vode (torej 190 g vode na 500 g maščob), italijanska pa pravi, da je dovolj 300 g vode na 1000 g maščob (torej 150 g vode na 500 g maščob). Izjema so seveda mila po ultrahladnem postopku, kjer pa eksperimenti še trajajo in kjer je količina vode lahko tudi 240 g vode/1000 g maščob.

Če uporabimo več vode, bo masa bolj tekoča in nam bo omogočala tip krašenja, ki se imenuje "swirl". Če uporabimo manj vode, bo masa bolj kompaktna in takšnih krašenj ne bomo mogli izdelati, bo pa bolj primerno za nalaganje v plasti in posledično "plastenje" ali "krašenje in barvanje v plasteh". Mila z več vode bodo zorela dlje, mila z manj vode ma nekoliko manj… Pri milih z veliko količino nasičenih maščob (torej pretežno iz masel) je bolj priporočljivo uporabiti več vode, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi, da bomo imeli povsem trdo maso, ki je ne bomo več zmogli vliti.

Skratka: bolj kot od letnega časa je količina vode odvisna od recepta, željenega učinka in drugih dejavnikov. Bodite brez skrbi: milo bo vsekakor uspelo, pa naj bo količina vode 190 ali 150. Za začetek priporočam 150 (več vode pomeni bolj tekočo maso in posledično je težje ugotoviti, kdaj pride do traku).

Za olje za telo, ki ne pušča mastnosti, je edina rešitev lisolecitin. Poglejte si recept za vpojno olje po tuširanju. V vsakem primeru pa pomnite: nanesti ga morate na vlažno kožo, drugače bo ves trud zaman.

Lp

Anonimni · 1. september, 2014 ob 20:39

Lepo pozdravljena!
Veliko sem naštudirala sem že začela naročat pri giseli manske,ampak še vedno sm zelo zmedena.Delala bom mila po hp,olja za telo in obraz in pa masla za telo.To je za začetek in to si želim poskusiti.Vendar res ne vem kako naj se lotim naročila.Za mila imamo lahko rafinirane maščobe kot osnova do narejene sledi,po sledi pa predvidevam da je bolje dodajati nerafinirane maščobe,ker so negovalne.A pravilno razmišljam?Za olja za telo so pa boljše nerafinirane maščobe?za masla za telo pa spet rabim rafinirane in nerafinirane maščobe?Jooooj kar na jok mi gre ker sm tok naštudirala in v glavi imam toliko podatkov,da sploh več nič ne vem.100x sem že prebrala vse o oljih.Vem da sem si preveč zadala in ker želim naročiti naenkrat bi rada če mi tončka poveš po katerem sistemu naj prvič naročim,da ne bom vsa zmedena.Najbolj me muči rafinirano ali nerafinirano.Ima smisel dajati v mila nerafinirana negovalna olja.Prosim za pomoč.
Lp
MIA

Toncika M · 2. september, 2014 ob 18:51

Živjo Mia,

dajte najprej malček zadihat 🙂 ne si preveč komplicirat zadeve. Stvar je taka: milo gre v odtok in je zato brez veze uporabljati samo nerafinirana olja. Dodatek sem pa tja nerafiniranih olj (sploh po traku) pa bo ok. Kar se tiče krem in ostalega pa je bolje nerafinirana maščoba, vendar si ne belite glave, če nekega olja ne dobite nerafiniranega – nekaterih pač tudi ni mogoče dobiti – in takrat se zadovoljite s čimer lahko dobite. Ne jemljite ničesar kot "strogega pravila" 🙂

Za začetek vam priporočam takole: za mila kokosovo olje (raf.), olivno olje (iz bliznjega Lidla), karitejevo maslo (raf), kakavovo maslo (raf) ter kakšno olje po želji (ki je lahko tudi tisto, ki ga boste uporabljali za kozmetiko). Za ostale izdelke pa izbirajte maščobe po potrebah kože. Priporočam, da si najprej preberete objavo Rastlinska olja: izbira in uporaba: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/12/rastlinska-olja-sestava-izbira-uporaba.html. Poglejte si tudi dokument na povezavi, da ne boste po nepotrebnem kupovali v resnici zelo podobnih olj.

Lp

Naravna Kozmetika · 3. november, 2014 ob 20:36

Zdravo!
Kako se uporablja lanolin v milu?Ali se ga dodaja v osnovno maso ali po sledi?Kako se lanolin obnaša ali pospeši sled?Ali lanolin daje nežnost milu,torej se ga doda za nežno in občutljivo kožo?
Že vnaprej hvala za odgovor.LP

Toncika M · 4. november, 2014 ob 17:34

Živjo,

lanolin se v milu navadno uporablja v omejenih količinah – saj lahko v večjih količinah povzroča alergične reakcije. Alergija na lanolin je bolj pogosta kot si lahko mislite, zato se pri izdelavi mil za občutljivo kožo lanolinu raje izogibajte. Lanolin ne pospeši sledi, zaradi visoke količine voskov pa ostane pri večji količini lanolina milo mehko, zato se pri lanolinu omejite le na nekaj odstotkov.

Lp

Anonimni · 20. junij, 2015 ob 09:09

Imam eno vprašanje: do sedaj sem kot emulgator uporabljala emulgirajoči vosek E-wax. Sedaj sem se odločila za gliceril stearat SE in imam težave. Fazi razpadeta. Kaj delam narobe? Delam tako: 6 % gliceril stearata SE, 22 % maščob, 70 % vodne faze, 2 g dodatki (konzervans, vit. E, EO). Poskusila sem tudi 2 g maščob nadomestiti s cetil alkoholom, a je enako. Hvala!

Toncika M · 19. julij, 2015 ob 17:56

Živjo,

kateri Glyceryl stearate SE je to? Kje ste ga kupili? Obstaja namreč več prodajalcev, ki pod istim imenom prodajajo različen emulgator in zato vlada majhna zmeda.

Poleg oljne in vodne faze ter količine emulgatorja so pomembne tudi vse ostale informacije: temperatura ob emulgiranju? faza A v B ali obratno? zgoščevalci vodne faze? pH ob koncu emulzije? Recept je ravno tako pomemben kot sam postopek, brez natančnih informacij vam ne znam svetovati.

Lp

Anonimni · 5. november, 2016 ob 20:49

Zelo všečni članki. Kje bi pa lahko kupila jasminov vosek?
LP,

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 08:38

Živjo,
poskusite pri Gisellamanske, lahko pa ga ima tudi Behawe (tudi nemška spletna stran).
Lp
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja