Kako zasnovati formulacijo za kremo za telo?

Objavil Tončka Mavrič dne 30. maja, 2013

Kako zasnovati formulacijo za kremo za telo?

Prvi koraki v izdelavi domače kozmetike so zagotovo težki, ne samo zaradi obilice informacij, ki jih je potrebno vedeti, temveč tudi zaradi strahu in včasih pomanjkanja veščin. Zato večina navadno začne tako, da kopira formule, ki so jih preizkusili drugi izdelovalci. To je seveda popolnoma pravilno, saj na tak način začetnik pridobi osnovno znanje in spozna tudi praktično plat. Vsi domači izdelovalci kozmetike pa se slej ko prej soočijo z željo, da bi sami zasnovali svojo lastno kremo. In kaj takrat?

Se spomnite objave o tem, Kako se piše in bere formulacije? Če ste pozorno prebrali objavo, se najbrž spomnite, da se vse recepte za emulzije vedno piše v količinah za 100 gramov, saj količine tako enostavno prenesemo v odstotke. 100 gramov pomeni 100%, 3 grame pomeni 3% in obratno: če moram neko sestavino uporabiti v količini 3% bo to odgovarjalo 3 gramom. Prav zato tolikokrat ponavljam: recepte vedno pišite za sto gramov!

Najbrž se spomnite tudi, da se formule za emulzije načeloma delijo v tri faze: vodno A fazo, maščobno B fazo in hladno C fazo. Takšen zapis formule velja za »dodelano« formulo, vendar pa se »izmišljanje« recepta začne povsem drugje!

Oblikovanje novega recepta ne začnemo z oblikovanjem vodne A faze, temveč z oblikovanjem maščobne faze. Morda se vse skupaj sliši komplicirano, vendar ni. Da bi bila idejna zasnova formule lažja, sem poskusila izpisati neke osnovne smernice. Tokrat se bom posvetila kremam za telo, postopoma pa bomo pogledali tudi ostale emulzije.

1) Količina maščobne faze

Pri formuliranju emulzij se navadno najprej odločimo, kako mastno oz. hranljivo kremo bi želeli. Pri kremah za telo se maščobna faza navadno giblje med 10 in 30%. 10% mastne faze pomeni izredno lahko kremo, 20% srednje mastno kremo, 30% pa zelo, zelo mastno kremo. 35% maščobne faze je že zares veliko, za izdelavo krem s tako obilno maščobno fazo je potrebno dobro uskladiti sintetična mazljiva olja z rastlinskimi olji in voski, da se izognemo težkemu in mastnemu občutku.

Seveda naj takoj opomnim, da se pod izrazom »maščobe« ali »maščobna faza« v tem primeru skrivajo rastlinska olja in masla, sintetična olja in seveda tudi vsi lipofilni emulgatorji in koemulgatorji ter vsi zgoščevalci maščobne faze (voski, cetil palmitat…) kot tudi nekatere aktivne sestavine (npr. tokoferol!).

Odločitev o količini maščobne navadno temelji na različnih dejavnikih, najbolj pomembna sta tip kože in letni čas. Glede na letni čas so kreme bolj mastne pozimi in bolj lahke poleti. Glede na tip kože so navadno bolj mastne, če je koža suha ter lažje, če je koža normalna. Poudarjam zadnjih nekaj besed: kreme so lažje v primeru normalne, ne pa mastne kože – na nogah je koža redkokdaj mastna, zato 10% maščobne faze velja navadno za normalno kožo. Seveda se kriterija glede na tip kože in letni čas pokrivata in dopolnjujeta: zelo suha koža bi pozimi potrebovala okoli 25-30% odstotkov maščobe, poleti pa le 20%. Normalna koža bi pozimi potrebovala okoli 20% maščobne faze, poleti pa le 10-15%.

2) Konsistenca in emulgator

Ko smo določili, kolikšno količino maščobne faze bi radi, se odločimo za konsistenco. Konsistenca je lahko zelo različna: mleko za telo, nekoliko bolj gost losjon za telo ali pa kompaktna krema. Mleko ali losjon bomo dali v plastenko, kompaktno kremo pa v lonček. Na konsistenco lahko vplivajo različne sestavine: vrsta emulgatorja, vrsta in količina zgoščevalca vodne faze, vrsta in količina koemulgatorja ali zgoščevalca maščobne faze ter vrsta in količina rastlinskih masel.

Najbolj pomembna dejavnika sta vsekakor izbira emulgatorja in zgoščevalca vodne faze. Skladno s količino maščobne faze, ki smo jo določili v prvem koraku ter skladno s konsistenco, ki bi jo želeli, izberemo naš emulgator. Seveda niso vsi emulgatorji primerni za vse tipe emulzij, zato moramo zelo dobro poznati lastnosti naših emulgatorjev. Samo za primerjavo: z emulgatorjem Montanov 68 (cetearilni alkohol, cetearilni glukozid) ne bomo izdelali mleka ali losjona za telo, temveč le bolj kompaktne kreme. Nasprotno pa bo methyl glucose sesquistearate lahko dal mleko, losjon ali kompaktno kremo – pač odvisno od tega, kako ga uporabimo in kombiniramo.

Drug najpomembnejši dejavnik za konsistenco je zgoščevalec vodne faze. Le-ta bistveno vpliva na stabilnost, konsistenco in tudi na mazljivost. Pomembno je, da glede na konsistenco, ki bi jo radi dosegli, izberemo tudi zgoščevalec vodne faze.

Povečanje konsistence z uporabo koemulgatorjev, voskov in rastlinskih masel sicer ni napaka, vendar ni najbolj primeren način, če želimo ustvarjati izdelke, ki se bodo lahko kosali z najbolj profesionalnimi. Če za hip pustimo ob strani ekonomsko plat (zgoščevanje emulzije s prekomerno uporabo voskov ali koemulgatorjev stane neprimerno več kot uporaba zgoščevalcev vodne faze) in se posvetimo predvsem prijetnosti ob uporabi, bomo ugotovili, da so kreme z obilico koemulgatorjev in voskov navadno manj prijetne za uporabo. Prevelika količina cetearilnega ali cetilnega alkohola npr. da kremo, ki med mazanjem pušča za seboj ogromno bele sledi, kot bi se mazali z milom. Prevelika količina voskov pa da kremo, ki se ne lepo razmaže in ustvarja občutek, da pod roko »bremza«. Osebno zato svetujem, da uporabo zgoščevalcev maščobne faze omejite, kolikor je mogoče, oziroma da jih uporabite s točno določenim namenom in dobro uravnovešene z ostalimi sestavinami maščobne faze.

3) Oblikovanje maščobne faze

Sedaj imamo že izpisane tri pomembne informacije: količina maščob, konsistenca, ki jo želimo ter emulgator. Čas je, da izoblikujemo našo maščobno fazo. Kot prvi korak moramo najprej ugotoviti, kolikšno količino emulgatorja potrebujemo. Te informacije so navadno podane v tehničnih spremnih listih oziroma nam jih mora posredovati prodajalec.

Za primer vzemimo, da bi radi izdelali mleko za telo z 20% maščobne faze. Izbrani emulgator je methyl glucose sesquistearate. Pogledamo, kakšne so tehnične zahteve in lastnosti tega emulgatorja: za emulzije tipa mleko ali losjon potrebuje 15-25% maščobne faze, uporablja pa se ga v količinah od 2-3% z dodatkom do največ 3% zgoščevalcev maščobne faze. (Iz teh zadnjih vrstic je že razvidno, da bi bila tekoča emulzija tipa mleko ali losjon z maščobno fazo 40% nemogoča – v tem primeru bi morali izbrati drug emulgator!!).

Iz tehničnih spremnih listov smo torej dobili vse informacije, ki smo jih želeli. Za naše mleko za telo z 20% maščobne faze bomo potrebovali 2-3% emulgatorja in 3% koemulgatorja. Recimo, da bomo uporabili 3% emulgatorja in 2% koemulgatorja. Za naš koemulgator si bomo izbrali cetilni alkohol. Od celotne maščobne faze (20%) bomo 3% namenili emulgatorju, 2% koemulgatorju, imamo torej na razpolago še 15% (20-3-2=15).

Teh ostalih 15% sedaj oblikujemo po naših željah: določimo rastlinska olja in masla ter sintetična olja. V primeru, da se uporabi sintetičnih olj izogibate, morate maščobno fazo izoblikovati z nekoliko več pazljivosti, saj bo mazljivost slabša. Če vam sintetična olja ne predstavljajo ovire, vam svetujem, da jih uporabite do največ v enakih količinah kot uporabljate rastlinska olja in masla. Za primer: od teh 15%, ki so nam ostali, uporabite največ 7,5 sintetičnih olj in 7,5 rastlinskih olj in masel. Prevelika količina sintetičnih olj (torej količina, ki je večja od količine rastlinskih olj ali masel) da namreč občutek prazne kreme. Kar se tiče uporabe masel prav tako svetujem, da se omejite: uporaba masel namreč močno vpliva na mazljivost in kompaktnost kreme. Kolikšna je ta količina, vam ne morem natančno povedati, saj je precej odvisna od vsakega posameznika. Osebno se v lahkih kremah za telo omejim na 1% masel, v zelo mastnih kremah za telo pa uporabim največ 5% masel, pri čemer seveda pazim tudi na tip masla.

Pri oblikovanju maščobne faze moramo biti pozorni na to, da nekaterih rastlinskih olj ne smemo segrevati. Ta olja bomo seveda upoštevali v izračunu maščobne faze, vendar pa jih bomo dodali šele v hladni C fazi! Olja, ki so občutljiva na toploto zato posebej označimo, da jih bomo ob prepisovanju formule zapisali v fazo C.

4) Oblikovanje vodne faze

Ko smo izoblikovali maščobno fazo, pride na vrsto vodna faza. Z zasnovo vodne faze navadno ni težav, saj vsebuje le vodo, zgoščevalec vodne faze in glicerol. V vodno fazo včasih namesto vode vključimo druge vodne sestavine kot npr. gel iz aloje ali hidrolate. Te sestavine se štejejo kot vodna faza in nadomestijo del vode.

Zelo pomembna odločitev je seveda izbira zgoščevalca vodne faze in določanje njegove količine. Kot sem že omenila zgoraj, je izbira le-tega odvisna od konsistence, ki jo želimo doseči, vendar pa moramo upoštevati tudi mazljivost. Za kompaktno kremo bomo izbrali zgoščevalce, ki dajo kompaktno, trdno gel strukturo kot npr. poliakrilat, Carbomer ali Carbopol, katerim dodamo do 0,2% ksantan gumija. Za mleka ali losjone pa lahko izberemo ksantan gumi, ki ga uporabimo največ do 0,4%.

V tem koraku torej določimo vrsto in količino vodnega zgoščevalca, določimo količino glicerola in – če želimo – količino hidrolata ali gela iz aloje. Količino vode trenutno zapišemo samo kot »voda do 100«, saj še ne vemo natančno, koliko je bomo potrebovali. Natančen izračun lahko naredimo šele, ko imamo zapisano celotno formulo z vsemi sestavinami.

5) Oblikovanje hladne C faze – vlažilne in aktivne sestavine, konzervans

Eden izmed zadnjih korakov je določitev vlažilnih in aktivnih sestavin. Velika večina vlažilnih in aktivnih sestavin se navadno dodaja v hladni C fazi, saj so neodporne na toploto. Vlažilne sestavine izbiramo glede na letni čas in glede na tip kože. Suha koža potrebuje več vlažilnih sestavin kot normalna koža. Velja poudariti, da je za suho kožo bolj pomembna količina in izbira vlažilnih sestavin kot pa količina maščob! Lahka krema z 10% maščob ter glicerolom in hialuronsko kislino bo suho kožo bolje negovala kot krema s 30% maščob brez hialuronske kisline ali druge vlažilne sestavine!

Pri izbiri vlažilnih sestavin vpliva tudi letni čas: glede na to, kakšen občutek pušča neka sestavina na koži, je lahko bolj ali manj primerna za poletno ali zimsko kremo. Natrijev laktat je npr. izvrstna vlažilna sestavina, ki pa ni primerna za poletne dni, saj daje koži občutek potenja.

Nenazadnje pa na izbiro vpliva tudi kombinacija in medsebojno delovanje sestavin: prevelika količina glicerola in hialuronske kisline skupaj da občutek lepljivosti. Upoštevati moramo tudi vpliv z drugimi sestavinami: uporaba pantenola pogosto razbije strukturo poliakrilatnih ali Carbomer zgoščevalcev.

Kar se tiče aktivnih sestavin (raznih vitaminov, antioksidantov itd) pa je potrebna velika previdnost in seveda tudi izkušenost. Tudi tukaj se odločamo glede na tip kože in glede na letni čas: vitamina A in njegovih derivatov NE SMEMO uporabiti v emulzijah za poletni čas. Starejši koži bomo ponudili več antioksidantov, mladi koži za po sončenju vlažilne sestavine ter pantenol, v kremo proti celulitu bomo dodali tiste aktivne snovi, ki naj bi pomagale pri prekrvavitvi in delovale proti celulitu… Ni odveč, če še enkrat poudarim, da je potrebno pri uporabi aktivnih sestavin veliko znanja in izkušenj, saj lahko z njimi napravimo več škode kot koristi. Začetnikom zato odsvetujem njihovo uporabo.

Kot zadnjo sestavino moramo določiti še konzervans. Konzervans mora biti združljiv z vsemi sestavinami, ki smo jih do sedaj izbrali. Ko preverimo združljivost in zahteve konzervansa, zapišemo njegovo ime, količino, ki jo bomo uporabili in pH, ki ga moramo doseči.

6) Dokončni izpis formule

Naše delo je skorajda zaključeno. Sedaj še enkrat preverimo vse sestavine in količine, preverimo tudi združljivost sestavin in formulo prepišemo na čist papir tako, da jo oblikujemo po pravilih za pisanje in branje formul: faza A kot vodna faza, faza B kot maščobna faza in faza C kot hladna faza. Seveda ne pozabimo v hladno C fazo prepisati tudi vsa rastlinska olja, ki niso odporna na toploto! Kot sem že neštetokrat ponovila, mora vsota vseh sestavin biti 100!

To je bil zadnji korak – zdaj nam ne preostane drugega, kot da našo kremo izdelamo!

Kategorije: KAKO FORMULIRATI?

Oznake: nega telesa

111 Komentarjev

Anonimni · 2. junija, 2013 ob 09:39

Zelo dobro in podrobno obrazloženo – hvala Tončika 😉

radovednica 🙂

Anonimni · 2. junija, 2013 ob 14:12

Dan Tončika ;), moram Vas še nekaj vprašati :)-z znanko sva ravnokar razpravljali o konzerviranju krem, povedala sem ji,da jaz uporabljam cosgard, ona pa mi je omenila, da vse svoje kremice že lep čas konzervira samo z Rosemary Antioxidant (Extract), da je baje super stvar in, da je zelo zadovoljna z njim. Jaz še za ta izvleček nikoli nisem slišala, še najmanj pa, da bi ga lahko uporabila kot konzervans. Sem premišljevala, da gre mogoče za podobno zadev,o kot je ekstrakt grenivkinih semen, ki ste že napisali, da ni tako učinkovt, kot so pisali o njem.

Hvala in lep pozdravček,
radovednica 🙂

toncika · 2. junija, 2013 ob 14:56

Draga Radovednica,

kot že samo ime pove je izvleček rožmarina ANTIOKSIDANT – ne pa konzervans. To je oljnato-smolni izvleček rožmarina (rosemary oleoresin extract, na kratko ROE) in nima nič skupnega z eteričnim oljem. Tako kot tokoferol je to odličen antioksidant za maščobe (uporablja se ga npr. v milih), nikakor pa ni konzervans. Ponavljam še enkrat, da je konzervans samo tista snov, ki uspešno prepreči razvoj bakterij, plesni in kvasovk – kar pa niti izvleček rožmarina niti tokoferol ne moreta narediti. Žal še vedno preveč spletnih trgovin (in ljudi) zamenjuje konzervanse z antioksidanti.

Držite se kar vašega cosgarda 😉

lp
toncika

Anonimni · 2. junija, 2013 ob 15:29

Hvala Tončika za tako hiter in obrazložen odgovor ;), bom jaz kar Cosgard naprej uporabljala :). Bom pa to, kar ste mi napisali povedala moji znanki, da bo tudi ona vedela, da to ni konzervans, apmak le antioksidant :),

hvala in pozdravček,
radovednica 🙂

Biba · 4. junija, 2013 ob 08:41

Zdravo :).
Sem študentka farmacije in sem vaš blog odkrila šele pred kratkim. Letos poleti se z cca 20 otroci, starimi od 6-10 let, odpravljam na poletni tabor. V obliki delavnic, bi jih želela navdušiti nad naravoslovjem, še posebej pa bi jim rada predstavila, kaj vse znajo "tete iz lekarne" ;). Zanima me, če imate kak predlog česa bi se lahko lotili. Sama sem se že domislila izdelovanja kopalnih krogel in enostavnega balzama za ustnice, vesela pa bi bila še kake ideje.

Hvala in lep pozdrav.

Anonimni · 4. junija, 2013 ob 09:33

Pozdravljena Tončika ;), kako ste kaj?

Rada bi Vas vprašala glede emulgatorja Montanov 68, če rabim še mogoče zraven njega kakšen koemulgator ali lahko kar samega uporabljam? Z njim bi pa poiskusila izdelati eno vlažilno kremo za obraz in losijion za telo.

Hvala Vam in lep pozdravček,
radovednica 🙂

toncika · 4. junija, 2013 ob 12:37

Zdravo Biba,

poleg kopalnih krogel in enostavnega balzama za ustnice, ki ste si jih že sama domislila, mi je na pamet prišlo še dvoje zanimivosti iz "domačih loncev". To so voščene barvice (iz voska, olja in barvil) ter domača fimo masa. Za natančne recepte me prosim kontaktirajte preko e-maila na [email protected]

Lep pozdrav

toncika · 4. junija, 2013 ob 12:52

Draga Radovednica,

emulgator Montanov 68 je že sam po sebi sestavljen iz emulgatorja (cetearilni glukozid) in koemulgatorja (cetearil alkohol). Dodatnih koemulgatorjev ne potrebujete, pa tudi zgoščevalcev maščobne faze ne. Montanov 68 je emulgator, ki že sam po sebi da kompaktne kreme, losjon ali mleko je težko doseči.

Lep pozdrav 🙂

Anonimni · 4. junija, 2013 ob 15:11

Zdravo Tončika :),

hvala za informacije 🙂 aha pa uporabljam ga lahko torej le za kremo. Mleko za telo sem ravno naredila-sem ga poiskusila z Planetcom OP2-mi je ratalo samo malce mi je hecno, ker je recept napisan za 100gramov meni pa je prišlo na koncu,ko sem stehtala le 70g mleka za telo. Očitno sem vodo malce predolgo pogrevala in mi jo je šlo nekaj v paro :(. Problem je pa tudi glede doziranja konzervansa na 70g kreme tako, da sem potem morala preračunati,v kremico sem ga dala 7 kapljic-in mislim, da sem ga dala premalo (po izračunih bi ga morala dodati 13,5 kapljic)-strah me je bilo, da bi bila ta količina preveč za kremico?

aja receptek je pa takšen:
20ml olja
5g Plantec OP
5ml glicerin
70ml rožne vode
1ml cosgard

lep pozdravček
radovednica 🙂

toncika · 4. junija, 2013 ob 15:27

Draga Radovednica,

mililitri so mililitri, grami so pa grami. Kako torej, ste merili v gramih ali mililitrih? Voda ima relativno gostoto 1 g/ml, olje pa ne; rastlinsko olje pa 0,92 g/ml. Vaših 20 ml olja tako kmalu postane le 18 g olja…. Recepte se računa, piše in seveda tudi tehta v gramih – ne pa v mililitrih! Še posebej to velja za konzervans!

Poleg tega mora SKUPNA vsota VSEH sestavin (VKLJUČNO S KONZERVANSOM!) biti 100. Pri vašem receptu pa je 101…. Upam, da tisti 1 ml cosgarda ne odgovarja 1 g … če ste dodali 1 g cosgarda joj prejoj! 0,6 g čisto zadostuje za 100 g kreme! Lepo prosim, za vašo varnost, nobenih kapljic – TEHTAJTE!

Kakorkoli je določena izguba normalna – nekaj kreme ostane na paličnem mešalniku, nekaj je ostane v posodi, kjer segrevate in mešate. Kakorkoli se konzervans dodaja na celotno kremo, za takšno skupno količino kot ste jo zasnovali. Prav zaradi teh izgub se konzervansa pri doma izdelani kozmetiki ne dodaja v največji količini, temveč v sredinski. Konzervans torej dodajate tisti emulziji, ki jo imate v posodi, kjer mešate, ne pa v lonček, kamor jo date. Samo tako lahko zagotavite, da bo konzervans zares dobro porazdeljen (v lončku vendarle ne morete mešati s paličnim mešalnikom!) in da bo količina prava za celoten recept.

Anonimni · 4. junija, 2013 ob 16:44

Tončika HVALA, ta recept sem zasledila na neki tuji strani in tudi mene je zmotilo to, da niso vse količine v gramih, ker gram res ni enak ml. Sem šla stehtati 20ml hladno stiskanega sončičnega olja in tethta 15g, kakšno drugo npr z večjo gostoto(olivno) pa verjetno še kakšen gram več, 5ml glicerina pa tetha 7g. Tako, da ta recept res ni uporaben. A je možno, da jaz ta recept preoblikujem v grame? Zgledovala sem se po vašem pristopu, ko lepo opisujete v enem izmed objavljenih tem. Lepo prosim,če ga lahko pogledate. Vodo sem si pustila za na konec, da sem videla, glede na skupen seštevek, koliko jo moram dodati. Zapisali ste tudi glede PH vrednosti, te lističe si pa bom morala tudi nabaviti. Zaenkrat jih še nimam-a bo konzervans kljub temu učinkovit?

FAZA A
Voda do 100 (70,4g)
glicerin (7g)

FAZA B
sončično olje (17g)
emulgator Plantec OP2 (5g)

FAZA C
Cosgard konzervans (0,6g)

Cosgard lahko torej vedno dodam v tej količini tako za kremice, kot tudi za kakšno mleko za telo?

TONČIKA HVALA VAM,
radovednica 🙂

toncika · 4. junija, 2013 ob 17:30

Pozdravljena Radovednica,

tako zapisan recept je super – vse štima, tako delitev v faze kot količina emulgatorja in maščob. Edino, kar bi vas popravila, je količina glicerina. 7 gramov bo morda nekoliko preveč in boste imeli občutek, da se krema ne vpije. Poskusite najprej s petimi grami, da vidite, koliko vaša koža potrebuje 😉

Takšna količina Cosgarda je načeloma vsestransko uporabna, tako da kar pogumno!

Lep pozdrav

Anonimni · 4. junija, 2013 ob 19:01

Tončika, suuuper, moj prvi preoblikovani receptek je uspešen-kar ne morem verjeti, da mi je uspelo 😉 seveda z Vašo pomočjo ;). Bom upoštevala glede glicerina-hvala, ga bom zmanjšala na 5g in hkrati moram povečati vodno fazo za 2,5g torej na 72,5g ;). Aha, torej ta recept bom lahko tudi kaj prilagajala-če bom hotela malo bolj mastno mleko, bom malce povečevala olje, če pa bi hotela še malce bolj vlažilno pa povečam vodo :), seveda ob upoštevanju, da bo vsota vseh sestavin 100g.

Vam moram povedati, da se bila že res čisto obupana, sploh glede tega doziranja s konzervansom (nisem vedela, da se tudi konzervans mora upoštevati v to končno število 100g), se vidi, da sem zelo površno vse skupaj obdelala. Imam še par takšnih receptov, kjer vsota ne štima, tako, da se bom tudi teh kmalu lotila :). Če bom uspela, Vam že jutri kakšnega z veseljem pošljem v pogled, če lahko :):).

Tončika, a Vas lahko še nekaj vprašam; glede segrevanja oljne in vodne faze. Mogoče imate kakšno idejo :). Namreč jaz uporabljam, kar eno veliko posodo z vodo in notri dam dva steklena kozarčka (enega za oljno fazo in drugega za vodno fazo). Problem se mi pa vedno pojavi, ker se oljna faza hitreje segreje, kot pa vodna faza in potem, ta kozarček z oljno fazo parkrat vzamem ven iz ogrevane vode in nato ga dam spet nazaj, da nekako uskladim temperaturo obeh faz, vendar nikoli mi ne rata, da bi bila temperatura obeh faz povsem ista :(, pri vsem tem mojem čaranju pa mi še hidrolat menda za kar par gramov izhlapi, ker nikoli ne dobim na koncu ven okrog 100g kremice, ampak vedno okrog 70-80gramov (30-20g pa mislim, da je res preveliko odstopanje).
Imam pa tudi infradeči termometer, samo nisem najbolj zadovoljna z njim, ker pri merjenju z njim temperatura kar zelo niha-malo preveč odstopanja je-ga moram še proučiti. Skratka ta problem glede usklajevanja temperatur je malce neroden-sem že študirala, da bi pa mogoče poiskusila, z dvema posodama tako, da v eni segrevam oljno fazo v drugi pa vodno fazo-mogoče pa bo tako lažje uskladiti obe temperaturi. Segrevam pa nekje do 75C (oljna faza je ponavadi dobrih 75C, vodna faza pa nekaj nad 70C), nato ju pa združim (oljno fazo počasi vlivam v maščobno fazo in kar z mešalnikom hitro mešam).

Če prav razumem, bi sedaj jaz morala na koncu dobiti okrog 100g kreme iz tega preoblikovanega recepta, no, malo odstopanje seveda bo, kot ste mi že zgoraj lepo napisali, nekaj kreme bo ostalo na mešalniku, v posodi,… vendar na koncu vedno doziram 0,6g konzervansa, čeprav nebo ven prišlo celih 100g kreme. Konzervans pa doziram, ko je temperatura kremice 30C ali manj. Tončika pa Konzervans bo učinkovit, čeprav še nimam PH lističev za preverjanje PH vrednosti?

Tako sem vesela, da sem vsaj en korak danes naredila naprej pa, da ste vi tako prijazni in vse moje napake popravite. Mogoče bom pa res enkrat lahko sama zasnovala svoj receptek ;),

želim Vam lepo nočko pa sva na vezi 😉
radovednica 😉

toncika · 5. junija, 2013 ob 07:12

Dober dan,

no, kot vidite zasnovanje recepta sploh ni tako težko, pravzaprav postane kar enostavno, če se držite nekaj preprostih pravil 😉

Glede segrevanja oljne in vodne faze je tako, da imate v primeru, da uporabite Plantec OP2 možnost ti. "one-pot" emulzije. To pomeni, da sestavine faze A in faze B lahko segrevate SKUPAJ v enem samem lončku in ko doseže temperaturo 70-75 stopinj Celzija, emulgirate. Metoda "one-pot" je izjema in le redki emulgatorji jo dovoljujejo. Če imate opravka z emulgatorjem, ki zahteva segrevanje faz v dveh lončkih, pa segrevajte ločeno. Navadno je pri emulgatorjih podan nek temperaturni okvir (v primeru Planteca med 70 in 75 stopinj) ali neka minimalna temperatura, ki jo morata doseči obe fazi. V takem primeru je pomembno, da fazi dosežeta tisto minimalno temperaturo, ni pa nujno, da sta obe točno iste temperature. Največkrat se vam bo zgodilo to, da bo temperatura ene faze nekoliko višja od druge faze. Vsekakor priporočam, da segrevate v steklenih laboratorijskih čašah (ti. becher), saj imajo standardno debelino stekla zaradi česar se enakomerno segreva tako maščobna kot vodna faza.

Glede pH je tako: Cosgard ne bo učinkovit, če bo pH višji od 7. Uporaba pH indikatorskih lističev je zato nujna. Dobite jih v vsaki bolje založeni lekarni – povprašajte po lističih za merjenje pH urina.

Ko enkrat osvojite osnove, lahko recept spreminjate in prirejate po vaših željah in potrebah. Zelo verjetno je, da vam prvi izdelek ne bo stoodstotno ugajal in ga boste želeli spremeniti – takrat boste vzeli v roke recept, pregledali sestavine in poiskali napake oz. stvari, ki bi jih bilo mogoče izboljšati 😉

Anonimni · 5. junija, 2013 ob 08:56

Dober dan Tončika ;),

ja res je, ni tak bav bav, kot sem pa jaz mislila. Vendar se pa popolnoma strinjam z Vami, da je pa potrebno zelo dobro poznati vse sestavine s katerimi delaš, njihove lastnosti, da lahko veš, koliko jo lahko dodaš, da bo na koncu neka krema vredu izpadla.No tukaj se še moram kar dosti naučiti :).

Supeeer, danes popoldne oz jutri, se bom tako lotila tega recepta, da ga preiskusim in bom upoštevala Vaš nasvet s segrevanjem obeh dveh faz skupaj ;), torej to omogoča emulgator Plantec OP2- super pa le ni tako slab :), čeprav, ko mi ga zmanjka, sem se odločila za povsem naravnega Montanov 68-že imam nagledanega v eni nemški spletni trgovini :).
Hvala tudi za nasvet čaš-becher-bom preverila, če jih imajo mogoče v Sanolaborju ali pa mogoče v lekarnah. Tudi PH lističe bo treba nabavit. Sem še enkrat prebrala vašo objavo glede PH vrednosti. Napisali ste, da naj imajo kreme za obraz in telo pH med 5 in 6,5. Če je nek izdelek preveč bazičen, moramo dodati nekaj kapljic kisline (mlečna kislina, citronska kislina), nato pa ponovno preveriti pH. Če je izdelek preveč kisel, pa moramo dodati nekaj kapljic 20% raztopine NaOH, nato pa ponovno preveriti pH. Hmm tukaj bom pa zopet rabila pomoč :), tega dela me je pa najbolj strah in se ga še, kar ne upam sama podstopiti. Torej, če bo moja kremica preveč bazična, moram dodati eno od teh dveh kislin-katero pa mi Vi priporočate? Težko bo tudi določiti, koliko jo bom morala dodati? Z NaOH oz lugom je pa tudi potrebna velika previdnost in znanje-jooj mislim, da bo ta del še moral nekaj časa počakati. V mojo kremico bom dodala Cosgard in jaz upam, da bo vsaj en mesec oz dva zdržala-tukaj me boste verjetno okarali, samo si pa še res ne upam, ker vem, da imam še premalo znanja :(. Zanimivo Tončika, sem bila pred kakšnimi dvemi mesci na enem tečaju za izdelovanje naravne kozmetike pa smo naredili tudi eno kremico z vodo in na koncu dodali konzervans Cosgard, vendar ta gospa nam pa ni ničesar omenila glede PH vrednosti :(. Jaz pa še sedaj uporabljam to kremico-upam, da se niso že kje začele razvijati kakšne bakterije.

Koliko je treba enih stvari osvojiti, da bo na koncu nek izdelek dober.
Tončika jaz Vas kar občudujem, da toliko veste o vseh teh zadevah. Res te morali vložiti zelo veliko truda, časa, prebirati različno literaturo, da zdaj vse to tako dobro obvladate. A ste kdaj tudi šli na kakšno izobraževanje ali ste to vse sami naštudirali?

Lepo bodite,
radovednica 🙂

toncika · 5. junija, 2013 ob 10:11

Pozdravljena Radovednica,

kar pogumno in brez strahu, tudi NaOH ni noben bavbav, če ga prav uporabimo. Oblecite dolgo haljo, vzemite rokavice (lahko tudi tiste za pomivanje posode) in zaščitna očala (lahko tudi veliiiika sončna očala) in si pokrijte nos in usta. Da izdelate 20% raztopino odtehtajte v stekleno(!) čašo 80 g vode in nato počasi vsujte 20 g NaOH. Premešajte (pazite, da hlapov ne vdihujete!) in pustite, da se samo popolnoma raztopi in ohladi. Nato prelijte v steklenico s kapalko, nalepite etiketo 20% raztopina NaOH in to je to. Ko boste morali kremi dodati nekaj kapljic, boste steklenico odprli in s kapalko odmerili kapljice naravnost v kremo – to je najbolj varen način, saj kapalka zadrži kapljice dokler vi ne stisnete gumice na pokrovčku. Če vam takšna raztopina slučajno kane na kožo, ni potrebno paničariti – pomembno je, da jo samo hitro sperite pod tekočo vodo.

Kar se tiče kisline – citronska kislina je cenejša in jo lahko dobite tudi v bližnji trgovini. Tudi iz citronske kisline morate napraviti 20% raztopino, ki jo boste dali v stekleničko s kapalko. Mlečno kislino dobite samo v spletnih trgovinah kot 80% raztopino, ki je že pripravljena za uporabo. Katero boste uporabili, je vaša odločitev. Osebno imam raje mlečno kislino.

Glede vprašanja, koliko kapljic potrebujete… no, tega ni mogoče vedeti. Pač kanite nekaj kapljic kisline oz. raztopine NaOH – npr. 3 in preverite pH. Če pH še ni pravilen, dodajte še 3 kapljice. Preverite in po potrebi dodajte – dokler ne dosežete željenega pH. Kmalu boste tudi za to dobili občutek 🙂

Seveda vas bi okarala, vendar razumem vaš strah. Po vsej verjetnosti bo pH vaše kreme glede na uporabljene sestavine rahlo kisel (natančno pač ne morem predvideti), tako da vam ne bo potrebno popravljati pH, vseeno pa preverite! Če se boste danes podali v lov za pH lističi, kupite sproti še čaše. Dobite jih zagotovo v Sanolaborju, pazite le, da vzamete dovolj velike, da boste zlahka mešali s paličnim mešalnikom!

Naj še opomnim, da bi v formuli načeloma manjkal še zgoščevalec vodne faze, npr. ksantan gumi. Pravim načeloma – Plantec OP2 po mojih izkušnjah daje stabilne emulzije tudi brez uporabe zgoščevalcev vodne faze, vendar pa zaradi tega mazljivost nekoliko trpi. Za veliko večino drugih emulgatorjev (tudi za Montanov 68) velja, da potrebujejo za maksimalno stabilnost zgoščevalec vodne faze. Ob priliki si zato priskrbite tudi tega 🙂

Ko sem se začela ukvarjati z domačo kozmetiko in sem začela brskati za literaturo, še ni bilo nobenih tečajev, izobraževanja ali podobnega. Edina knjiga v slovenščini je bila Vidmajerjeva knjiga iz (davnih) osemdesetih let, ki pa je predlagala zastarele in neprimerne recepte. Za vse stvari in podatke sem informacije iskala v tuji literaturi in tujih spletnih straneh ter veliko večino stvari tudi sama preizkušala. Potrebno je res veliko truda in učenja, ampak če se neko stvar dela s srcem verjemite, da noben trud ni odveč, vsak trenutek se izplača 😉

Lep dan tudi vam,
toncika

Anonimni · 5. junija, 2013 ob 12:24

Tončika kako ste se zopet potrudili zame, zelo lepo ste mi vse napisali :),tako, da je bilo res super prebrati :). Pri ustvarjanju je pomembna previdnost in natančnost! Vem, da bom morala tudi z lugom in kislino poiskusiti, čeprav po resnici povedano me je res še malce strah. Imam veliko željo tudi enkrat narediti svoje milo :)-v vaših objavah je tudi vse lepo napisano. Sedaj uporabljam kupljeno trdo milo s kozjim mlekom in je suppper zadeva, poleg tega pa še naravna. Ko greš malce brati, kakšne škodljive sestavine se nahajajo v izdelkih za osebno nego (šamponih, deodorantih, kremicah,…) je res ožitek narediti nekaj svojega in naravnega prav tako je tudi kupljena hrana dandanes tudi pod vprašanjem :(. Zato si lahko res srečen, če imaš košček zemlje, da si lahko sam kaj pridelaš in točno veš, kaj poješ, da je res ožitno in zdravo :). Hehe pa me je kar malce odneslo iz moje teme, to so takšne zadeve, ko bi se dalo še veliko razpravljati o tem :).

Skratka Tončika res super napotki, ki se jih bom, "kot pijanec plota držala", ko se jih bom lotila. Na spisku že imam PH lističe, čašo in popolnoma novo tehtnico, saj ta stara, ki jo imam sedaj ni tako natančna, kot bi morala biti.

Hvala še za namig glede zgoščevalca vodne faze ;), ob priliki si bom tudi tega nabavila.

Tako kot ste napisali, res je potrebno veliko truda, časa in prebiranja-tudi sama, če Vam po resnici povem, že kar nekaj časa brskam po internetu, berem knjige, Vas morim in Vam težim :)-če nebi bilo Vas Tončika, jooooj nočem vedeti :), ker bi bilo pa res težko :(, hvala Vam še enkrat, ker ste tako prijazni :), res je malo tako prijaznih oseb dandanes. Zaključili ste pa tudi s tako lepim stavkom :), tudi mene to neizmerno veseli in res delam s srcem, tako, da mi ni niti ene minute žal za te stvari :),

lepo mi bodite,
radovednica 🙂

Anonimni · 5. junija, 2013 ob 19:12

Tončika, suuuper in zelo zanimiv članek ;), ravnokar sem ga prebrala in glej ga zlomka 🙂 že imam vprašanje za Vas :). Namreč takoj, ko sem prebrala odstavek, v katerem pišete o hidrogeniranih maščobah, sem pomislila na moje karitejevo maslo in kokosovo olje. Karitejevo maslo-uporabljam oba dva tako rafiniranega kot nerafiniranega, kokosovo olje pa tudi-v Biotopicu ga kupujem,nimam prav ekstra deviškega, ampak neko srednjo vrednost, ki je namenjena za uživanje oz za kuhanje. O samem postopku rafiniranja sem že brala, da ni tako nedolžen in kakšna sredstva vse uporabljajo za prešiščevanje in beljenje :(. Tako, da rafinirano oz prečiščeno maslo res ni kaj prida, ker so mu odvzeti vsi vitamini,barva,vonj….Hmm torej so vsa masla tako karitejevo, mangovo,… kot tudi kokosovo olje hidrogenirana maščoba? Ali gre tukaj samo za izdelke kot je trgovinska margarina, maslo? Hmm ne vem, če nisem zdaj jaz kaj pobrkljala med sabo te pojme :).

Tončika, lepo nočko pa se jutri kaj tipkava 😉
radovednica 🙂

toncika · 5. junija, 2013 ob 20:11

Draga Radovednica,

zdaj ste pa zares vse pomešali! 😉 Iz raznih plodov, oreškov in semen se lahko pridobiva dve vrsti maščob: maslo in olje. Naravna masla so kokosovo, kakavovo, karitejevo, mangovo, sal in še malo morje drugih masel. Naravna olja pa so lahko avokadovo, laneno, arganovo, olivno, sojino, sončnično in nešteto drugih. Če vzamete neko maščobo, ki je po svoji naravi olje in ga hidrogenirate, dobite hidrogenirano maščobo, ki bo izgledalo kot maslo ali celo kot vosek.

Če najdete v prodaji "avokadovo maslo" in veste, da se iz avokada lahko po naravnem postopku pridobiva le olje, bo tisto maslo po vsej verjetnosti hidrogenirana maščoba. Če najdete v prodaji "konopljin vosek", pa veste, da se iz konoplje po naravnem postopku pridobiva le olje, bo tisti vosek po vsej verjetnosti hidrogenirana maščoba.

(Goveje) maslo v prodaji je pač maslo – naravna maščoba. Kokosovo maslo je v prodaji lahko naravno ali hidrogenirano (morate obvezno pregledati sestavine!). Olivno olje je naravno olje. Sončnično olje je naravno olje. Margarina pa je hidrogenirana maščoba.

Vidim, da bo potreben ena obširna objava o oljih 🙂

Lepo nočko tudi vam 🙂

Anonimni · 6. junija, 2013 ob 06:00

Dobro jutro Tončika ;),

hvala za še enkrat dobro obrazloženo temo; se mi je zdelo, da sem pomešala stvari :):). No zdaj mi je pa vse jasno-hvala. Se pa že veselim obširne teme o oljih, če boste, kaj objavili ;). Zdaj se pa počasi odpravljam po moje ljube stvari, da bom lahko že popoldne kaj "scoprala", Vam javim informacije, kako se bo kremica za telo obnesla :),

Se slišiva,
radovednica 🙂

Anonimni · 6. junija, 2013 ob 16:13

Pozdravljena Tončika ;), Vam moram sporočiti, da tehtnico sem nabavila, tako, da upam, da mi bo dobro koristila :). Mi ni dalo miru :)-včeraj sem dobila takšno veselje za preoblikovanje mojih receptekov, da sem se morala danes spet zraven spraviti :). Ravno sem enega preoblikovala za kremico za obraz in bi Vas lepo prosila, če ga lahko pregledate :), da bom lahko tudi tega preiskusila :).

KREMA ZA OBRAZ
FAZA A
olivno olje (4g)
mandljevo olje (7g)
emulgator Plantec OP2 (4g)

FAZA B
hidrolat vrtnice (39,7g)
destilirana voda (39,7g)
rastlinski glicerin (5g)

FAZA C
Cosgard konzervans (0,6g)

Rada bi imela kremico za bolj suho kožo na obrazu, hkrati pa, da bi bila tudi vlažilna. Zaenkrat še nimam dodanih nobenih aktivnih in vlažilnih sestavin razen glicerina, vendar se bom tudi s tem počasi bolje spoznala. Kremico sem sestavila iz 15% maščobe-upoštevala sem, da bi bila kremica namenjena bolj za suho kožo in, da bi poleg tega bila, tudi dovolj vlažna za poletni čas :). Imam veliko vodne faze-mogoče preveč? Če sem se prav ravnala pa ne vem :(-upirala sem se na Vaše namige in nasvete. Tončika pričakujem kritike in jih bom tudi vesela :),da vidim, kaj in kje sem zopet zamočila :).

Hvala Vam Tončika,
radovednica 🙂

toncika · 6. junija, 2013 ob 16:37

Pozdravljena Radovednica,

formuliranje krem za obraz se nekoliko razlikuje od krem za telo – predvsem zato, ker je navadno koža na obrazu veliko bolj reaktivna. Prav zato sem najprej napisala objavo o formuliranju krem za telo 🙂

Načeloma v tej formuli ni večjih napak :), pripomnila bi samo dve stvari: faza A je navadno vodna faza in faza B maščobna, vendar to ni tako zelo pomembno. Pomembno pa je to, da manjka podatek o (željenem) končnem pH.

S praktičnega stališča pa takole: 15% maščobne faze je pri kremi za obraz nekako primerno za suho kožo, kot ste pravilno izpostavili. Vodne faze nikakor ni preveč – zapomnite si, da suha koža potrebuje veliko vlage in vlažilnih sestavin! Količina emulgatorja bi morala biti pravilna, vendar bo vaša emulzija tekoča oz. v obliki losjona. Če želite kompaktno kremo, morate poseči po zgoščevalcih vodne faze. Naj vas opomnim še na to, da je mandljevo olje za obraz lahko komedogeno (maši pore). Poleg tega je precej toplotno nestabilno in podvrženo oksidaciji, zato bi bilo bolje, da ga ne segrevate. Če ga želite vseeno uporabiti, da dodajte v hladni C fazi.

Vsekakor vam priporočam, da najprej izdelate kremo za telo in se z njo poskusite namazati tudi po obrazu. Tako boste dobili občutek za to, kako koža na vašem obrazu reagira na takšno količino glicerina in maščob in na osnovi tega lahko formulirate naprej 🙂

Lep večer

Anonimni · 6. junija, 2013 ob 17:17

Pozdravljena Tončika ;),

najlepše se Vam zahvaljujem za vse koristne informacije :)-jih bom vsekakor upoštevala! Za mandljevo olje pa tudi nisem vedela, da lahko maši pore :(-hvala, zelo koristen podatek. Zgoščevalec vodne faze-a mi lahko lepo prosim svetujete, katerega naravnega oz kakšnega, ki ga Vi uporabljate, ter ste zadovoljni z njim :)?

Vredu, najprej bom izdelala kremico za telo, da sploh vidim, kako mi bo odgovarjala, potem pa veselo na delo naprej ;),

hvala Tončika za vseeeee, sva na vezi ;),
radovednica 😉

toncika · 6. junija, 2013 ob 18:37

Živijo,

zgoščevalcev vodne faze je namenjena cela objava (Zgoščevalci ali stabilizatorji vodne faze), tako da si tam lahko preberete kaj več. Jaz uporabljam veliko različnih – pač odvisno od namena in izdelka – tudi take, ki ne spadajo v naravno kozmetiko. Vam bo najbrž najlažje dobiti ksantan gumi 🙂

Anonimni · 9. junija, 2013 ob 17:43

Lepo pozdravljena Tončika ;),

se Vam šele danes javljam. Hvala-sem si prebrala o zgoščevalcih oz stabilizatorjih vodne faze. Ksantan gumi, koliko sem prebrala, je naravne osnove, tako, da mi je prav posebej všeč :), sem ga pa tudi že zasledila v Organiki :).

Poročati Vam moram o mojem podvigu 😉 končno sem naredila ta moj losijon, in je izpadel zelo vredu-proti pričakovanju :). Upoštevala sem Vaše nasvete-maščobno in vodno fazo sem kar skupaj zmešala in nato segrevala. Tončika, verjetno bi morala imeti poleg rokavic, tudi tisto malo belo masko za nos in usta, kajti, ko se zmes segreva, oddaja paro, no skoraj vse sestavine so naravnega izvora, razen emulgatorja Planteca OP2 in verjetno ga ni ravno zdravo vdihavati? Edini kiks sem pa res naredila, ker sem si pozabila pripisati uravnavanje PH vrednosti (, tako, da potem nisem izmerila PH vrednost, da bi vsaj lahko informativno videla kakšna je :(-spomnim se, da ste mi zadnjič prav napisali, da moram k mojem receptu še to zraven dodati. Losijon sem pa naredila samo iz polovične mase, konzervans sem pa tudi dodala. Skratka, ko sem se namazala, sem zasledila malce belo kremasto sled-kakršno ste Vi prikazali na eni slikici, vendar se brez problema lahko razmaže. Losijon je lepo tekoče osnove-je res lep na pogled. Koža je navlažena, vendar je koža na mojih rokah in nogah zelo suha, tako, da bi morala še povečati vlaženje. Zdaj pa ne vem, ali bi morala povečati kakšen gram ali dva glicerina ali vode, da bi bila koža še bolj navlažena? Pomoje je glicerin tisti ključni faktor, nisem pa povsem prepričana, kajti, če ga bom pa preveč dodala, pa bo začutiti tisti lepljivi občutek na koži, kar pa tudi ne bo najbolj prijetno za uporabo.
Mogoče me samo moti, ker ima losijon sedaj malce vonja po konzervansu, tako, da sem že študirala, da bi dodala kakšno kapljico ali dve eteričnega olja, da bi malce prekrila ta vonj :).

Vas moram pa še nekaj vprašati glede labelic :), tudi te sem že poiskusila narediti pred kakšnim mesecem. Imela sem podobni recept, tudi z ricinusovim oljem-sem pa ravno takrat malce olja raziskovala in naletela na informacijo, da ricinusovo olje ni najbolj priporočljivo za uporabo-vendar, to so pomoje mislili v zelo velikih količinah.V mojem receptu pa ga je bilo bolj malo (60g sončičnega olja,15g ricinusovega olja,15g čebeljega voska). No prebrala sem, da ni najbolj priporočljivo za nosečnice,drugače pa mislim, da je povsem varno. Jaz sem ga potem nadomestila kar z olivnim oljem, naslednjič pa bom uporabila kar ricinusovega. Tokoferol-jaz imam pa Vitamin E Tokoferil acetat-tudi to sem si prebrala v vaši objavi,da le-ta na žalost ni učinkovit proti žarkosti olj :(, jaz pa ga prav iz tega razloga nabavila in dodala :(.Tončika, a tokoferol in tokoferil acetat sta varna a ne? Prebrala sem, da so delali raziskave, in da je ena ali več študij pokazalo nastanek tumorjev na živalih-vendar to mislim, da so bile zopet zajete zelo visoke koncentracije, medtem, ko pa v kremah, labelicah pa ni prisotnih tako velikih koncetracij.

Pa sem Vam zopet napisala cel esej :),

lepo bodite pa se slišiva,
radovednica 🙂

toncika · 9. junija, 2013 ob 19:30

Dober večer Radovednica,

najprej čestitke za vašo kremo 🙂

Potem pa: dajte no za vraga, ali nosite masko tudi, ko kuhate juho in cvrete jajca? (mimogrede, o nevarnih snoveh, ki se lahko sproščajo med kuhanjem pa nihče nič ne reče….) Pri izdelavi krem iz takšnih sestavin zagotovo ni potrebna maska. Dajte no malo korajže in poguma! Iz tega, kar pišete, izgleda, kot bi se bali še muhe ki leti v zraku in lastne sence! Ali ste kdaj slišali za Paracelzija in njegov rek, da "so vse stvari strupene in nič ni brez strupa; samo količina je tista, ki določa, kdaj je neka stvar strupena"? Tokoferol, ricinusovo olje, emulgator, konzervans… vse je škodljivo – toda v katerem odstotku in pod katerimi pogoji? Tudi voda, ki jo pijete, je škodljiva. Mleko, jogurt, hrana, vse. Za vsako stvar lahko obstaja dokaz, da je škodljiva. Vendar to še ne pomeni, da boste zaradi nje umrli. Malo poguma pa bo 😉

Kar se tiče vlažilnega učinka pri vaši kremi je tako, da je emulgator že sam po sebi bolj "suh" in "pudrast", zato bo vsaka emulzija z njim dajala določen občutek "pudraste" kreme. Zadevo lahko deloma popravite že z uporabo ksantan gumija (le-ta namreč ni samo zgoščevalec, temveč tudi odlično vlažilno sredstvo), deloma pa z dodajanjem drugih vlažilnih sestavin (natrijev laktat, natrijev hialuronat itd). Dodajanje čiste vode problema ne reši – voda s kože izhlapi, če nima nečesa, kar jo zadržuje: vlažilna sredstva in sredstva, ki zmanjšujejo TEWL (npr. določena količina maščobe in/ali uporaba nekaterih emulgatorjev).

Kar se tiče ricinusovega olja je, kolikor vem, varno za uporabo NA KOŽI. Kot vsa olja in vse sestavine pa lahko pri posameznikih sproži alergične in preobčutljivostne reakcije. NOTRANJA uporaba je odsvetovana nosečnicam, v kolikor lahko sproži porod. Če torej niste noseči in niste alergični, lahko brez skrbi uporabite tudi ricinusovo olje. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18080873

Anonimni · 10. junija, 2013 ob 12:21

Heeej Tončika :),

hvala za čestitke ;), kremica res ni slaba. Hehe hvala za razlago o strupenih stvareh :), torej tukaj ni potrebno nobene zaskrbljenosti in potrebe po maski :).
Aha torej emulgator je bolj takšne sestave, da daje občutek suhosti in malce bolj pudraste sestave-hvala.Ksantan gumi bo potrebno počasi nabaviti pa bo kremica že veliko boljša ;).

In hvala za informacije glede ricinusovega olja ;), naslednjič ga bom dala v moje labelice ;), zdaj sem ga raje zamenjala, ker še nisem bila čisto prepričana zaradi njegove uporabe. Hvala tudi za linkec o poročilu varnosti uporabe ricinusovega olja-sem si ga prebrala ;).

Tončika lepo bodite pa se tako še slišiva kaj,
radovednica 😉

Anonimni · 10. junija, 2013 ob 15:36

Tončika pozabila sem pa Vas vprašati, kje bi lahko kupila Tokoferol, kakršnega Vi uporabljate, da bi ga lahko dodala v kremo, kajti zdaj, ko bo bolj vroče, bodo olja v kremah še bolj podvržena žarkosti. Ta Vitamin E (tokoferil acetat)-kupila sem ga v lekarni,ni učinkovit, ker sem ravno danes zasledila v eni moji kremici iz karitejevega masla in olja (avokadinega in sončičnega olja-sem prebrala, da nista tako hitro žarka, vendar v mojem primeru sta :(), kajti kremica že ima malce vonja po žarkosti :(. Res pa je, da kremice nimam shranjene v hladilniku, ampak kar na nočni omarici. V lekarni sem povpraševala za tokoferol, vendar mi niso znale povedati, kje bi ga lahko kupila. V spletnih trgovinah sem pa vsepovsod zasledila, da imajo na voljo le TOCOPHERYL ACETATE-to pa mislim, da je ravno ta, ko ga jaz imam, ki je neučinkovit proti žarkosti olj.

Hvala Vam za odgovor in lep preostanek dneva,
radovednica 😉

toncika · 10. junija, 2013 ob 16:43

Draga Radovednica,

bolj slabo ste pogledali tele spletne trgovine. Tovarna Organika ima tocoferol (INCI: tocopherol); da raznih tujih trgovin niti ne omenjam. Na blogu je naštetih kar nekaj trgovin, vse sestavine, ki jih opisujem, se lahko dobi tam.

Anonimni · 11. junija, 2013 ob 14:13

Zdravo Tončika ;),

sem šla še enkrat preveriti Organiko, samo jaz sem mislila, da je to ta Vitamin E, ki ga imam doma, ki ni učinkovit. Doma imam od proizvajalca Natural Wealth Natural Vitamin E-oil (100IU, 333% asd-Alpha Tocopherly Acetate).Piše, da je Natural Wealth E vitaminsko olje namenjeno za zunanjo uporabo ali kot dodatek k prehrani. Mešanica čistih rastlinskih olj in olja pšeničnih kalčkov je bogata z vitaminom E. Nikjer pa ne piše, da bi bilo tudi učinkovito proti žarkosti olj.
Za zunanjo uporabo:
za nego kože proti gubam in starostnim pegam
za vzdrževanje elastičnosti kože
za revitalizacijo kože

Kot dodatek k prehrani:
E vitamin ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom

Vsebnost:
1 kapljica olja (0,05 ml) vsebuje 14,7 mg (20 i.e.) vitamina E.

Uporaba:
Kot dodatek k prehrani 2 kapljici dnevno s hrano ali pijačo. Za zunanjo uporabo vsakodnevno olje oz. skupaj s kremo enakomerno nanašati na kožo.

Hvala Tončika-potem pa si bom tega iz Organike naročila za moje kremice, da jih zaščitim pred žarkostjo.

Pozdravček,
radovednica 😉

toncika · 11. junija, 2013 ob 21:09

Draga Radovednica,

prav zato obstaja nomenklatura INCI – da se izognemo situacijam, kot je ta. Vitamin E je lahko tako tokoferol kot tokoferil acetat kot tokotrienoli kot mešanica vsega naštetega. Samo INCI vam pove, kateri je tocopherol – in kolikor vem, je pri Organiki jasno zapisan, če gledate seznam sestavin 🙂

Kadarkoli ste v dvomih o neki sestavini, povprašajte prodajalca. On je dolžan vedeti, kaj prodaja.

Anonimni · 12. junija, 2013 ob 05:23

Dobro jutro Tončika ;),

najlepša Vam hvala za informacije, res me je zmedlo in nisem bila prepričana za kateri Vitamin E gre. Še dobro potem, da obstaja INCI-bom sedaj tudi na to bolj pozorna-hvala. Sem si še enkrat prebrala, kjer ste lepo opisali Tokoferol. Napisali ste, da se naj omejimo v kozmetiki, do nekje 5% njegove uporabe. Da bi zaščitili izdelek pred oksidacijo, pa je tokoferola torej že dovolj 0,25-0,5% na 100g kreme-bom najprej poiskusila v tej količini,da zaščitim mojo kremico :).

Danes si ga naročim ;),

lepo dan Vam želim pa sva na vezi,
radovednica 🙂

Anonimni · 12. junija, 2013 ob 19:59

Dober večer Tončika :),

komaj sem že čakala, da se zopet spravim zraven mojih receptekov :). Preoblikovala sem en recept za hranljivo-vlažilno kremo za suho kožo in nastalo je naslednje ;), dodana je pa tudi novo naročena sestavinica ksantan gumi :).

FAZA A
voda do 100-hidrolat vrtnice (68,1g)
glicerol (5g)
ksantan gumi (0,3g)

FAZA B
Plantec OP2(emulgator) (7g)
karitejevo maslo (3g)
olivno olje (4g)

FAZA C
tokoferol(antioksidant)(1g)
avokadovo olje (11g)
cosgard (konzervans) (0,6g)
PH

Pomagala sem si z vašimi nasveti, ki ste mi jih do sedaj podali. Emulgator sem povečala iz 2g na 7g, ker bi rada, da bi bila moja kremica malce bolj kompaktna in ne tekoča :). Kremica vsebuje 25% maščobe-upam, da ni preveč. Rada pa bi, da je kremica tudi vlažilna in primerna za suho kožo. Lepo bi Vas prosila, če mi lahko pogledate in, če se Vam zdi, da je kje kakšen kiks, bi bila vesela, da me popravite :).

Hvala Tončika in lepo nočko :),
radovednica 😉

toncika · 12. junija, 2013 ob 20:11

Dober večer Radovednica,

vse popolnoma pravilno 🙂 manjka samo podatek, kakšen bi moral biti pH na koncu. Drugače pa vse na svojem mestu. Tudi količina emulgatorja bo prava, saj se pri količini emulgatorja nad 6% viskoznost močno poveča. Edini popravek, ki bi ga naredila, je ta, da bi količino avokadovega in olivnega olja obrnila. Prevelike količine olj v hladni C fazi namreč lahko emulzijo preprosto porušijo.

Ali bo to dovolj hranilno in dovolj vlažilno pa ne morem vedeti – to morate sami ugotoviti na lastni koži. Kot vidite, je izdelava "prave" kreme za svoje potrebe vse prej kot preprosta stvar 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 13. junija, 2013 ob 06:44

Dobro jutro Tončika ;),

kako sem vesela, da je skoraj ves recept pravilen :),hvala za popravilo,bom zamenjala količini olj-nisem vedela, da se lahko emulzija zaradi tega poruši :(-HVALA.
PH naj bi bil 5-ko jo bom naredila, bom preverila, čeprav, kolikor sem gledala, nimam nikjer na embalažici napisane kakšne lestvice, da bi se lahko po njej ravnala-ind.lističe sem pa kupila v Sanolaborju-ind.lističi za merjenje urina-bom pa še enkrat preverila glede lestvice.Naslednji teden bom dobila sestavino ksantan gumi :)-v vaši objavi sem si prebrala da ga uporabljamo najbolje v količinah od 0,1-0,4% (jaz bom poiskusila s količino 0,3g) in, da ga vmešamo kar med glicerol, dobro premešamo, šele nato dodamo počasi vodo, dokler ne dosežemo željenega gela-bom izbrala, kar ta Vaš prvi postopek :).Če mi pa še kaj ne bo jasno, Vas bom pa morala zopet vprašati :).

Pozabila sem pa včeraj pripisati, da je to kremica za obraz in ne za telo. Zadnjič ste mi napisali, da se kreme za obraz malce drugače formulirajo, kot pa kreme za telo.Jaz upam, da bo vredu ta kremica, drugače jo bom pa uporabila kar za telo ;).Komaj že čakam, da boste objavili, kako se pa pravilno formulira kremica za obraz ;).

Prebrala sem si tudi Vašo objavo glede hidrolatov oz rožnih vodic-jaz sem zaenkrat poiskusila le vrtnico in sivko, no virginski nepozebnik pa uporabljam za deodorant.Uporabljam jih kot tonik za obraz, sploh sivka je baje vredu za kakšne problematične predele-jaz imam na desni strani obraza že dolgo časa par mozoljčkov, ki se jih nikakor ne morem rešiti pa samo na desni strani, tako, da uporabljam kar sivko in mislim, da mi pomaga-imam občutek, da je sedaj koža malce boljša.Skratka moram še poiskusiti tudi preostale hidrolate :).

Tončika rada bi Vas samo še vprašala, iz katerega konca Slovenije prihajate? Sem moji mami povedala, kako ste zelo prijazni in kako mi vse skozi pomagate pri mojem raziskovanju in učenju :). Je bila tudi zelo vesela in tudi njo zanima iz kje ste :), pa pošilja Vam pozdrave :),

lepo bodite, se pa tako in tako kaj slišiva ;),
radovednica 🙂

toncika · 13. junija, 2013 ob 08:51

Pozdravljena,

bojim se, da imate napačne pH lističe…. kakšne prodaja Sanolabor, ne vem, jaz moje kupujem v lekarni (Sanolabor ni lekarna!). Morajo biti takšni, kot jih vidite na sliki pri objavi o pH vrednosti – na škatlici mora biti jasna lestvica. Če lestvice ni, si s temi lističi ne boste nič pomagali.

Pri izdelavi gela iz ksantana bodite potrpežljivi in delajte počasi. Dokler gel ni popolnoma homogen, je bolje, da ga ne uporabite. Če je potrebno, ga pustite celo noč, da se fino namoči.

Jaz sem s sončnih primorskih koncev, malo na tej, malo na oni strani meje 😉 Lepo pozdravite vašo mamo 🙂

Anonimni · 13. junija, 2013 ob 12:59

Zdravo Tončika ;),

se je tudi meni zdelo, da mi manjka pri teh PH lističih, ta lestvica-sem mislila, da je ta lestvica v škatlici priložena, vendar je ni bilo :(. Škoda, bom morala nove nabaviti, sedaj pa obvezno v lekarni.

Se bom držala nasvetov, kot ste jih opisali v objavi Ksantan gumija,vmešala ga bom med glicerol-poiskusila bom z mešalnikom, da se bo čim bolje premešal, ali pa ga bom pustila stati kar čez noč, kot ste mi napisali. Potem pa bom postopoma dodajala vodo-lahko je topla ali mrzla. Jaz jo bom malce segrela-do katere temperature pa je najbolje, da jo segrejem? Da je ne bom kje preveč ali premalo segrela. Aja pa še eno vprašanje :), moja mama ima kar suho kožo-sem prebrala, da je fajn vlažilen za suho kožo, seveda v pravi količini. Kaj pa če je koža mastna, ga v takšnem primeru raje izpustim, ker sem si prebrala, da lahko povzroča potenje?

Tončika, najlepša hvala Vam za vse koristne nasvete :),

mami se lepo zahvaljuje za sončne pozdravčke iz primorske :), lepo bodite ;),
radovednica 🙂

toncika · 13. junija, 2013 ob 16:28

Draga Radovednica,

izdelava gela iz ksantana ni nobena znanost – bolj topla ali bolj mrzla voda ne spremeni bistveno rezultata. Poskusite na več načinov, da najdete tistega, ki vam najbolj leži. Važno je le, da ste dovolj potrpežljivi: gel mora zares biti homogen preden emulgirate.

Ksantan je res vlažilen za suho kožo – če ga primerjamo z zgoščevalci kot npr. hidroksietilceluloza ipd. Vendar pa je v primerjavi s pravimi vlažilnimi sestavinami (npr. natrijev laktat ali hialuronska kislina) daleč, daleč zadaj. Kar se tiče mastne kože, ga je bolje zelo omejiti, max 0,1 za obraz.

Veste, govorjenje o neki snovi, ki je še nimate pod roko in je še niste nikoli začutili, je precej nesmiselno. Ko ksantan gumi dobite, izdelajte gel in ga raziskujte. Takrat boste veliko bolje razumeli vse lastnosti in posebnosti 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 13. junija, 2013 ob 17:09

Zdravo Tončika :),

hvala, ko ga dobim, grem v akcijo in bom videla kaj bo ratalo :). Aha, teh vlažilnih sestavin, ki ste mi jih našteli pa še zaenkrat ne poznam-upam pa, da jih bom kmalu :).

pozdravček od radovednice 🙂

Anonimni · 18. junija, 2013 ob 10:04

Lepo pozdravljena Tončika :), kako ste kaj?

računalnik mi je malce ponagajal, tako, da smo ga šele danes uspešno usposobili :).
Sem videla, da imate malce preurejeno stran-zelo fajn 😉 in tudi zelo super ideja glede tečaja oz delavnice :). Tončika, mogoče že veste kje boste imeli lokacijo izvajanja te delavnice?

Vam moram še povedati, da sem danes končno dobila sestavionici Tokoferol ter Ksantan gumi, tako, da danes popoldne oz jutri, že grem v akcijo izdelave za mojo kremico :).

Če pa bom imela še kakšno vprašanje, se Vam pa tako javim :), vsekakor pa Vam sporočim, kako bo zadeva iztekla :),

lepo bodite,
radovednica 🙂

toncika · 18. junija, 2013 ob 11:28

Pozdravljena,

jaz sem kuhana in pečena od te vročine 🙂 Kaj pa vi?

Ja, malček sem uredila, da so objave združene tudi po tematiki. Mislim, da bo tako bolj pregledno.

Delavnica bo najbrž v Ljubljani ali okolici, če bo seveda dovolj interesentov.

Veselo eksperimentiranje s ksantanom 😉

Anonimni · 18. junija, 2013 ob 16:29

hehe Tončika, ja res je, zdaj pa imamo tapravo vročino, tako, da se bo najbolje, kar lepo v senčki skriti :).

Nova preuredba je super in res bolj pregledna ;). Hvala za info glede lokacije. jaz upam, da bo dovolj interesentov, da se bo delavnica odvila :). Jaz bi se jo z veseljem udeležila, vendar zaenkrat še ne morem obljubiti, ker mi je kar malce daleč-mogoče pa kdaj kje v bližini Celja organiziramo pa se tam sigurno srečamo ;).

Zdaj grem pa eksperimentiran z mojim ksantanom :)-ga bom pustila kar čez noč v vodi, da bo zmes res takšna kot mora biti :), upam, da mi rata.

Lepo bodite pa držite se senčke ;),
radovednica

Anonimni · 18. junija, 2013 ob 18:19

Tončika še eno vprašanje ;), ko sestavljam recepte ne vem, ali moram antioksidant tokoferol upoštevati pri maščobni fazi ali se ne upošteva zraven, ko določam količino maščobne faze posameznih olj, masel,.. bo imela neka kremica (npr. kremica z 25% mašč.faze -3 emulgator -2 koemulgator-ne vem ali moram tokoferol 1g tukaj zraven odšteti ali se ne upošteva tukaj). Joooj ne vem, če nisem zdaj to moje vprašanje zdaj tako zelo zakomplicirala :), upam, da ga boste razumeli :).

Hvala Tončika in lahko nočko 🙂
radovednica 🙂

toncika · 18. junija, 2013 ob 18:46

Pozdravljena,

tokoferol se načeloma šteje v maščobno fazo, tako kot večina ostalih aktivnih sestavin, ki so topne v maščobah.

Glede tečaja pa…ah dajte no, če je želja resnična, ni nobena razdalja ovira. Jaz napravim pol poti in pridem s primorskih koncev do Ljubljane, kdor želi na tečaj, mu druga polovica poti ne bo problem. Če bi želela vsem ustreči, bi morala kot romarji hoditi od mesta do mesta 🙂

Anonimni · 19. junija, 2013 ob 04:45

Dobro jutro Tončika :),

hvala za odgovor ;), veste kaj me še zanima, rada bi dodala tokoferol tudi v kremico iz karitejevega masla (48g) in hladno stiskanih olj(9g), ravno toliko, da preprečim žarkost olj. V objavi Vitamin E ste napisali, da ga je načeloma že dovolj
0,25-0,5% na 100g kremice, torej, če ga dodam polovico te količine (0,18%) bo ravno dovolj?

Glede tečaja pa Vam dam prav, potem bi pa lahka res bli kot romar :),
lepo bodite,
radovednica 🙂

toncika · 19. junija, 2013 ob 06:37

Pozdravljena,

lahko dodate tudi več tokoferola, npr. 1%, v takem primeru bo tokoferol deloval kot antioksidant za olja ter hkrati tudi kot antioksidant za vašo kožo 😉

Anonimni · 19. junija, 2013 ob 08:11

Zdravo Tončika ;),

najlepša hvala, če sem Vas prav razumela lahko torej na 100g kremice dodam 1g tokoferola ali ste Vi mislili 1g tokoferola na mojo količino (okrog 60g kremice)? Tončika, vem, da sem že prava tečka :):), vendar bi rada bila res sigurna, da ga spet kaj ne zaštrikam :). Aha tokoferol bo hkrati pa še dober antioksidant za mojo kožo suuperrr :),

lepo se imejte pa sva na vezi,
dijo dijo, radovednica 🙂

toncika · 19. junija, 2013 ob 13:23

Pozdravljena,

odstotek je odstotek, gram pa je gram. V objavi o tokoferolu jasno piše, da se ga v kozmetičnih izdelkih lahko uporablja v količinah do 5%. 1% na 60g mešanice bi bilo 0,6 g; 1 g na 60 g mešanice bi bilo manj kot 2%, torej smo še vedno v mejah priporočenih količin. Razmišljajte vedno v odstotkih, samo tako boste gotovi, da ste sestavine pravilno uporabili!

Anonimni · 19. junija, 2013 ob 15:27

Pozdravljena Tončika :),

najlepša hvala za popolno razlago. Sem še rajši enkrat vprašala, da bom sigurna ;),čeprav vem, da sem že res prava nadležnica s temi mojimi vprašanji :).

Hvala Tončika pa lepo bodite,
radovednica 🙂

Anonimni · 20. junija, 2013 ob 10:37

Heeeeej Tončika ;),

kako ste kaj? Sem si ravnokar prebrala Vašo novo objavo-zelo zanimiva zadevica ;), veliko sestavin mi je popolnoma novih :), tako, da še me res čaka veliko truda :), da bom lahko kdaj tudi kaj takšnega naredila :).

Tončika, javljam Vam novico, da je moj podvig s vlažilno kremico za obraz uspel, naredila sem jo po tem receptu, katerega sem Vam pred nekaj dnevi poslala v pogled 😉
FAZA A
voda do 100-destilirana voda(68,1g)
glicerol (5g)
ksantan gumi (0,3g)

FAZA B
Plantec OP2(emulgator) (7g)
karitejevo maslo (3g)
olivno olje (11g)

FAZA C
tokoferol(antioksidant)(1g)
avokadovo olje (4g)
cosgard (konzervans) (0,6g)
PH-lističev še pa na žalost nimam
–
Kremice mi je na koncu prišlo 77.90g, delala sem pa natančno, tako, da ne vem tistih 22g kam mi je šlo-no nekaj jo je ostalo na metlici od mikserja, nekaj malega pa verjetno v posodici.

Kremico sem takoj preiskusila na obrazu (imam nekje mešano kožo, T-predel malce masten,lica pa bolj suha),kremica mi je všeč-tudi količina glicerina mislim, da je vredu-se ne lepi preveč. Vodno fazo s ksantanom sem pripravljala po Vaših napotkih-pustila sem ga tudi čez noč, da se je dobro namočil-zjutraj je bil zelo lep homogen gel :).Mogoče še manjka malce vlažnosti kremici-ksantana ne smem več količinsko večati,da ne bom imela potem tiste smrkljeve niti :), kot ste napisali-sem preverila in opazila, da se čisto malce vleče nit,komaj opazno. Količina emulgatorja je tudi vredu-kremica je bolj kompaktna-ravno dovolj, da ne teče. Tako, da še edino lahko naslednjič poiskusim, da za par gramov zmanjšam količino olj in povečam za par gramov količino vode-vendar mislim, da s tem ne bom na koncu dosegla večje vlažnosti, ampak bo rezultat le manj mastna kremica. Verjetno bo potrebno čez čas poseči po pravih vlažilnih sestavinah-natrijev laktat ali hialuronska kislina, kot ste mi že tudi sami priporočali.

Danes sem bila zelo dejavna, že ob šestih sem pričela z mešanjem :)-naredila sem tudi mojo preprosto karitejevo kremico z olji in ji dodala 1% tokoferola, kot ste mi napisali ;). Skratka, če potegnem črto čez moje današnje delo, mislim, da sem bila kar uspešna in sem tudi zadovoljna z mojimi izdelki :), no seveda bo potrebno še par stvari verjetno popraviti :).

Čakam, da pride še mami iz službe, da ji dam kremico za poiskusiti,ima zelo suho kožo, tako, da bom videla, kaj bo še ona porekla, kako se ji zdi :).

Lepo bodite Tončika, naslednji teden pa bom spet kaj probala scoprati :),se vam pa še tako kaj javim :),
dijo dijo
radovednica 🙂

toncika · 20. junija, 2013 ob 13:38

Živijo Radovednica,

me veseli, da je krema dobro uspela! 😉 Veliko več s sestavinami, ki jih imate trenutno na razpolago, žal ne morete narediti. Kot ste že sami pravilno sklepali, povečanje količine vode ne bo bistveno vplivalo na občutek vlaženja. Emulgator sam po sebi daje bolj suh občutek, zato je uporaba drugih vlažilnih sestavin poleg glicerina nujna. Počasi in vztrajno bo šlo, boste videli 😉

Krema s ksantanom se vedno nekoliko vleče, vendar pa je potrebno to nit kolikor se da omejiti. Če imate čas, naredite nekaj eksperimentov s ksantanom, da ga boste bolje spoznali. Dobro poznavanje sestavin, ki jih imate, je osnova vsake dobre formule. Pa še zabavali se boste pri tem 😉

Anonimni · 20. junija, 2013 ob 17:14

Pozdravljena Tončika ;),

najlepša hvala za odgovor :), ja res je, počasi bo potrebno se poseči po drugih vlažilnih sestavinah, da bo kremica res takšna kot mora biti.

Ko bom imela čas pa se res bom malce poigrala s ksantanom, da ga še bolje spoznam.

Lepo bodite,
čawww radovednica 🙂

Anonimni · 11. julija, 2013 ob 05:57

Pozdravljeni.
Rada bi naredila tekoče milo za telo, pa ne najdem nobenega recepta. Trdo milo sem že naredila na bazi lužnega kamna rada pa bi naredia še tekoče milo pa ne vem kako. Hvala za odgovore.
lep pozdrav, Lubenica

toncika · 11. julija, 2013 ob 07:08

Pozdravljena Lubenica,

izdelava tekočega mila z umiljenjem maščob in uporabo KOH je precej zahteven postopek in tudi najboljši izdelovalci mila se mu raje izogibajo. Tekoče milo lahko izdelamo samo z uporabo kalijevega hidroksida, pri tem pa morajo obvezno vse maščobe biti umiljene, ne smemo in ne moremo znižati količine maščob in s tem ustvariti nežno milo. Že zaradi tega se lahko vprašamo o smotrnosti tekočega mila…

Postopka izdelave sta dva: topel in hladen. Hladen postopek traja tudi do nekaj dni, zaradi možnosti neuspeha se navadno uporablja topel postopek. Pri tem je potrebno maso kuhati dolgo, dolgo časa (navadno nekaj ur) in tudi tu je neuspeh za vogalom. Za izdelavo tekočega mila s toplim postopkom je potrebno zato najprej dobro poznati izdelavo trdega mila s toplim postopkom.

Veliko let tega sem nekajkrat poskusila z izdelavo tekočega mila, vendar je zmes na koncu romala v smeti, zato sem obupala. Poznam postopek izdelave in poznam "pravila", vendar mi nikoli ni uspelo. Če vas tekoče milo res zanima lahko v naslednjih objavah razložim teorijo, vendar uspeha ne zagotavljam, kakor tudi ne morem v primeru neuspeha ničesar svetovati ali pomagati.

Anonimni · 2. januarja, 2014 ob 11:33

Pozdravljena Tončika,

Vaš blog je zelo poučen, vaše članke pridno prebiram in se učim. Tudi sama sem začela z izdelovanjem kozmetike za lastno porabo in bi imela dve vprašanji. Prvo se nanaša na uporabo aktivnih sestavin v kremah. Napisali ste, da z nepoznavanjem aktivnih sestavin lahko naredimo več škode kot koristi. Zanima me, kaj konkretno ste s tem mislili. Jaz v kreme za obraz dodam hialuronsko kislino in še Q10 (INCI : Squalane, Ubiquinone) pa seveda vitamin E. Včasih dodam še kolagen, če delam kremo za mamo. Doma pa imam tudi anti aging izvleček rjave alge (INCI: Glycerin, Aqua, Laminaria digitata), ki sem ga tudi kombinirala s Q10 in hialuronsko kislino. Ali so te kombinacije ok? Ali če vprašam drugače, katere aktivne sestavine lahko kombiniramo skupaj in katerih ne?
Drugo vprašanje pa se nanaša na strukturo kreme. Kot emulgator uporabljam Polawax (INCI : cetearilni alkohol in polisorbat 60), ki ga kombiniram še s koemulgatorjem (npr. sojin lecitin). Krema je imela ob izdelavi primerno strukturo, čez nekaj časa pa so se mi na kremi pojavile kapljice olja. Ali mogoče lahko napišete kakšni bi bili razlogi za to. Kremo vedno stepam ročno, ne uporabljam paličnega mešalnika.

Lep dan vam želim

Sima

toncika · 2. januarja, 2014 ob 14:28

Pozdravljeni Sima,

me veseli, da vam je blog v pomoč pri izdelovanju vaših lastnih krem 🙂

Ko govorim o "nevarnosti" aktivnih sestavin, mislim predvsem na tiste sestavine, ki potrebujejo točno določen pH, so nezdružljive z drugimi ali lahko celo povzročajo reakcije. Vitamin B3 ali niacinamid (o katerem sem že pisala) potrebuje npr. pH med 5 in 7, v nasprotnem primeru se lahko sproži hidroliza in nastane nikotinska kislina, ki je za kožo močno dražeča. To pomeni, da nikotinamida npr. ne moremo uporabljati skupaj s kislinami, ki za svoje delovanje potrebujejo kisel pH (pri tem ne govorim o kislini, ki jo uporabimo za uravnavanje pH kreme, temveč o "aktivnih" kislinah kot npr. glikolna, salicilna itd). Primer je lahko tudi ureja, ki se v pH nad 6 začne počasi spreminjati v amonijak, zato potrebujemo stabilizatorje pH ali pa redno kontrolo izdelka. Ureja bi tako bila nezdružljiva recimo s cinkovim oksidom, ki kljub temu, da ni topen v vodi, postopoma disocira in dvigne pH vodne faze. Takšnih nezdružljivosti ali "posebnosti" je veliko – dokler uporabljamo le eno ali dve sestavini navadno ni težav, pri kompleksnih formulah pa se hitro zgodi nesreča. Katere sestavine lahko kombiniramo skupaj in katere ne, je odvisno od vsake posamezne sestavine, od oblike emulzije, od pH, od drugih uporabljenih sestavin.

Sestavine, ki jih omenjate vi, se pravi koencim Q10, tokoferol in natrijev hialuronat ne predstavljajo nobenih težav. Prav tako ni problematičen izvleček rjave alge. Te sestavine lahko poljubno kombinirate, saj se medsebojno ne tepejo.

Emulgator Polawax že vsebuje emulgator (polisorbat 60) in koemulgator (cetearilni alkohol). Slednji deluje tudi kot zgoščevalec maščobne faze. Uporaba dodatnega koemulgatorja – v tem primeru sojinega lecitina – ni potrebna oz. celo nezaželena. Sojin lecitin (lipofilen) namreč lahko zmanjša HLB (hidro-lipidno ravnovesje) emulgatorja in s tem spremeni zahteve emulgatorja in spremeni ravnovesje. Pojavljanje kapljic olja je znak slabo emulgirane kreme, za kar je vzrokov lahko več. Prvi je seveda dodajanje lipofilnega emulgatorja v prevelikih količinah, drugi je prevelika maščobna faza, ki je emulgator ne more emulgirati, tretji je lahko ta, da mešate ročno (emulgator potrebuje energijo! Energija je deloma toplota, deloma pa hitrost mešalnika, ročno ne dovedete dovolj energije oz. potrebujete za uspešno izvedeno kremo več emulgatorja), četrti pa tudi način mešanja vodne in maščobne faze (torej A v B ali B v A). Polawax kljub temu, da daje emulzije tipa O/V, zahteva vlivanje vodne faze v maščobno, torej B v A (in ne obratno, kot večina naravnih emulgatorjev).

Lep dan,
toncika

Anonimni · 2. januarja, 2014 ob 21:20

Tončika, najlepša hvala za vaš odgovor. V navodilih za uporabo polawaxa je navedeno, da se lahko uporabi skupaj s sojinim lecitinom, in sicer v razmerju 5% Polawaxa in 3% sojinega lecitina, maščobna faza pa naj bi po navodilih vsebovala 30% olja. Jaz sem emulgatorje uporabila v predpisanem razmerju, glede na vaš odgovor pa sem verjetno uporabila preveč maščob (36% od tega 6% karite masla). Pa mogoče sem tudi mešala premalo intenzivno. Ali je za mešanje krem bolje uporabiti palični mešalnik ali navadni mešalnik?

V zvezi z uporabo aktivnih sestavin pa me zanima, ali mogoče nameravate organizirati kakšen tečaj na to temo?

Z lepimi pozdravi

Sima

toncika · 3. januarja, 2014 ob 10:03

Pozdravljeni,

Polawaxa sama ne uporabljam, saj vsebuje polisorbat, zato tudi podatkov o njem nimam veliko. Vendar pa kolikor vem, se te emulgatorje največkrat uporablja samostojno. Polawax emulgatorjev je več, navadno imenu sledi še neka kratica. Kateri Polawax točno imate? Polawax NF, domnevam? Ker mi ni dalo miru, sem poskusila poiskati nekaj tehničnih spremnih listov proizvajalca, vendar o kombinaciji z lecitinom ni nikjer govora. Mi lahko prosim pripnete povezavo do tehničnih listov oz. navodil?

V kolikor je lecitin res možna kombinacija, bo vzrok v mešanju. Ročno ne moremo dovesti dovolj energije, zato se uporablja katerikoli primeren (kuhinjski) strojček. Tako palični mešalnik kot navadni mešalnik (za stepanje jajc) vam bosta v kremo vtepla precej zraku. Žal je to vedno problem pri domači izdelavi krem. Osebno raje uporabljam palični mešalnik. Seveda imejte za izdelavo krem poseben palični mešalnik, ne uporabljajte tistega, ki ga uporabljate v kuhinji.

Tečaj o aktivnih sestavinah bi bil zanimiv, vendar se bojim da preveč obsežen. Ne vem, če bi en dan zadostoval!

Lp,
toncika

Anonimni · 3. januarja, 2014 ob 12:40

Tončika,

hvala za odgovor. Tukaj je link na navodila za uporabo Polawaxa: http://www.aroma-zone.com/aroma/fiche_emulsifiant_cireemulsifiante1.asp
Zaenkrat vse sestavine kupujem preko Aromazone. Od kar sem prebrala vaš članek na to temo, pa sem si ogledala tudi strani, ki ste jih predlagali, vendar moram še malo pogledati kje je katera sestavina cenejša. Mogoče pa je to ugotovil kateri od bralcev tega bloga in bi bil pripravljen kaj napisati o tem.:-)

Zanima me pa, zakaj ne uporabljate emulgatorja, ki vsebuje polisorbat ? Jaz te sestavine ne poznam in ne poznam njenih morebitnih slabih lastnosti. (?)
Kateri emulgator pa bi mi priporočili za kreme za obraz? Kupila sem kake 3-4 emulgatorje, ampak sem za kreme za obraz uporabljala Polawax ( (INCI : cetearilni alkohol in polisorbat 60) v kombinaciji s sojinim lecitinom. Imam pa bolj suho in občutljivo kožo, nagnjeno k pokanju kapilar.

Doma imam tudi emulgator Methyl glucose sesquistearate. V navodilih prodajalca piše, da je primeren za suho in zrelo kožo. Ali je primeren za kreme za obraz? Jaz sem ga nameravala uporabiti za mleko za telo. Kot sem prebrala v vašem članu in tudi v navodilih prodajalca, je potrebno za izdelavo uporabiti tudi koemulgator, npr. cetil alkohol. Iz vašega teksta sem razbrala, da naj bi bila krema potem slabše mazljiva. Ali lahko kremi za obraz dodamo tudi ksantan gumi?

Naslenji emulgator,ki ga imam in ga uporabljam za mleko za telo in kreme za roke je INCI : Glyceryl stearate, Potassium stearate. Tudi ta emulgator sem kombinirala s sojimi lecitionom (ker ga pač imam doma in ga moram porabiti preden mu poteče rok uporabe in ker naj bi bil primeren za občutljivo kožo, pa mehča kožo…), čeprav v navodilih ni navedeno, da je možna ta kombinacija. Meni so se mleka in kreme zdele ok. Zdaj pa sem v dilemi, ali je prav, da sem ti dve sestavini kombinirala?

V kolikor se boste odločili organizirati tečaj o aktivnih sestavinah vsekakor pridem, četudi bo v več delih, pa očitno rabim tudi tečaj o emulgatorjih, pa verjetno še kakšnega 😉 Ne dvomim, da je še kar nekaj takih kandidatov za tečaj, kot sem jaz.
Ali imate namen v bližnji prihodnosti organizirati kakšen (kakršenkoli) tečaj v Ljubljani?

Z lepimi pozdravi
Sima

toncika · 3. januarja, 2014 ob 14:03

Ponovno lep pozdrav Sima,

torej, prvo pravilo: ne zaupajte prodajalcem. Toliko manj prodajalcu, kot je Aroma Zone. Njihove informacije NISO zanesljive. Da ne govorimo o formulah in slikah emulzij, ki zgledajo bolj skuta kot kreme…. Vedno iščite SAMO proizvajalčeve tehnične liste oz. navodila tistih spletnih strani, ki so pri navajanju podatkov bolj zanesljive. Žal AZ pogosto ne daje popolnih informacij ali pa predlaga formule in kombinacije, ki niso preverjene – ali vsaj ne na dolgi rok. Polawax se uporablja brez težav kot edini emulgator, ne potrebuje drugih koemulgatorjev. Croda (proizvajalec) sicer piše o možnosti kombiniranja z drugimi emulgatorji, vendar pa ne govori o vrsti emulgatorja (toliko manj o lecitinu, ki se v kozmetiki uporablja zgolj redko ravno zaradi njegovih nepredvidljivih lastnosti). Iz TDS: "At low concentrations of 2-3%, Polawax provided optimum emulsion stability supplemented with other
emulsifiers."

Polisorbati ne spadajo med naravne emulgatorje oz. niso v skladu s certifikati o naravni kozmetiki. Izdelani so s postopkom etoksilacije (o etoksilaciji sem pisala v objavi Hidroksietil celuloza), ki je v naravni kozmetiki povsem prepovedana. Ker je dandanes mogoče emulgatorje na osnovi etoksiliranih sestavin povsem enakovredno nadomestiti z drugimi, bolj naravnimi sestavinami, se jih v celoti izogibam. Izbira o uporabi (ali ne-uporabi) nekega emulgatorja je stvar vsakega posameznika, vendar je prav, da vas opozorim, da Polawax ne spada med dovoljene emulgatorje v naravni kozmetiki.

Bolj ali manj "priporočenih" emulgatorjev za suho kožo je veliko. Npr. Plantec OP2, pa tudi Montanov 68 in Montanov L, Methyl glucose sesquistearate in še obilica drugih. Emulgator sam po sebi ne definira, ali je krema primerna za mastno, suho ali mešano kožo. Največ je odvisno od sestavin, ki jih uporabite: koliko maščob vključite in katere, katere vlažilne sestavine uporabite in katere aktivne sestavine uporabite. Vsi emulgatorji so (bolj ali manj) primerni za vse izdelke – od krem za roke, do krem za obraz ali krem za telo. Odvisno je le, kateri vam bolj odgovarja. Osebno v nobenem izdelku ne maram npr. Montanova 68, obožujem Methyl glucose sesquistearate v kombinaciji s PGE-3 methyl glucose distearate za kreme za roke, za obraz pa največ uporabljam lisolecitin. Vendar je to čisto osebno mnenje – kaj vam po občutku bolj ustreza morate ugotoviti sami.

Vsaki (čisto vsaki) kremi tipa O/V je priporočljivo dodati ksantan gumi. Pravzaprav je to PRVI in obvezni korak k stabilnosti kreme. Emulgator je namreč le "povezovalec" maščobne in vodne faze, za stabilnost pa nujno potrebujete zgoščevalce vodne faze. Cetilni alkohol poslabša mazljivost, vendar se v količinah do 1,5-2% cetilnega alkohola le-ta ne zmanjša bistveno, seveda upoštevajoč, da uporabimo ksantan gumi in nobenega druge voščene sestavine (nič voskov, masel, koemulgatorjev).

Uporaba sojinega lecitina skupaj z drugimi emulgatorji ni "pravilna" ali "napačna" temveč zgolj… potencialno nevarna za destabilizacijo. Sojin lecitin vpliva na emulgatorjevo ravnovesje, ki se lahko poruši oz. zmanjša HLB. Če ga želite porabiti, ga dodajajte kot "aktivno sestavino", ne kot emulgator. V količinah do največ 2% se po mojih izkušnjah stabilnost ne zmanjša, vendar seveda le pod pogojem, da je celotna formula in postopek emulgiranja pravilno izpeljan. Ni naključje, da je v prodaji izredno malo emulzij s sojinim lecitinom – z njim je več težav kot dobička 🙂

V planu je tečaj v Ljubljani, verjetno šele v februarju, saj mi prej časovno ne znese. Kot temo sem imela v mislih ravno emulgatorje 🙂 čeprav se bojim, da bi bilo zaradi obilice teorije naporno :))

Lp,
toncika

Anonimni · 5. januarja, 2014 ob 13:59

Pozdravljeni,

hvala lepa za izčpen odgovor. Seveda pa imam spet nova vprašanja in dileme. Želim izdelati kremo za obraz z emulgatorjem methyl glucose sesquistearate, ki jo bom dala v lonček. Ali bi bila naslednja kombinacija ok, ali bi nastala krema primerne strukture in mazljivosti: 5% methyl glucose sesquistearate, 1,5% cetil alkohol in 0,1% ksantan gumi, uporabila bi 25% maščob, od tega 3% karite masla.
Imam pa tudi dilemo v zvezi z uporabo vode v kremah. V vodno fazo ponavadi dam hidrolat in čaj-skuhan iz vode iz pipe (voda pri nas ni klorirana). V tečaju smo v vodno fazo dali destilirano vodo za likalnik. Ne vem, ali je to sploh uredu? Ali pa je bolje uporabiti ustekleničeno mineralno, negazirano vodo? Verjetno pa bi bilo najbolje uporabiti le hidrolat?

Komaj čakam na vaš tečaj emulgatorjev, upam, da bo enkrat sredi februarja.

Prijetno popoldne vam želim

Sima

toncika · 5. januarja, 2014 ob 14:28

Pozdravljeni,

o emulgatorju methyl glucose sesquistearate sem že pisala (poiščite objavo). Za kompaktne kreme se ga uporablja v količinah od 2-4%, vendar navadno 3% povsem zadoščajo. 5% je veliko veliko preveč!! Za kompaktne kreme zahteva maščobno fazo nad 20%, zato bo vaših 25% čisto v redu izbira. 1,5% cetilnega alkohola bo najbrž premalo, vendar lahko 3% karitejevega masla pripomore k strukturi… V prvem poskusu lahko izdelate le z 1,5% cetilnega alkohola, vendar bi svetovala vsaj 2%, če želite bolj kompaktno kremo. Nikakor pa ne bo dovolj 0,1% ksantana. Tako za stabilizacijo kot tudi za mazljivost in kompaktnost kreme bi bilo bolje, da ga je več. Uporabite ga v največji meri, 0,4%.

Mazljivost je poleg od izbire emulgatorjev in koemulgatorjev ter od zgoščevalcev vodne faze odvisna tudi od izbire olj. Težka rastlinska olja kot npr. ricinusovo olje in voski kremo "bremzajo", nasprotno "sintetična" olja pa izboljšajo mazljivost. Enako k mazljivosti pripomorejo druge sestavine, npr. raztopina natrijevega hialuronata, glicerol ipd.

Uporaba hidrolata, destilirane ali demineralizirane vode (tiste za likalnik) je povsem pravilna. Pravzaprav sama uporabljam samo demineralizirano vodo, hidrolate pa le v tistih izdelkih, kjer vodne faze ni potrebno segrevati. Ustekleničena mineralna voda lahko nekaterim emulgatorjem povzroča težave prav zaradi prisotnosti ionov (raztopljenih soli), zato je bolje kanček previdnosti. Odsvetujem pa uporabo čajev. Čaj namreč po izdelavi precej hitro oksidira (že ko ga skuhate, v nekaj urah potemni!), z uporabo čajev v kremah si tako na obraz nanašate le oksidirane sestavine, namesto antioksidantov.

Prijetno popoldne tudi vam,
toncika

Anonimni · 5. januarja, 2014 ob 16:21

Tončika, hvala za še en poučni odgovor. V zvezi z raztopino natrijevega hialuronata me zanima, ali prav razumem, da se količina te raztopine upošteva pri izračunu vodne faze, doda pa se jo v fazo C? Ali dodajanje npr. 10% raztopine v kremo v fazi C vpliva na izdelavo, strukturo kreme….
Hialuronsko raztopino pripravimo z demineralizirano vodo, ali s hidrolatom?
V kolikšnem času moramo porabiti raztopino? Kot so me podučili, je izdelke konzervirane s Cosgardom poterebno uporabiti v roku 3 mesecev? Ali Cosgard v raztopini kaj vpliva na dodajanje Cosgarda v kremo, ali še vedno uporabimo 0,6% ?

Hvala v naprej za vaš odgovor

Sima

toncika · 5. januarja, 2014 ob 18:33

Živjo,

bom najprej odgovorila na zadnje vprašanje… osebno načeloma rečem, da so kreme s Cosgardom uporabne še cca 4 (ali največ 6 mesecev, odvisno tudi od embalaže in prostora, kjer jo hranimo), vendar so po mojih izkušnjah in različnih testih na italijanskem forumu trajale veliko dlje, tudi v rizičnih pogojih (se pravi na toplem, v bližini radiatorja in vsak dan vsaj enkrat odprte). Zato vam enako rečem tudi o raztopini natrijevega hialuronata: v kolikor ga izdelate z destilirano vodo ter s čistim priborom in ga hranite v hladnem prostoru, dobro zaprtega, je rok uporabe precej večji. No, upam, da ga boste porabili prej 🙂

Karkoli uporabljamo že konzerviranega v naših izdelkih se količine teh konzervansov NE šteje v končni izdelek. Med samo izdelavo kreme namreč pride do ponovne kontaminacije – najsi bo iz zraka ali preprosto z uporabo orodja. Priporočena doza Cosgarda je od 0,2-1%, mi pa ga uporabljamo v količini 0,6 – to je tisti kompromis, da Cosgard še učinkuje a vendar ga ne uporabimo v maksimalni količini. Izdelek ne bo zdržal dve leti, saj tega pravzaprav ne potrebujemo, vendar nam ta sredinska vrednost omogoča, da konzervans uporabimo smotrno in še vedno učinkovito. Tisti drobec konzervansa več, ki je prisoten v raztopini hialuronata, končnega izdelka niti od daleč ne bo pripeljal do največje skupne dovoljene količine konzervansa.

Ne razumem, kaj mislite, ko vprašate, če se hialuronat upošteva pri izračunu vodne faze. Ne razumem, zakaj bi morali računati vodno fazo. Pri emulzijah O/V je za uspeh pomemben samo izračun odstotka maščobne faze, kot vodna faza je navadno poimenovana tista faza, ki jo segrejemo, hladna faza pa je vse tisto, kar damo v C – ne glede na to, ali je topno v vodi ali maščobah. Vi morate izračunati le odstotek vode, ki je enak 100 – vse ostale sestavine (ne glede na to, da so v A, B ali C).

Natrijev hialuronat se izdeluje navadno v 1% raztopini, dodaja pa se jo le do 5%. O tem, kako se raztopino izdela in kako dodajanje le-te vpliva na mazljivost in strukturo kreme ter zakaj jo dodajamo navadno le do 5% pa je podrobno obrazloženo v objavi o natrijevem hialuronatu.

Lp,
toncika

Anonimni · 5. januarja, 2014 ob 21:07

Hvala lepa za odgovore.

lp
Sima

Tamara · 1. junija, 2014 ob 20:17

Super objava… kot vedno! 🙂

Malce brainstormam in sem prišla do informacij, da je cvetni prah fajn za kožo, anti-ageing. Ker mi ga je še malce ostala, in sem danes dobila novo pošiljko, bi ga želela uporabiti v kremi za obraz oz.losijonu za telo. A imate kakšne izkušnje s tem? Seveda ne vem niti ali lahko cvetni prah (v prahu, ne v kroglicah) uporabim v kozmetiki ali mora biti ekstrakt cvetnega prahu? V katero fazo bi ga dodala? Kako pa je z medom v emulzijah? Pa z jajčnimi rumenjaki?

Hvala, lep večer 🙂

Toncika M · 1. junija, 2014 ob 21:10

Zivjo,

cvetni prah je super predvsem zaradi obilice beljakovin, vendar prav beljakovine skrajsajo zivljenjsko dobo kozmeticnega izdelka. Zato se priporoca izdelati izvlecek, dober kompromis je macerat (torej oljni izvlecek). Cistega cvetnega prahu pa ne uporabljajte v kremah, pokvarljivost je zelo visoka. Isto velja za jajcne rumenjake. Nobena in ponavljam nobena sestavina ki jo uporabljamo v kuhinji, razen mascob, nima kaj poceti v emulzijah. Med pa kot vlazilna sestavina lahko, pod pogojem da ga je manj kot 5% in da primerno povecamo kolicino konzervansa.

Tamara · 1. junija, 2014 ob 21:45

Najlepše hvala, imate prav, macerat je fajn kompromis. Grem kar takoj namočit.

Andreja J · 17. septembra, 2014 ob 15:29

Pozdravljeni,
vesela sem, da sem našla vašo stran, saj je polna strokovnih nasvetov. Sama si zmešam kremo največkrat iz konopljinega olja, ki ga z očiščenim belim čebeljim voskom rahlo segrejem, da se stopi. Za vodni del največkrat uporabim kar kamilični čaj. Vodni del imam nekje 1/3. Dodam par kapljic vitamina E, ekstrakt grenivke in sivkino eterično olje. Drugih dodatkov in kozervansov ne maram. Krema v hladilniku kar dolgo zdrži. ( niti ne vem, ker jo vedno prej porabim ), na sobni temperaturi pa nekje mesec in pol. Zanima me…. Od prijatelja sem dobila collodial silver Water. Uporablja se za zunanjo in notranjo uporabo in je čudežno zdravilna. Preprečuje tudi razmnoževanje bakterij in vseh teh zadev, saj neverjetno hitro celi rane, gljivična obolenje,..itd. Na misel mi je prišlo, da bi jo uporabila za vodni del v kremi, zaradi zdravilnih učinkov in tudi kot konzervans. Zanima me ali poznate to vodo in ali bi lahko srebro kakorkoli slabo delovalo z ostalimi sestavinami? Vem, da jo dodajajo vloženim stvarem ( zelenjavi, kompotu ), saj se manj kvari. Vsekakor bom probala narediti poskusno kremo, me pa zanima kakšno strokovno mnenje. Hvala:)

Toncika M · 17. septembra, 2014 ob 17:11

Živjo Andreja,

kar vi izdelujete je ti. Galenova krema ali cold cream. O njej sem obširno pisala v objavi z istoimenskim naslovom. Namesto vode lahko brez skrbi uporabite tudi srebrov koloid, vendar je vprašanje, kolikšno učinkovitost bo le-ta imel. Srebrov koloid namreč ne bi smel biti izpostavljen svetlobi, pa ga vseeno med izdelavo kreme morate hote ali nehote izpostaviti svetlobi… Z ostalimi sestavinami (razen kovin) v takšni kremi (torej vosek, voda, olje, vit. E) se ne tepe.

O njegovih konzervirnih učinkih v kozmetiki ni na razpolago nobene znanstvene literature. Ne spada med konzervanse in ga kot takega ne smete upoštevati. Enako velja za izvleček grenivkinih pešk, o katerih sem pisala v objavi o konzervansih, ki jo – lepo prosim – preberite.http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/05/konzervansi-pregled-in-uporaba.html

Andreja J · 18. septembra, 2014 ob 10:29

Hvala za odgovor. Sem brala objavo o galenovi kremi. Bistvo je isto, da.:) Da kolioidne srebrne vode ni v znanstveni literaturi ni nič čudnega:) Je tudi ni v lekarni, pa vendar jo zase uporablja ogromno zdravnikov:) Problem je lahko edino ta, da je v stiku s svetlobo. Nekaj se sigurno porazgubi. Pa tudi v hladilniku ne sme biti. Zanima me kako dolgo se bo obdržala oz. ali bo kremi povečala rok trajanja. Važn, da se kemijsko ne tepe:) Zanimiv je poskus, ko so jo dodali svežemu mleku v kozarcu. Zraven pa je bil vzorec brez. Ta, ki je imel koloidno srebrno vodo dodano je ostal svež več dni ( ne vem koliko ), ta ki je ni imel, pa le en dan:))

Toncika M · 19. septembra, 2014 ob 07:28

Koloidno srebro poznam zelo dobro in poznam tudi njegove učinke. Vendar pa je potrebno razlikovati med tem, kar zaužijemo (in ima svoje učinke) in tem, kar naj bi dejansko konzerviralo nek izdelek. Vložene kumarice vsebujejo kis in so povrh vsega pasterizirane – torej že imajo svoj način konzerviranja. Dodatek srebra lahko pomaga, vendar pa ni konzervans. Enako velja pri mleku: dodatek srebra lahko podaljša uporabnost, vendar pa to še ne pomeni, da je konzervans. Naj bo jasno: nič nimam proti uporabi koloidnega srebra, vendar je pri tem potrebna pamet in previdnost. Koloidno srebro NI konzervans in ga kot takega pač tudi ne moremo upoštevati. Izdelava kreme (ne Galenove kreme, ampak klasične emulzije) s koloidnim srebrom kot konzervansom, bi se v zelo kraktem roku napolnila z vsem mogočim, ki lahko zelo škoduje našemu organizmu. Lahko ga dodate v vaše izdelke, vendar ga lepo prosim nikar ne upoštevajte kot učinkovit konzervans, ker to ni.

Anonimni · 29. oktobra, 2014 ob 10:14

Živjo,

Lepo prosim za pomoč- izdelala sem losjon za telo in kjub natančnemu upoštevanju recepta se mi vodna in oljna faza nista popolnoma povezali- losjon imam v loncku in je na vrhu gost, spodaj pa je voda.
Kako lahko to popravim?

Zelo bom hvaležna za pomoč 🙂

Anonimni · 29. oktobra, 2014 ob 10:42

Nsj še omenim, da razmišljam da bi dodala ksantan gumi- v receptu ga namreč nisem uporabila.. Ne bi pa rada segrevala losjona zaradi aktivnih sestavin in eteričnih olj.. Ali lahko ksantan dodam tudi v hladno kremo/losjon in na kakšen način?

Lep dan želim 🙂
Simona

Toncika M · 29. oktobra, 2014 ob 11:01

Živjo,

vsaka sestavina v receptu ima svoj pomen, ko gre za emulgatorje in stabilizatorje pa imajo le-ti toliko večjo vlogo. Že izdelano emulzijo zavrzite, ker je ne boste z ničemer uspeli rešiti, nato pa ponovite vajo. Držite se recepta tako kot je izdelan. Brez ksantan gumija (ki deluje kot stabilizator) stvar ne bo stala skupaj.

Anonimni · 29. oktobra, 2014 ob 12:39

Se pravi kremo zavrem in v vročo dodam ksantan gumi- če prav razumem?

Najlepša hvala za pomoč.

Lp,S.

Toncika M · 29. oktobra, 2014 ob 12:43

Izdelano kremo zavrzite, ker je ni mogoče rešiti ali popraviti.
O uporabi ksantana preberite članek o ksantanu, saj je tam najbolje razloženo, kako ksantan razpustimo v vodi. Gotovo pa je natančen postopek kdaj in kako dodati ksantan zapisan tudi v navodilih ob receptu.

Anonimni · 22. januarja, 2015 ob 12:58

Pozdravljena!
Najprej se pridružujem vsem pohvalam na vašem blogu. Vesela pa bi bila vašega odgovora in sicer: Ali ste se že kdaj lotili izdelave masažne ploščice. Pred kratkim sem v LJ. naletela na eno luštno trgovinico v katerem se prodajajo domača mila, kreme,….med drugim tudi masažne ploščice ki pa so meni zelo všeč in bi si jo izdelala doma. Ali je pri izdelavi ploščice kakšen "haklc" ki bi ga bilo vredno upoštevati.
Hvala.

LP
Barbara

Toncika M · 7. februarja, 2015 ob 11:39

Živjo,

hvala za pohvale 🙂
Masažnih ploščic si ne izdelujem, ker nisem pristaš izdelkov iz samih maščob (koža namreč potrebuje tudi vodo in vlago).

Masažne ploščice so izdelane na osnovi masel, včasih se dodaja tudi druge sestavine za povečanje trdnosti, sploh če je v receptu tudi kaj olj. V takem primeru je potrebno poseči po čebeljem vosku ali po cetil palmitatu ali drugih voskastih sestavinah.

Najlažja varianta za masažne ploščice je preprosto kakavovo maslo. In nič drugega (razen dišav, seveda). Kakavovo maslo ima namreč temperaturo tališča okoli 35 stopinj Celzija ter se v dotiku s kožo izredno lepo stopi.

Lahko pa poskusite tudi s kombinacijo kakavovega masla in karitejevega masla (naj bo več kakavovega, vsaj 60%) ali pa z dodatkom čebeljega voska. Bistvo vseh masažnih ploščic je samo eno: njihova temperatura tališča mora biti blizu temperaturi kože.

vanilija · 4. maja, 2015 ob 17:52

Pozdravljeni Tončika,
veliko mi pomenijo vsi nasveti, ki jih delite, pa žal nisem našla teme o težavi, ki se mi je danes pripetila. Krema se mi je "sesirila", pa čeprav sem delala vse enako kot prvič, ko mi je lepo uspela. Sesirjeno reč sem dala v hladilnik in jo potem še enkrat zmešala, malo bolje je, ampak je bolj podobno redki emulziji, a je ne bom zavrgla, vseeno bo za telo krasna. Ali imate kakšen nasvet kako popraviti, če se mo to še kdaj zgodi, ali pa kakšno opozorilo, da se mi ne bi spet ponovilo,

najlepša hvala in lep pozdrav

Vanilija

Anonimni · 19. junija, 2015 ob 15:20

lilija
Pozdravljena Tončika,
Mene pa zanima zakaj se vitamina A in derivatov poleti ne
uporablja, torej se ne uporablja tudi korenčkovega olja, če prav
razumem.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Lilija

Toncika M · 19. julija, 2015 ob 17:58

Živjo Vanilija,

vzrokov zaradi katerih se krema sesiri je mnogo. Formula? Postopek?

Toncika M · 19. julija, 2015 ob 18:05

Živjo Lilija,

raziskave so pokazale, da nanos vitamina A in njegovih derivatov na kožo, izpostavljeno sončni svetlob,i povzroča proste radikale ter rakava obolenja. Problematične so vse oblike vitamina A: retinol, retinoiska kislina, retinil palmitate in retinil acetate. Betakaroten NI oblika vitamina A temveč njegov "provitamin" – v človeškem telesu se lahko spremeni v vitamin A, vendar pa to NI vitamin A. Kot mošu, ki se lahko spremeni v vino, vendar pa ni vino 🙂

katyusha · 1. avgusta, 2015 ob 12:00

Pozdravljena!

Približno 2-3 tedne nazaj sem odkrila vašo spletno stran in takoj mi je bila všeč. Na spletu je ogromno podatkov in podobnih spletnih stran, vendar je ta prva na katero sem naletela, kjer so podatki zbrani lepo nakupu, kjer je vse napisano v razumljivem jeziku in kjer izčrpni teoriji sledi praksa. Ravno zaradi tega sem se zamislila. že kar nekaj časa izdelujem mazila in kreme , vendar vedno po že napisanih receptih. zdaj po vseh prebranih člankih pa bi si rada izdelala svojo kremico. Tako sem zbrala na novo pridobljene informacije in napisala recepturo. Zdaj pa bi vas prosila da malo pogledate kaj se spackala skupaj in pokritizirate vse skupaj. 🙂
Krema naj bi bila za vse tipe kože, upam da ne bo preveč mastna, naj bi imela tudi vlažilni in negovalni učinek (mandljevo olje, karitejevo in kakavovo maslo) ter naj bi bila uporabna tudi proti gubam in na koži z aknami (jojoba olje). Upam, da nisem ustrelila popolnoma mimo. Edino v procentih nisem vedela koliko naj dam katerega-tukaj tudi prosim za pomoč 😉

Receptura za 100g kreme:

Faza A 65%:
-hidrolat vrtnice 21g
-destilirana voda 40g
-geogard ultra 1g
-rastlinski glicerin 3g

Faza B 35%:
-emulgator olivem 1000 6g
-mandljevo olje 12g
-jojobino olje 9g
-kakavovo maslo 3g
-karitejevo maslo 4g

Faza C:
-vitamin E 1g
-eterično olje vrtnice q.s.

No to je moj recept, zdaj pa nestrpno čakam na vaš komentar.

Lp Katjuša

P.S.:Pa še to: hvala vam za vašo potrpežljivost pri odgovarjanju na vprašanja bralk, za dobrosrčnost pri razdajanju znanja in pohvala za lepo urejeno spletno stran.

Toncika M · 1. avgusta, 2015 ob 15:03

Živjo,

hvala za pohvale 🙂 Res upam, da vam je blog lahko vsaj nekoliko v pomoč.

Naj vas že takoj razočaram: kreme za vse vrste kož enostavno ni. Suha koža ima povsem drugačne zahteve kot mastna koža, enako ima čisto svoje zathteve aknasta koža. Če želite zares dober izdelek, izdelajte za vsak tip kože (ali tudi za vsako osebo – kar je še bolje) prilagojen recept in prilagojen izdelek. Če v en izdelek date sestavine za mastno kožo, suho kožo in aknasto kožo, to še ne pomeni da bo to izdelek za vse vrste kože: ravno nasprotno! Mastno kožo bo hudo motilo težko in hranljivo olje, ki ste ga izbrali za suho kožo, aknasto kožo pa bodo po vsej verjetnosti motila čisto vsa olja. To je kot bi v sendvič dali sir (za vegetarijance), pršut brez glutena (za celiakaše) in kruh brez laktoze (za intolerantne na laktozo), potem pa upali, da ga bodo jedli tako vegetarijanci kot celiakaši kot intolerantni na laktozo. Ne gre.

Vaš recept bi bil po vseh kriterijih primeren za precej suho kožo, nikakor pa ne za mastno ali aknasto. Morda bi lahko dodali še kakšno vlažilno sestavino, vendar je za začetek več kot v redu. Olivem 1000 je eden izmed bolj vlažilnih in "težkih" emulgatorjev, pa tudi maščobna faza ni zanemarljiva.

Sama količina emulgatorja je v redu (za kompaktne kreme naj bi bil odstotek med 6-8%), pri tej količini naj ne bi bil niti potreben zgoščevalec vodne faze. Je pa zagotovo z uporabo le-tega krema bolj stabilna, v primeru, da uporabite nekoliko ksantana pa tudi bolj vlažilna. Če se odločite za uporabo zgoščevalca, znižajte količino masel, saj bo nasprotno krema zelo kompaktna.

Tehnični listi priporočajo maščobno fazo do max 25% (pri čemer v to maščobno fazo ne štejejo samega emulgatorja), pri vas je nekoliko višja… mogoče bi bilo dobro znižati katero izmed olj/masel in priti do tistih 25%.

Receptu manjkata dva izredno pomembna podatka: končni pH in seveda postopek izdelave. Temperatura emulgiranja? Katera faza v katero? Ohlajanje? Preverjanje pH?

Lp
Toncika

katyusha · 1. avgusta, 2015 ob 19:48

Pozdravljena!

Najlepša hvala za hiter odgovor in za konstruktivne kritike. Popolnoma sem razumela tisto o kremah za različne vrste kože. Zdaj pa imam še več vprašanj 🙂
glede na to da bi si rada izdelala kremo zase in da imam mešano, malo problematično in občutljivo kožo mi očitno ta krema ne bo odgovarjala…. kaj mi svetujete? morem začet vse znova? ali jo samo malo popravim?
sicer odkar sem si začela izdelovat svojo ognjičevo mazilo je koža zelo lepa, vendar ji primanjkuje vlaga. zato bi rabila še eno vlažilno kremo.
Bom pa sigurno znižala odstotek olj/masel na max 25% Kaj pa če bi kar odstranila masla? bom še malo razmislila in popravila recepturo da bo krema ravno pravšnja zame.
Ksantan imam, vendar ga zaenkrat ne bom uporabila, ker nimam tako precizne tehtnice (moj naslednji nakup), moja meri samo od 1g naprej. bo pa sigurno v naslednjem receptu 🙂
kaj pomeni, da je Olivem 1000 "težek" emulgator?

Drugače pa se mi zdi (kot sem razumela), da je recept-kot sestavine-za kremo za zelo suho kožo, če zmanjšam odstotek olj/masel na 25 % kar OK?

kar se tiče pH, morem priznat, da o tem nisem še razmišljala :(. Eno je sledit že napisanim navodilom, eno pa sam napisat in razmišljat o teh stvareh. bom tudi to izpilila 🙂
Postopek izdelave pa nisem pisala, ker sem vas hotela vprašat za mnenje. Prvo bi zmešla vsakofazo posebej. Nato bi začela počasi z segrevanjem. po nekaterih receptih se segreva do 70stopinj in se tako greje 10-15 min (razlog naj bi bil uničenje bakterij) s to višino temperature se jaz ravno ne strinjam, meni se zdi previsoka, po nekaterih samo do 50-60, koliko bi bilo primerno v mojem primeru? jaz sem mislila do 60. bo OK? nato bi obe Fazi začela ohlajat in takrat bi počasi začela dadajat EO in vit.E. Fazo A pa bi vlivala v fazo B. ojoj sploh ne vem če sem nadzorno napisala.

še enkrat hvala
Lp Katjuša

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 07:48

Živjo,

več vprašanj je super stvar, pomeni da razmišljate s svojo glavo in da vam stvari počasi lezejo pod kožo 🙂

Najprej razjasniva tip kože? Imate zares občutljivo kožo ali samo menite? Občutljiva koža namreč hitro pordeči, na ogromno sestavin odreagira nepredvidljivo, pogosto je mastna in se hkrati tudi lušči, rada srbi ali zateguje, peče, ima popokane kapilare itd. Če ste gotovi, da imate občutljivo kožo, morate najprej ugotoviti, katere sestavine prenašate in katere ne. Ste že uporabili ta emulgator na obrazu? Kako se je obnesel? Ste že poskusili ta olja na obrazu? Kako so se obnesla? Ste že uporabili ta konzervans? Če imate zares občutljivo kožo, priporočam, da poiščete drug konzervans, saj lahko kalijev sorbat na dolgi rok povzroča reakcije. Če imate le "klasično" mešano (in pogosto muhasto) kožo, še ni nujno, da je občutljiva 🙂

Če boste še naprej uporabljali že izdelano mazilo, je morda najboljša rešitev izdelava vlažilnega gela/seruma, ki ga nanesete na obraz nekaj minut preden se namažete z mazilom. Krema s 25% maščob + ognjičevo mazilo bi namreč za kožo pomenilo ogromno maščob. Če pa boste uporabljali le kremo, potem pa le priredite že zapisano formulo pa bo.

Znižajte maščobe, o tem, ali bi masla izpustili ali ne, presodite sami. Osebno masel v kremah za obraz skorajda ne uporabljam, le redko jih dodajam v količini do 1-1,5%, pa še to le karitejevo maslo. Morda dodajte še kakšno olje 🙂 V vsakem primeru pa bo 25% maščob za zelooo suho kožo na telesu, ne na obrazu. Za kreme za obraz se navadno smatra, da je za suho kožo dovolj 15-20% maščob, medtem ko je za mešano kožo priporočljivo ostajati pod 10%. Formuliranje kreme za obraz je drugačno kot formuliranje kreme za telo 🙂

"Težek" emulgator v tem primeru pomeni, da je bolj voskast, primeren za suho kožo, navadno bolj mašijo pore in/ali v nekaterih primerih tudi bolje zadržujejo vlago/maščobo na koži. Več si lahko preberete tu (proti koncu): http://moja-kozmetika.blogspot.it/2014/02/teorija-emulgatorjev-2-del-izbira-in.html

pH je ena izmed najbolj pomembnih točk formule in kreme! Imate pH lističe? Imate primerno kislino in primerno bazo, če bo potrebno popraviti pH?

S temperaturo segrevanja se ni potrebno strinjati ali ne. Potrebno je slediti navodilom proizvajalca, ki določa za vsak emulgator posebej na kateri temperaturi je potrebno emulgirati. "Nekateri recepti" niso vir informacij, potrebno je poiskati tehnične liste! Prenizka (ali previsoka) temperatura emulgiranja lahko vodi v neuspelo ali nestabilno emulzijo.

Proizvajalec priporoča segrevanje maščobne faze do 70-75 stopinj, vodne faze pa do 70 stopinj. Seveda ni potrebno segrevati tako dolgo – vendar obvezno uporabite destilirano vodo in čiste/sterilizirane pripomočke. Če še nimate termometra, si ga priskrbite. Ko obe fazi dosežeta željeno temperaturo, med homogeniziranjem počasi vlivajte maščobno fazo v vodno in mešajte še nekaj minut. Nato počasi ohlajajte. Krema bo dokončno gostoto dobila šele v naslednjih 24 urah. Ko se ohladi, dodajte fazo C, preverite pH in ga po potrebi popravite.

Lp
Toncika

katyusha · 2. avgusta, 2015 ob 12:05

Ojla,

evo mene nazaj 🙂 hvala za odgovor
Torej, da prvo razjasniva moj tip kože. po tem kar ste napisala jaz nimam občutljivo kožo, ampak "klasično"normalno, muhasto kožo, ki se ji pore hitro mašijo. V bistvu sem se začela ubadat z izdelavo kozmetike doma, ker mi nobena kupljen kozmetika ni več odgovarjala, tudi tiste z naravnimi sestavinami. Naj povem da so se problemi začeli pred 10 leti po prvem porodu. Do takrat nisem imela težav z kožo in nisem imela nobenim mozoljčkov ali drugih težav. Probala sem tudi olja (jojobino, arganovo…vse sem mazala na še mokro kožo, vendar sem imela občutek, da sem dobivala premalo "vlage"). Nato sem začela odkrivat čare doma narejene kozmetike in začela z preprostim ognjičevim mazilom in pore se mašijo bistveno manj kot prej. koža se je v dveh mesecih popravila, vendar kot sem že napisala potrebuje vlago.

Mazilo bom zaenkrat še uporabljala, vendar bi ga počasi zamenjala s kremo, ker ne bom izdelala serum, ker se mi zdi malo zakomplicirana izdelava (zaenkrat). Prvo se moram naučiti izdelat recept za kremo in potem lahko grem naprej 🙂

Ko ste napisala da je primerno za mešano kožo do 10%maščob, je bilo to mišljeno z emulgatorjem ali brez? sem se odločila da odstranim masla in dodam še eno olje. kaj pravite o avokadinem? Kar sem prebrala o njem se mi zdi da ima dobre lastnosti ( proti staranju, v boju proti dehidraciji, vsebuje fitosterone,…). imam pa na razpolago še bio, hladno stiskano sončnično olje, ricinusovo olje, sezamovo olje, olivno olje in korenčkovo olje. kaj pa če bi uporabila ognjičev macerat?
Zdaj sem ugotovila da Olivem 1000 ni najbolj primeren emulgator za mojo kožo, ker maši pore. Bi bila primerna zamenjava Cetearil glukozid ali Lizolecitin NGM v prahu (je to isto kot lecitin?)? Glede na to pa da mi je žal zavreči Olivem 1000, ga lahko v manjših količinah kombiniram?

Konzervans pa sem že uporabljala na koži, vendar zaenkrat ni neke reakcije, vendar ga lahko zamenjam. raje kot da tvegam kakšno reakcijo 🙂 ga bi lahko zamenjala z cosgardom (tega imam še doma)?

Hmm pH lističe pa moram še kupiti. Do zdaj jih še nisem rabila. Dve kremi naredila in niti en recept ni niti omenil pH vrednost. Vendar sem že nekje zasledila, da je potrebno tudi to uravnavat in jih že dala v seznam za naslednji nakup poleg primerne kisline (citronska kislina) in baze (NaOh 20%).

termometer pa že imam. 🙂
zdaj počasi že spreminjam moj recept. ko si razjasnim še par stvari vam napišem nov popravljen recept 🙂

joj kako sem se razpisala 🙂 še enkrat hvala za potrpežljivost
Lp Katjuša

P.s.: kaj pomeni emulzija v/o oz. o/v? Nisem še utegnila prebrat vseh objav 😉

Toncika M · 3. avgusta, 2015 ob 06:07

Pozdravljena,

super, ugotovitev tipa kože je že velik korak. Izdelava kozmetičnih izdelkov za občutljiv tip kože je zares zahtevno, včasih te spravi tudi v obup, saj koža čisto nepredvideno odreagira.

Nosečnost spremeni hormonsko ravnovesje, posledično se spremeni tudi koža. S staranjem koža poleg tega proizvaja vedno manj vlažilnih in lubrikantnih sestavin, kar se kaže (tudi) v suhi koži. Za vlaženje kože vam toplo priporočam, da si poleg glicerola kupite tudi kakšno drugo vlažilno sestavino: hialuronska kislina npr. globinsko navlaži, imate pa na razpolago veliko drugih: natrijev laktat, pantenol, razni vlažilni kompleksi itd.

Če dobro prenašate ognjičevo mazilo (domnevam, da je izdelano iz čebeljega voska?), boste najbrž dobro prenašali tudi voskaste emulgatorje kot npr. Olivem 1000. Imate morda že kakšno (ne preveč mastno) emulzijo izdelano s tem emulgatorjem? Če ja, jo poskusite nekaj dni uporabljati na obrazu. Snovanje formul s cetearilnim glukozidom in/ali lizolecitinom je zelo trd oreh za začetnike v formuliranju, poleg tega potrebujejo dober stabilizacijski sistem, tako z zgoščevalci vodne faze (sploh cetearil glukozid je bolj za akrilate) kot z zgoščevalci maščobne faze. Če pa Olivema 1000 ne boste prenašali, priporočam kakšne bolj preproste a vseeno "lažje" emulgatorje, npr. MGS in/ali PGE-3 methyl glucose distearate.

10% maščob brez emulgatorja, pri čemer mora biti seveda tudi emulgator bolj "lahek". Avokadovo olje je OK, odsvetujem ricinus (v kozmetiki je pretežko, se ne maže in se ne vpija). Ostala olja lahko uporabite po želji. Če imate macerat, bi ga morali uporabiti v hladni C fazi, če želite, da ohrani karseda veliko učinkovin, žal pa je količina olja, ki ga lahko dodate na hladno, zelo nizka.

Konzervans lahko zamenjate za Cosgard, vendar ponavljam: če ste Geogard že uporabljali in ni bilo reakcije, načeloma ni problema, lahko uporabljate tudi Geogard.

pH je bistvenega pomena! Vsak emulgator ima svojo "priljubljeno" pH vrednost (oz razpon pH vrednosti), v katerem daje stabilne emulzije. Aktivne sestavine imajo svoj razpon pH vrednosti, v katerem so aktivne oz. ne razpadejo. Vsak konzervans ima svoj razpon pH vrednosti, v katerem deluje. Nepravi pH emulzije tako lahko vodi v nestabilnost, razpadanje emulzije, neaktivnost ali razpadanje aktivnih sestavin (tudi z oksidacijo in tvorbo prostih radikalov!) ter neaktivnost konzervansa (in posledično oporečno kremo!)

Emulzija v/o pomeni voda v olju (torej na mikroskopski ravni imamo drobne kapljice vode, ki so povsem obdane z oljno fazo); emulzija o/v pa pomeni olje v vodi (na mikroskopski ravni imamo drobne kapljice olja, ki so povsem obdane z vodno fazo). V kozmetiki se uporablja predvsem o/v 🙂

Anonimni · 8. marca, 2016 ob 13:39

Ta blog sem odkrila šele danes, ko sem iskala še kakšen recept za mojo kozmetiko, kjer z uspehom uporabljam xantan gumi. Sama ga umešam kar med oljno bazo nato dodam vodno bazo. Ta postopek je po mojih izkušnjah najenostavnejši in mislim tudi najboljši. Plp vsem – Gorenjka

Ksenija · 11. maja, 2016 ob 20:12

Pozdravljena Tončka, mene pa zanima, katera olja bi uporabila za hladilno mazilo z mentolovimi kristali, in kakšno naj bi bilo razmerje.
Hvala za odgovor, lp ksenija

Vanja Rejc · 28. septembra, 2016 ob 15:07

Pozdravljena Tončka
Mene pa zanima koliko časa ima destilirana voda rok uporabnosti. Imam jo namreč dva litra in preden to pozabim traja več mesecev.
Kaj pa pravite glede lanolina. Jaz ga vseeno dodajamo en gram ker ce ne mi je krema premalo mastna.
Kaj pa gretje olja v posodici za taljenje čokolade. Je jeklena. Je kaj škodljivo?
Hvala vam že v naprej za odgovor
LP vanja

Mogoče ga lahko nadoknadi ksatan gumi.
Nekje sem prebrala da je strupen.
Kaj pa gretje olja v posodici za taljenje čokolade je jeklo. Ali mora biti obvezno steklo?
Hvala vam že v naprej za odgovor
LP Nina sara

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 08:33

Pozdravljeni,

za topljenje mentola lahko uporabite katerokoli olje, potrebno bo le nekaj potrpljenja, da se povsem stopi. Mentol se v kozmetičnih izdelkih uporablja tudi v zelo visokih koncentracijah (do 10% v masažnih izdelkih), vendar pa vam toplo priporočam, da ostajate pri količinah do 1-2% ter preizkušate najprej manjšo, nato večjo količino. Mentol je namreč lahko na koži dražilen.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 08:37

Pozdravljeni,
destilirana voda je čista voda – samo H2O, v kolikor jo hranite dobro zaprto, ni pokvarljiva.
Pri lanolinu preverite, da je neoporečen oz. bio izvora oz. da je primeren za otroke (npr. lanolin za prsne bradavice pri dojenju). Lanolin namreč lahko vsebuje ogromno ostankov pesticidov in drugih škodljivih stvari, s katerimi pridejo ovce v stik. Lanolina ksantan gumi ne more nadomestiti, saj imata popolnoma drugačno delovanje in funkcijo, zagotovo pa bi kombinacija obeh bila za suho kožo boljša kot ena sama sestavina.
Olje lahko grejete v posodici za taljenje čokolade, brez skrbi 🙂 Vendar imejte to posodico le za kozmetične izdelke, ne pa za izdelavo fondija! 🙂

Lp
Tončka

Mateja · 13. januarja, 2019 ob 09:59

Zdravo.

Rada bi vaše mnenje glede kreme, ki jo izdelam za svojega otroka. Punčka je stara 4 leta, in ima vsako zimo občutljivo kožo, po nogicah se ji pojavijo rdeči izpuščaji, in krema, ki jo izdelam, ji vedno pomaga.
Recept je sledeči:
Faza A:
– glicerin 5
– ksantan 0.2
– hidrolat korenja 26.3
– alantoin 0.5
– aloe vera 200:1 0.5
– nikotinamid 2
– cosgard 0.5
pH 6

Faza B:
– karite maslo 14.5
– ricinusovo olje 3
– arganovo olje 4
– skvalan 2
– fitosteroli 1
– oliveem 900 9
– magnezijev stearat 0.5
– avokadovo olje 5.5
– kokosovo maslo 7
– macerat ognjiča 8
– askorbil palmitat 0.5

Faza C:
– svetlinovo olje 4
– bisabolol 0.4
– vitamin E 0.2
– co2 ognjiča 0.2
– co2 kamilice 0.2
– polžja slina 3
– pantenol 2

Prvo vprašanje, ki ga imam, je Cosgard. Vedno sem pri oliveemu 900 dajala cosgard v fazo c, enako kot pri o/v kremah. Na magnolijem blogilu sem zasledila recept za kremo z oliveem 900, kjer je avtorica dala cosgard v vodno fazo, ker gre za v/o. Sicer sem ga dodala ob koncu segrevanja, vendar nevem, če potem vseeno funkcionira?
Drugo vprašanje se nanaša na magnezijev stearat. Če ga dodam, je krema fino kompaktna, vendar ob koncu ko se razmaže zelo zelo bremza in tega ne maram. Če ga ne dodam, se včasih na kremi naredi, kot da pušča olje, sicer je krema super, vse normalno, ampak grdo za pogledat, in verjetno tudi ni stabilna. Pa me zanima, kaj naj naredim glede tega, dodam cetearil alkohol pa bo ok?

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Mateja · 13. januarja, 2019 ob 14:54

Pozabila sem še omeniti, da sem emulgirala na 65 stopinjah, zato sem dala nikotinamid v vodno fazo. Bi lahko tako naredila tudi z pantenolom, ker ne segrevam preko 70 stopinj, ali ga raje pustim v hladni fazi?
Razmišljala sem tudi o askorbil palmitatu, ker sem ga formuli dodala prvič v zadnjem poskusu, ko sem delala kremo, in sicer glede pH. Do zdaj sem ga dodajala samo oljnim serumom, ne pa emulziji, zato sem razmišljala, ker je stabilen samo pri nizkem pH, tukaj pa pri emulgiranju v/o ne moremo izmeriti pH, ali zo igra kakšno vlogo, glede na to da sem vodni fazi pH naravnala na 6?

Se opravičujem za kopico vprašanj, ampak krema res pomaga moji punčki in bi jo rada izboljšala.

Lep pozdrav,

Mateja

Tončka Mavrič · 14. januarja, 2019 ob 05:45

Živjo Mateja,

krema, ki jo izdeluješ, je dejansko V/O. Tu pa veljajo povsem druga pravila in drugi sistem formuliranja ter izdelave.

Greva po vrsti. Ker je vodna faza znotraj lipidne, pH-ja ne moreš izmeriti niti popraviti, ko je krema že izdelana. pH moraš zato preveriti in natančno popraviti PRED emulgiranjem. Zato je dodajanje v C fazi kakršnekoli sestavine, ki bi pH lahko spremenila, narobe. Pri izdelavi V/O se vse sestavine doda prej, izmeri pH, doda konzervans in nato emulgira. To seveda postavlja določene omejitve, katere vodotopne sestavine lahko uporabiš, saj nekaterih preprosto ne smeš segrevati. Konzervans je bolje dodati pred emulgiranjem, saj je učinkovitost drugače lahko vprašljiva. Pantenola jaz ne bi segrevala, mejna temperatura, pri kateri racemizira, je 70 stopinj Celzija.

Glede stabilnosti pa… prvič: za stabilno emulzijo proizvajalec priporoča, da se emulgira med 75 in 80 stopinj Celzija, torej je prvi pogoj za stabilnost tvoje kreme neizpolnjen že v samem postopku izdelave.

Potem pa… kot rečeno, pravila pri V/O so drugačna kot pri O/V. Kar opisuješ – “kot da pušča olje” je znak nestabilne emulzije. Emulzije tega tipa so kar trd oreh 😉 Načeloma imaš v celotni formulaciji več kot 50% olj in masel (50,5, če sem prav računala). Pri takšni količini olj lahko Olivem 900 daje stabilne emulzije brez drugih zgoščeval in stabilizatorjev. Glede na to, da je Olivema kar 9 in je količina karitejevega masla visoka, bi morala doseči dobro in stabilno emulzijo brez težav. Torej je težava pri tebi ravno proces izdelave. Temperaturo moraš dvigniti.

Pri lipidni fazi nižji od 50% pa bi morala za optimalno stabilnost v vodno fazo dodati 0,5 MgSO4, izločiti ksantan (mazljivost se bo poslabšala), namesto magnezijevega stearata pa lahko posežeš po vosku ali hidrogeniranih oljih. Zgoščevala maščobne faze, ki se jih uporablja v O/V (torej cetil-, cetearilalkohol in cetil palmitat) ne pridejo v poštev.

Lp
Tončka

Mateja · 14. januarja, 2019 ob 08:16

Zdravo.
Najlepša hvala za hiter odgovor. Potemtakem bom poskusila emulgirati pri višji T, tako bi nikotinamid dala v C fazo, vsujem v emulzijo kar v prahu ali ga raje izpustim?
pH popravim že v vodni fazi pred emulgiranjem, nisem pa bila prepričana glede cosgarda, tako da najlepša hvala še enkrat za odgovor 🙂 bom poskusila brez magnezijevega stearata, pa bom videla kaoo bo tokrat.

Hvala in lep dan,

Mateja

Tončka Mavrič · 14. januarja, 2019 ob 09:21

Živjo,

po nekaterih testih in eksperimentih je očitno, da nikotinamid ne degradira tako hitro v niacin, tudi ob izpostavljenosti višji temperaturi (10% raztopino lahko segrevaš 20 minut na 120 stopinj Celzija, pri čemer se niacin ne tvori), tako da kar daj v toplo fazo. Pazi le, da pH ostaja vedno primeren.

Tudi Cosgard lahko načeloma segrevaš – po podatkih naj bi bil stabilen pri 80 stopinj Celzija do 4 ure. Seveda pri tem predpostavljamo, da potem v C fazo ne dodajaš nobene druge sestavine, ki bi lahko vplivala na pH. Zato se navadno daje v C fazo 🙂

Pri izdelavi pazi predvsem na postopek. Za dober uspeh V/O je pomembno, da vodno fazo zares dodajaš čisto počasi, kapljico za kapljico.

Lp
Tončka

Mateja · 16. januarja, 2019 ob 22:18

Zdravo.

Evo, sem zopet naredil, tako da sem segrevala na 75 stopinj in potem res dodajala zelo pocasi. Bom videla kakšna bo krema zgledala čez kakšen teden, zaenkrat je super, hvala za pomoč 🙂
Ker pa mi gre Olivem 900 h koncu, sem malo iskala in prišla do polyglyceryl-3-polyricinoleate, in piše da ima T tališča nekje 35 stopinj. Zanima me predvsem zaradi tega, če potem kljub temu emulgiram na 70 stopinjah, ali bi emulzija, emulgirana pri npr. 40 stopinjah s tem emulgatorjem, dala stabilnost? Gledam predvsem iz tega stališča, ker bi potem lahko vključila več nestabilnih olj, npr. Svetlinovo, ali konopljino, ali olje črne kumine, pri katerih sem pač zdaj omejena ravno zaradi segrevanja.

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Tončka Mavrič · 17. januarja, 2019 ob 04:56

Živjo Mateja,

držim pesti, da bo tokratna varianta z Olivem 900 uspela 😉

Poligliceril-3 poliricinoleat je prav tako emulgator za V/O in je v obliki močno viskozne tekočine ali paste. Fin je, ker omogoča izdelavo emulzij na hladno, torej brez segrevanja. Načeloma daje kar stabilne emulzije, tudi če so emulgirane na hladno. Če želiš kompaktno kremo, boš vsekakor morala segrevati in dodajati zgoščevala maščobne faze, na hladno lahko dosegaš samo bolj fluidne emulzije. Obvezno moraš vodno fazo stabilizirati z glicerolom in MgSO4.

Lp
Tončka

Mateja · 17. januarja, 2019 ob 08:32

Joj super, polepšali ste mi dan 😉 potemtakem bom poskusila s tem emulgatorjem, mogoče veste, kje je dobavljiv? Zaenkrat sem ga zasledila samo preko Favn kot Dermofeel PGR ali nekaj takega. Če kot stabilizazor vodne faze uporabim ksantan z glicerolom, in magnezijev sulfat, kot ste napisali, v kolikšni količini uporabim sol, da bo delovala, 1%?

Hvala in lep pozdrav,

Mateja

Tončka Mavrič · 17. januarja, 2019 ob 10:20

Hojla,

poglej še pri Magnoliji, mislim, da ga ima pod imenom Dermofeel PR.
Pri O/V se zgoščeval za vodno fazo ne uporablja z namenom stabilizacije, kvečjemu za lepši nanos. Za stabilizacijo rabiš glicerol in magnezijev sulfat. Prvega do 5%, drugega pa med 0,5 in 1%.

Lp
Tončka

Mateja · 26. januarja, 2019 ob 12:37

Evo, sem dobila Polyglicerol-3-polyricinoleat, in sem naredila poskusno verzijo. Nimam še MgSO4, tako sem vključila za 60% maščobne faze 1g magnezijev stearat, ostalo sončnično olje, v 40g vodne pa 10g glicerola, 0.3 ksantana, 1g kaolina, ostalo voda. Predvsem iz radovednosti, kaj iz tega nastane, in kakšna je krema z 10% glicerolom. Nastal je fluid, res tekoči skoraj kot voda, vendar se so zdaj še emulzija ni ločila, emulgirala sem na sobni T, brez segrevanja.

Tako sem zdaj razmišljala, ko bom naredila po “pravem” receptu, z MgSO4 za stabilizacijo, da bi vklučila ali kokosovo olje,in segrevala npr. do 30 stopinj, ali bi vključila cetearil alkohol, in segrevala nekje do 35 stopinj da se stopi, in pri tej T emulgirala. Do kolikšne T so stabilna olja, ki so neodporna na segrevanje, npr. konopljino, črne kumine ipd.

Hvala in lep vikend,

Mateja

Tončka Mavrič · 28. januarja, 2019 ob 05:21

Živjo Mateja,

čemu pa 10% glicerola? Kakšen poseben formulacijski namen (razen “firbca”)?

Za stabilizacijo se v V/O ne uporablja cetilnega ali cetearilnega alkohola temveč voske, magnezijev ali cinkov stearat ter primerno izbrane maščobe (tudi masla). Če hočeš kompaktno kremo, posezi po kombinaciji masel, MgStearata ter voskov – pazi le, ker zadnja dva slabšata mazljivost. Glede olj pa: na 40 stopinj jih lahko brez skrbi segreješ. Pravzaprav nekateri poskusi, ki so jih delali na FFA nakazujejo, da jih tudi segrevanje na temperature, pri katerih navadno emulgiramo na toplo (do 80 stopinj) ta olja ne poškoduje tako zelo…..

Lp
Tončka

Mateja · 12. februarja, 2019 ob 17:05

Hej.

Evo, sem naredila tako kot ste rekli. V emulzijo sem dala 5% glicerina z 0.2% ksantana, še mrzli vodni fazi sem dodala 0.5% MgSO4. 60% oljni fazi sem dala 5% karite masla, 5% kokosa, 5% hidrogeniranega olivnega masla. Segrevala sem do 40%. Očitno je bilo masel premalo, emulzija je sicer uspela, ampak še vedno tekoča kot voda. V naslednjem poskusu bom dala bistveno več karite masla, mogoče še kakšen vosek pa bom videla kako bo.

Hvala za pokoč, lep pozdrav,

Mateja

Tončka Mavrič · 25. februarja, 2019 ob 12:41

Živjo Mateja,

za zares kompaktno emulzijo potrebuje poliglicerol-3-poliricinoleat veliko več sestavin, ki dajejo kompaktnost. Navadno se uporablja hidrogenirano ricinuosovo olje (ki ima temperaturo tališča okoli 85 stopinj Celzija) ter voski in druga masla. Hidrogenirano olivno maslo ima kreeeeepko nižjo temperaturo tališča, zato tudi zgostiti ne more tako zelo.

Bo potrebnih kar več poskusov, se mi zdi 😉

Lp
Tončka

Mateja · 17. aprila, 2019 ob 07:18

Zdravo.

Zopet jaz. Zanima me vaše mnenje, kaj pri tej formuli ne štima. Napravila sem emulzijo za nečakinjo, ki ima zares suho kožo. Delam ji emulzije že nekaj časa, izkazalo se je, da so najboljše tiste, ki vsebujejo lanolin in čebelji vosek. Formula je sledeča:

Faza A:
Voda 28.5

Polžja slina 20
Alantoin 0.5
Aloe vera 200:1 0.2
Nikotinamid 1
Natrijev laktat 2
Pantenol 2
Hialuronska kislina 0.2

Faza B:
Imwitor 375 (INCI:glyceryl citrate/lactate/linoleate/oleate) 3
Lanolin 2
Čebelji vosek 1
Cetil alkohol 2
Myristyl myristate 5
Mango maslo 5
Kakavovo maslo 5

Ognjičev macerat 9
Olje črne kumine 5
Svetlinovo olje 3

Faza C:
Glicerin 3
Ksantan 0.3

Faza D:
Bisabolol 0.5
Vitamin E 0.5
Cbd 0.2
Cosgard 0.6
EO 0.5
Ph 6

Naredila sem po sistemu predemulzije tako, da sem najprej trdno oljno fazo segrevala, da so se stopile, na koncu sem dodala olja (sprašujem se, če je ravno tukaj napaka?), do iste T sem segrevala vodo. Potem sem emulgirala in predemulziji počasi dolivala ostanek vodne faze (raztopljene v polžji slini). Potem sem dodala fazo C z ksantanom in na koncu še hladno D fazo. Hotela sem kompaktno kremo, zato toliko zgoščevalcev oljne faze. Danes se v emulziji vidi, kot da se voda ali olje počasi ločuje. Sicer je krema še vesno kompaltna ampak se vidijo sledi, kot da pušča. Z imwitor sem delala že prej, ampak nisem ekstra na koncu segrevanja dodajala olj, oziroma je oljna faza bila okrog 20%. Nikjer nisem zasledila podatka o priporočljivosti oljnega deleža z Imwitor, zato se sprašujem ali je napaka v tem, da je oljna faza enostavno prevelika? Delala sem po napotku iz olionatura.de.

Hvala in lp,

Mateja

Mateja · 17. aprila, 2019 ob 12:44

Pozabila sem omeniti, da sem predemulzijo naredila tako, da sem vodno fazo vlivala v oljno. Mislim, da je ravno tukaj napaka, ker se mi je tako najprej naredila w/o emulzija? Po dodatku cosgarda sem dodala nekje 3g vode, kolikor je je izparelo.

Mateja

Tončka Mavrič · 23. aprila, 2019 ob 11:26

Živjo Mateja,

po pravici povem, da z Imwitorjem še nisem delala. Kje si ga pa dobila?

Če ima krema kljub kompaktnosti sledi oz. “pušča” (še posebej oljne delce), potem je gotovo nestabilna. Vzrokov je lahko … ogromno.

Si kdaj že delala z Imwitorjem? Si izdelala testne emulzije, da vidiš, kako se obnaša emulgator ali je to tvoja prva emulzija? O tem emulgatorju ne najdem veliko podatkov, niti o priporočeni lipidni fazi, niti o priporočenih načinih stabilizacije. Iz primerov formulacij lahko zgolj sklepam, da potrebuje kar dobro zgoščanje vodne faze, kar je pri takšnih emulgatorjih pogosto (glej količino in vrsto uporabljenih zgoščeval: poliakrilati v visoki količini!).

Za izdelavo predemulzij oz. “koncentriranih” emulzij morajo biti navadno zadoščeni posebni pogoji: primerna temperatura in primerno razmerje faz oz. primerna skupna količina, ki naj bi v primeru Imwitorja (po razpoložljivi literaturi) ne presegala skupno 50% celotne formulacije. Tvoja delna vodna faza in celotna lipidna faza že presegajo 50%, če sem na hitro pravilno izračunala.

Druga težava je tudi v dodajanju vode v olje in ne obratno. To najbrž najprej ustvari emulzijo tipa V/O, na neki (temperaturni in masni) točki pa bi moralo priti do inverzije faz. Emulgiranje z inverzijo faz da sicer zelo fine emulzije, vendar je to možno zgolj pri nekaterih (redkih) emulgatorjih, kar pa Imwitor skoraj zagotovo ni. Če bi to bilo mogoče, bi se proizvajalec najbrž s tem tudi hvalil 😉

Tretji del težave je skoraj zagotovo tudi v tem, da si olja dodala tik pred emulgiranjem. S tem si znižala temperaturo lipidne faze, hkrati pa se ta olja morda niso uspešno povezala z emulgatorjem. Težava se pokaže tudi pri uporabi voska v takih emulzijah. Vosek izredno hitro kristalizira ob dotiku z nižjo temperaturo, kar navadno pomeni večje kristalčke oziroma večje delčke, posledično večji delčki pomenijo slabšo stabilnost. Pri uporabi čebeljega voska moraš zato biti malce bolj previdna, da ohlajaš konstantno, počasi in med mešanjem. Dobro je tudi, da na koncu hladno kremo še enkrat hitro emulgiraš, da preprečiš prehudo kristalinizacijo voskov.

Četrta težava je morebiti tudi v vodni fazi, ki ni zgoščena od vsega začetka. Morda pa ta emulgator zahteva, da je zgoščevalo prisotno že od vsega začetka, da se optimalno poveže.

Kot vidiš je možnosti kar precej 🙂 Z imwitorjem še nisem delala, ampak ti glede na razpoložljive informacije toplo svetujem, da najprej narediš nekaj testnih “praznih” emulzij, da vidiš, kako se emulgator obnaša. Torej samo emulgator, sončnično olje, voda, zgoščevalo, konzervans. In ugotavljaš razmerja in postopke, pri katerih je emulzija najbolj stabilna.

Lp
Tončka

Mateja · 23. aprila, 2019 ob 17:18

Zdravo.

Hvala za odgovor. Imwitor sem kupila na alexmo cosmetics https://www.alexmo-cosmetics.de/ImwitorZ375 sem iskala povsod, ampak res nikjer ni podane približne oljne faze, v katerem območju deluje. Z Imwitorjem sem si prej naredila after shave emulzijo, ki je bila bolj lahka, kar se olj tiče. Sicer sem naredila isto predemulzijo, na isto T sem segrevala obe fazi, s tem da sem oljno vlila v vodno in emulgirala, po tem sem sklepala, da bi mogoče zdaj lahko bila napaka tukaj, ko sem del vodne faze vlila v oljno in emulgirala. Za vodno sem prej sicer uporabila karagen, ampak sem ga tudi z glicerolom dodala že narejeni emulziji, ki je še danes stabilna, tako da nevem. Prej tudi nisem ekstra dodajala okj, ampak sem jih skupaj segrevala, prav tako nisem uporabila voska. Tako da ja, možnosti je precej. Bom poskusila še enkrat, in sicer da bom oljno fazo vlivala v vodno, ksantan bom segrevala skupaj z delom vode in odstranila vosek. Sicer sem potem, ko sem dodala konzervans in eo ter manjko vode, še enkrat emulgirala s paličnim. Tokrat upam na uspeh 🙂

Hvala in lp,

Mateja