Ksantan gumi
Ksantan gumi
Ksantan gumi v prahu
Ksantan gumi (INCI: Xanthan gum) je naraven polisaharid, pridobljen s postopkom fermentacije s pomočjo bakterij rodu Xanthomonas. Ksantan spada med Zgoščevala ali stabilizatorje vodne faze. Kot reološki modifikator se uporablja v kozmetični, prehrambeni in farmacevtski industriji.
O ksantan gumiju
Ksantan gumi je dobavljiv v obliki drobnega, belega prahu. Za kozmetične namene obstajata dve vrsti ksantan gumija: eden da rahlo bel gel, drugi pa popolnoma prozoren gel. Oba imata podobne reološke lastnosti. Ksantan gumi je dovoljen v naravni kozmetiki in je v skladu z Ecocert certifikatom.
Ksantan po svoji sestavi spada med polisaharide. V vodi se polisaharidne molekule napihnejo in raztegnejo, s čimer se ustvari določena koloidna mreža. Ta mreža napihnjenih polisaharidov poveča vodi njeno viskoznost, s čimer se upočasni združevanje delcev. Ksantan se v kozmetiki uporablja kot stabilizator vodne faze v emulzijah, kot stabilizator za zobne paste, kot zgoščevalec za detergente, šampone ipd, redkeje se uporablja kot glavni nosilec ali zgoščevalo za izdelavo gelov.
Ksantan je anionski reološki modifikator, kar pomeni, da imajo končne polisaharidne molekule negativni naboj. Ksantan gumi je popolnoma združljiv z anionskimi in neionskimi sestavinami. Je izredno uporaben stabilizator vodne faze, saj je neobčutljiv na elektrolite ter stabilen v zelo širokem razponu pH vrednosti, od pH 2-12. Prav tako je uporaben pri izdelavi vodno-alkoholnih gelov, pri čemer moramo količino ksantan gumija povečati do 1%, količino alkohola pa omejiti na 40-50%.
Kot anionski polisaharid je ksantan gumi nezdružljiv s kationskimi sestavinami. Le-te namreč lahko povzročijo usedanje ali precipitacijo ksantan gumija. Prav tako je ksantan nezdružljiv z dvovalentnimi ioni v alkalnem pH (npr. magnezij) ter s trivalentnimi ioni v kislem in tudi nevtralnem pH območju (npr. aluminij). Tako npr. gel iz ksantan gumija, ki mu dodamo galun ali kalijev aluminijev sulfat (ang: potassium alum), propade. Iz vode se ksantan obori v bolj ali manj velike skupke gela, ki so navadno trdi in netopni, gel pa postane popolnoma neuporaben.
Uporaba v kozmetiki
V kozmetiki se ksantan gumi uporablja v količinah od 0,1-0,4%, redkeje tudi do 1%. Njegova uporaba je preprosta, obstaja pa več načinov, kako ksantan uporabimo in dispergiramo v vodi. Tu bom opisala le tiste, ki jih sama najbolj pogosto uporabljam.
Prvi način je ta, da v stekleno čašo odmerimo potrebno količino ksantana in glicerola, nato pa dobro premešamo. Ksantan gumi se mora popolnoma enakomerno porazdeliti po glicerolu. Šele nato postopoma dodajamo vodo in sproti mešamo, dokler ne dosežemo homogenega gela. Po potrebi zmešamo s paličnim mešalnikom ali pustimo še nekaj ur, da se gel popolnoma namoči.
Drugi način predvideva, da v čašo odmerimo potrebno količino vode, nato pa na njeno površino na rahlo posujemo potrebno količino ksantan gumija ter pustimo stati čez noč. Zjutraj dobljeni gel premešamo z žlico ali s paličnim mešalnikom. Tako pri prvem kot pri drugem postopku lahko uporabimo hladno ali toplo vodo, pri čemer se ob uporabi tople vode ksantan gumi nekoliko hitreje hidrira.
Obstaja tudi tretji postopek, ki pa je uporaben samo v primeru, da bomo ksantan gumi uporabili v emulziji. Ksantan gumi pri tem postopku zelo dobro dispergiramo v oljih, ki jih uporabimo v maščobni fazi in ga nato skupaj z emulgatorji in maščobami vlijemo v vodno fazo ob trenutku emulgiranja. Ksantan gumi bo svojo koloidno mrežo ustvaril šele po emulgiranju, zaradi česar je potrebno nekoliko več previdnosti ob mešanju in ohlajevanju. Ta postopek načeloma odsvetujem čistim začetnikom.
Na slikah ob objavi lahko vidite, kako se gostota in viskoznost spreminjata glede na količino ksantan gumija, ki ga uporabimo. Pri količini 0,1% in 0,2% je sprememba v gostoti majhna, gel je redkotekoč, vendar pa se viskoznost že spremeni. Pri količinah 0,3 in 0,4% je viskoznost še večja, nekoliko se poveča tudi gostota. Gostota se sorazmerno povečuje z višanjem količine ksantan gumija; pri 1% je gel že precej gost.
Gel iz 0,1% ksantana
Gel iz 0,1% ksantana
Gel iz 0,2% ksantana
Gel iz 0,2% ksantana
Količina, ki jo boste uporabili, seveda zavisi od izdelka in ostalih sestavin, ki so sestavni del formule. 0,1-0,2% je primerna količina, v kolikor uporabite v emulziji še kakšen drug stabilizator vodne faze, kot npr. poliakrilat. Če je ksantan gumi vaš edini stabilizator pa priporočam, da ga uporabite v količini 0,3-0,4%. Pri izdelavi gelov brez ali le malo maščobne faze boste morali poseči po višjih količinah, vendar pa bo s tem prijetnost ob uporabi postavljena pod vprašaj. Pri detergentih in šamponih količina precej zavisi od uporabljenih površinsko aktivnih snovi.
Gel iz 0,4% ksantana
Gel iz 0,4% ksantana
Gel iz 1% ksantana
Gel iz 1% ksantana
Ksantan gumi ima seveda tudi nekaj slabih plati. V količinah nad 0,4% rad daje »smrkave« gele. Da, prav ste prebrali. To dobesedno pomeni to, da se gel iz ksantana pri prevelikih količinah rad vleče kot – oprostite izrazu – smrkelj ali slina psa bernardinca. Takšen gel nikakor ni prijeten za uporabo, zavedajte pa se, da se ta lastnost nato deloma prenese tudi na emulzijo ali katerikoli izdelek, ki vsebuje preveč »smrkav« gel. Emulzija s preveč ksantana se, ko potočimo prst v lonček, raztegne za prstom in naredi kot neke elastične niti, nato pa naredi na površini nekakšen koder.
“Smrkasto” vlečenje ksantana
“Smrkasto” vlečenje ali emulzije zaradi prevelike količine ksantana
Druga posebnost ksantana pa je ta, da daje občutek, kot bi se koža potila. Ker je ksantan gumi polisaharid z veliko molekularno maso, ne prodre v kožo, temveč na njej ustvari tanko plast, ki nam lahko daje občutek močnejšega potenja. Ksantan gumi v prevelikih količinah, še posebej med toplimi poletnimi dnevi ali v primeru mastne kože, povzroča zelo neprijeten občutek stalnega mastenja ali potenja kože.
Po drugi strani pa je prav ta njegova lastnost tudi prednost. V kremah za zimske dni in v kremah za izredno suho kožo deluje ksantan gumi kot vlažilna sestavina. Poleg tega močno izboljša mazljivost vseh emulzij, zaradi česar se ga v minimalnih količinah uporablja tudi v primeru, ko uporabljamo poliakrilatne zgoščevalce.
Ksantan gumi se dobro obnaša tudi v kombinacijah z ostalimi zgoščevalci kot npr. magnezij aluminijev silikat, guar gumi, karagen itd.
25 Komentarjev
Anonimni · 13. maja, 2013 ob 08:22
Pozdravljeni,
najprej bi pohvalila vaše objave, ki so res super, posebej za nas amaterje, ki šele spoznavamo zadeve. 🙂
Me pa zanima, če mi lahko svetujete kako bi lahko strjevala oljno fazo. Izdelujem namreč deodorante iz olj in sode bikarbone in bi rada, da bi bili v trdi obliki kot kamen.
No najbrž tole vprašanje ni najbolj primerno za pod to objavo, ampak če mi boste lahko pomagali, bom zelo vesela 🙂 lp
toncika · 13. maja, 2013 ob 09:10
Pozdravljeni,
hvala za pohvalo, takšne stvari vedno dobro denejo 🙂
Za strjevanje maščobne faze pridejo v poštev vsi lipofilni modifikatorji: voski, cetilni alkohol, cetearilni alkohol, cetil palmitat itd. Vendar pa je vaše vprašanje bolj komplicirano, rešitev pa je več.
Potrebovala bi informacijo o tem, zakaj želite v formuli olje oz. ali ga lahko izpustite, nato pa v kolikšnih količinah ste uporabili olje in sodo bikarbono, po katerem postopku ste ju zmešali, ali ste jo dali v kakšno embalažo, kako ste zmes posušili itd. Nato pa bi želela vedeti tudi, kakšen deodorant bi radi: v stiku ali v kosu, tak, ki se v stiku s kožo topi ali tak, ki se ne topi in ga morate za nanos rahlo navlažiti…. skratka, možnosti je več 😉
V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.
toncika
Anonimni · 13. maja, 2013 ob 09:41
Pozdravljena Tončika :),
hvala za še en zelo dober opis sestavine Ksantan gumija. Jaz sem ravno pri raziskovanju mojih hladno stiskanih olj :). Nekaj Vas še moram vprašati :). Zasledila sem eno sestavino v kremici in ne vem točno iz česa je sestavljena Calendula officinalis ekstrakt ter Calendula wax-brskala sem malce o teh dveh sestavinah ali gre to mogoče za ognjičev ekstrakt (ognjičevi cvetovi namočeni v olivnem olju)?
Tončika v petek sem v Dm-u našla eno naravno kremico za obraz in imam eno vprašanje za Vas :). Spodaj sem Vam napisala sestavine te naravne kremice za obraz od proizvajalca Weleda-krema za obraz z ognjičem. Ta krema za obraz je brez sintetičnih dišav, barvil in konzervansov in sestavin pridobljenih iz mineralnih olj. Ni mi jasno, da ta krema ne vsebuje konzervansov, saj, če pogledate pod njene sestavine je tudi voda??
Piše, da je ta krema za obraz z ognjičem iz skupine Weleda, lahka krema za obraz z dragocenim mandljevim oljem, ki kožo vlaži. Čisti čebelji vosek ščiti kožo pred izsušitvijo medtem, ko izvleček ognjiča iz nadzorovane biološke pridelave kožo pomirja. Krema za obraz se lahko uporablja enostavno in hitro saj zelo hitro vpije v kožo. Krema nežno in naravno neguje tudi občutljivo kožo odraslih.
Sestavine (INCI): Prunus Amygdalus Dulcis (Sweet Almond) Oil, Water (Aqua), Lanolin, Alcohol, Glyceryl Stearate SE, Beeswax (Cera Flava), Calendula Officinalis Flower Extract, Xanthan Gum, Fragrance (Parfum)*, Limonene*, Linalool*, Benzyl Benzoate*, Benzyl Salicylate*, Geraniol*. *from natural essential oils
Našla sem še pa tudi eno čisto podobno kremico od tega proizvajalca samo, da krema ne vsebuje čisto nič vode-tudi to mi je zelo zanimivo in hkrati zelo čudno , kajti, kot ste mi napisali, vsaka krema je sestavljena iz vodne in maščobne faze, res pa je, da vsebuje ta krema ta CALENDULA OFFICINALIS EXTRACT-mogoče vpliva kaj ta sestavina na vse to skupaj?
Tončika hvala Vam za odgovor in lep sončen dan,
radovednica 🙂
toncika · 13. maja, 2013 ob 11:48
Pozdravljena Radovednica,
to vprašanje sicer ne spada najbolj pod to objavo, a nič hudega 😉
Pod imenom Calendula officinalis extract se lahko skriva marsikaj – izvleček s pomočjo ogljikovega dioksida, oljni izvleček oz. macerat, alkoholni izvleček… Kaj točno je, vedo samo proizvajalci. Za calendula wax ste gotovi, da piše calendula in ne candelila wax? Če je zares calendula wax, gre najbrž za smolnati izleček ognjiča, čeprav o takem izvlečku še nisem slišala. Se pa stvari v kozmetiki zelo hitro spreminjajo, tako da vedno odkriješ nekaj novega 🙂
Gotovo pa izvleček ognjiča ne pripomore h konzerviranju. Če ste pozorno prebrali objavi o konzervansih veste, da lahko načeloma 20% alkohola konzervira kremo. To je postopek, ki se ga največkrat poslužujejo nemški izdelovalci naravne kozmetike. Da prekrijejo občutek izsuševanja, ki ga pusti alkohol, pa v kremi uporabijo zelo visoko maščobno fazo (zato pa tudi mandljevo olje na prvem mestu). Presojo o tem, ali je to smotrno ali ne, prepuščam vam.
Vsekakor pa Evropska direktiva o kozmetiki dovoljuje marsikaj. Vse sestavine, ki v CosIng sistemu niso vpisane kot konzervirno sredstvo (npr. alkohol) vendar pa v določeni količini pripomorejo h konzerviranju, se lahko uporabljajo v izdelku, ki nosi izraz "brez konzervansov". Tudi Leucidal (iz redkvice), ki se prodaja in uporablja kot konzervans, uradno ni konzervans, zato izdelek načeloma lahko nosi oznako "brez konzervansov". Enako je s konzervansom Naticide (INCI: Parfum), ki se prodaja in uporablja kot konzervans, vendar po direktivi njegov INCI še zdaleč ni konzervans.
Vendar pa je problematika pri konzervansu Naticide večja. Ker je po Evropski direktivi vse, kar spada pod "parfum" lahko poslovna skrivnost, proizvajalcu ni potrebno navesti, katere sestavine točno sestavljajo ta njegov parfum-konzervans. Ta konzervans bi lahko bil izdelan iz zares čisto naravnih sestavin ali pa bi lahko imel 99% parabenov in 1% dišavnih molekul, pa bi se prodajal kot parfum-konzervans.
Kje je torej resnica o izdelkih brez konzervansov?
Kar se tiče dejstva, da je lahko krema brez vode… krema je po definiciji emulzija vode in olja, a se lahko pod imenom "krema" prodaja vse, kar se razmaže. Tudi milo je po definiciji sol maščobne kisline in natrijevega hidroksida, pa se pod imenom "milo" dandanes prodajajo sintetični detergenti (ti. syndet), ki po definiciji zagotovo niso milo.
V kozmetiki niso vse stvari črne ali bele in niso vsa dejstva nujne "resnice". Zavedajte se, da je v kozmetiki predvsem veliko zavajanja. To niso laži, temveč zavajanje. Bodite skeptični in raziskujte naprej 😉
Lp
toncika
Anonimni · 13. maja, 2013 ob 15:02
Hvala za odgovor:)
Olje seveda lahko izpustim, ampak ker nimam dovolj znanja, mi je bilo najlažje narediti iz olja in čebeljega voska, da je bil deodorant potem kot mazilo, v embalaži za kremo. Sušila ravno nisem, ko se je vosek ohladil, je bilo mazilo pripravljeno. Tako da bi brez problema uporabila tudi kakšne druge sestavine, ki bi bile za to primerne.
Uporabljam približno 2:1, olje:soda bikarbona.
Bi me pa najbolj zanimal tak v stiku..
Lep dan, Nikolina 🙂
toncika · 13. maja, 2013 ob 16:25
Pozdravljena, Nikolina!
Če želite trd deodorant s sodo bikarbono imate na razpolago več možnosti. Prva je ta, da sodo bikarbono zmešate s kalijevim bitartratom in vodo (v razmerju 60-30-10), vendar to ne bo mazljiv deo v stiku temveč trd; približno takšen, kot so Lush deodorant ploščice, ki so pravzaprav izdelane po tem sistemu. Mešanica vode, sode bikarbone in kalijevega bitartrata namreč da po nekaj urah kot kamen trdo zmes. Zmes se zelo slabo topi v vodi – vendar dovolj, da jo lahko, če jo rahlo zmočimo, nanesemo na kožo. Kalijev bitartrat najdete v sosednji Italiji med sestavinami za peko (cremor tartaro), pri nas pa v kakšni enološki trgovini ali med sestavinami za peko kot "vinski kamen" – vendar morate biti pozorni, da nima drugih dodatkov!
Druga možnost je mešanica sode bikarbone, voska, rastlinskega masla (npr. kakavovo maslo) in po možnosti kaolina in marantine moke ali riževega škroba (ne moke!) za boljše drsenje. Ta deodorant bo bolj ali manj mazljiv oz. se bo lahko topil v stiku s kožo. Da to dosežete je predvsem pomembno razmerje med čebeljim voskom (ali katerimkoli drugim voskom ali zgoščevalcem maščobne faze) ter rastlinskim maslom. Odsvetovala bi uporabo rastlinskih olj – masla imajo višjo temperaturo tališča. Koliko katere sestavine potrebujete, vam ne znam povedati, saj je kombinacij nešteto. Če vzamete vosek z višjo temperaturo tališča (npr. candelila), je boste potrebovali manj, čebeljega voska morda nekoliko več. Če uporabite kokosovo maslo, ki ima tališče okoli 22 stopinj, boste potrebovali več voska; pri kakavovem maslu, ki ima tališče okoli 35 stopinj, boste potrebovali manj voska.
Okvirno lahko poskusite nekako tako: 25-30% čebeljega voska, 35-40% rastlinskega masla, 25-30% sode bikarbone in 10-15% kaolina oz. marantine moke ali riževega škroba. Posebej marantina moka ali rižev škrob pripomoreta k zmanjševanju mastnega občutka. Žal vam bolj natančnega odgovora ne morem dati, saj si takšnih trdnih deodorantov nisem nikoli delala. Bi pa morale takšne okvirne količine dati mazljiv stik. Morali boste nekajkrat poskusiti. Če se vam bom zdel pretrd ali "netopljiv", zmanjšajte količino voska in primerno povečajte količino masla. Če je preveč drobljiv, je preveč sode ali škroba itn.
Vsekakor svetujem, da mešanicam dodate nekaj kapljic eteričnih olj, ki delujejo deodorantsko. Deodorant bo bolj učinkovit in seveda prijetno dišeč 😉
Lep dan,
toncika
Anonimni · 13. maja, 2013 ob 16:47
Hej hej Tončika 😉
hvala za vse informacije. Prav ste imeli, sem šla še enkrat preverit in res piše na kremi Candelila wax :). A je ta Candelila wax naravna sestavina in varna za uporabo? Hja tudi jaz nisem najbolj za to varianto, da bi kremo konzervirala z alkoholom, saj alkohol lahko draži kožo. res je tako kot ste napisali, pod sestavino "parfum", se baje lahko skriva marsikaj :(.
Jaz zaenkrat še kar prakticiram svojo kremico s karitejevim maslom in s hladnimi stiskanimi olji pa tudi s čebeljim voskom. Res, da so malce mastne, vendar dokler ne preučim vseh glavnih sestavin, bom morala še ostati kar na teh preprostih variantah :).
Tončika lepo se imejte pa se še slišiva,
dijo dijo, radovednica 🙂
toncika · 14. maja, 2013 ob 06:30
Draga Radovednica,
kar brez skrbi, candelila vosek je vosek naravnega izvora, pridobljen iz listov rastline Euphorbia, ki rase v Mehiki. Povsem naraven in varen za uporabo 😉
lp
toncika
Anonimni · 14. maja, 2013 ob 12:17
Hej hej Tončika,
Hvala za info glede candelila voska. Sem ga zasledila v eni izmed spletnih trgovin :). Tončika pod objavo Cold cream sem Vam pa tudi nekaj napisala 🙂 namreč še nekaj me muči :). Bila bi zelo vesela, da mi zopet priskočite na pomoč :). Hehe boste rekli, da mene tako ves čas nekaj muči :):), da kar naprej nekaj sprašujem 🙂 in, da sem že res prava nadležna radovednica :):).
Želim Vam lep popoldan s sončkom obsijan,
radovednica
Anonimni · 15. maja, 2013 ob 08:07
Super, najlepša hvala za nasvete 🙂 Torej, če prav razumem je pri 1. razmerje soda bikarbona:kalijev bitartrat : voda = 60:30:10 ?
A potem je tukaj tudi priporočljivo uporabiti konzervans a ne, ker vsebuje vodo?
Lep pozdrav,
Nikolina 🙂
toncika · 15. maja, 2013 ob 19:21
Pozdravljena Nikolina,
navedene doze so le okvirne. Ta postopek je namreč objavljen v zaščitenem patentu, kjer seveda natančne količine niso objavljene. Kot sem že rekla, si trdih deodorantov nisem nikoli izdelovala, zato so moja znanja s tega področja omejena. Priporočam vam, da zmešate cca 60 g sode bikarbone s cca 30 g kalijevega bitartrata in nato postopoma dodajate vodo do največ 10 g. Vodo dodajajte, dokler ne dosežete konsistence goste paste, potlačite v model in pustite nekaj ur stati. Konzervansa ne potrebujete, zmes se namreč popolnoma strdi (postane trda kot kamen) in nima prisotne proste vode.
Če boste deodorant poskusili izdelati, pa seveda sporočite, kako se je izšlo. Sem vedno radovedna za nove stvari 😉
lp
toncika
Anonimni · 17. maja, 2013 ob 07:36
Ok, razumem. 🙂 Bom v naslednjem tednu ga poskusila narediti in seveda sporočim kako je uspel. Hvala še enkrat! 🙂
Lep pozdrav,
n
Anonimni · 28. septembra, 2013 ob 18:25
Pozdravljeni,
najprej pohvale za vaš blog. Res se poglobite v vsako temo in zdi se, da imate za vse odgovor :-). Tako se tudi jaz obračam na vas. Imate morda kakšen nasvet kako preprečiti svaljkanje emulzij, ki so narejene s ksantan gumi? Oljni fazi dodam sucragel ali sojin lecitin, vodni ksantan gumi, a v obeh primerih se mleko oz. losjon svaljka razen če ga na kožo nanesem res zelo zelo malo, zato predvidevam, da je kriv ksantan?
Vnaprej hvala za odgovor.
Marjetica
toncika · 28. septembra, 2013 ob 18:47
Živijo Marjetica,
hvala za lepe besede 🙂 No, nimam odgovora za vse. In ko česa ne vem, odkrito priznam. Tudi jaz se moram še veliko naučiti 🙂
Preden vam odgovorim bi potrebovala kakšno informacijo več. Kaj je za vas "svaljkanje"? Občutek, da se pod prsti nabirajo svaljki kreme? Navadno je za to kriva prevelika količina naravnih zgoščevalcev. V kakšnem odstotku uporabljate ksantan? Kako pripravite gel iz ksantana? Ga pustite, da se zares dobro namoči in se polimer zares napihne? Kolikšna je vodna faza in kolikšna je maščobna faza?
Če ksantan uporabljate v količinah do 0,4% (upoštevajoč klasično vodno fazo, ki se je navadno vsaj 60%) se svaljkanje ne bi smelo pojavljati. Lahko se pojavi smrkava emulzija, svaljkanje pa samo zaradi ksantana ne. Včasih se svaljkanje pojavi zaradi premalo namočenega polimera, čeprav je pogostejši krivec kombinacija sestavin. Uporabljate kakšne aktivne sestavine?
Lep večer,
toncika
Anonimni · 8. januarja, 2014 ob 18:21
Pozdravljeni,
ob opisanem stabilizatorju, morda vprašanje o guar gumiju- imate kakšne izkušnje s tem v smislu kot zamenjava za xantan gumi? Menite, da se ga lahko uporabi na enak način kot xantan gumi?
hvala
toncika · 8. januarja, 2014 ob 18:33
Pozdravljeni,
guar gumi lahko le deloma nadomesti ksantan. Zgosti celo bolj kot ksantan gumi, vendar ima mnogo pomanjkljivosti: kože ne vlaži tako kot gel iz ksantana (nasprotno lahko v prevelikih količinah da občutek "prahu" in "drobljenja"), slabo suspendira in zelo je podvržena encimskemu razkroju. Geli iz uara (in posledično tudi emulzije) zato čez kakšen mesec rade "zvodenijo" – gel popusti in nima več gostote oz. oblike.
Osebno ga ne maram in ga ne uporabljam. Kupila sem ga nekaj let nazaj, nekajkrat preizkusila in nato povsem opustila.
Lp,
toncika
Anonimni · 8. januarja, 2014 ob 19:21
ups.. to pa je to ko človek kupuje nekaj še preden se dodobra ozavesti o tem… žal je kemijsko znanje pri tem premalo, ravno to največ pove- mnenje uporabnikov o dejanskem občutku in efektu, ki ga povzroča neka substanca. Tako da, škoda, sem izbrala ravno tega. Kupila sem ga z namenom uporabe kot stabilizatorja za vodno fazo za izdelavo emulzije. V kakšnem odstotku pa bi mi svetovali sploh da ga uporabim, na primer ob uporabi emulgatorja PLANTEC OP2? tako da bi zadeva koliko toliko "stala skupaj"..
toncika · 8. januarja, 2014 ob 19:59
No nič ni slabega, če poskusite tudi "neuporabne" sestavine. Če ne drugače – si pridobite izkušnje in ugotovite občutek, ki ga različne sestavine puščajo na koži.
Če prav želite izdelati kremo z guar gumijem, poskusite nekje med 0,5% in 1%. Čez 1% ne priporočam, saj je občutek precej "mokast". Če imate možnost pa raje kupite ksantan gumi, dobite ga tudi v slovenskih spletnih trgovinah. Prav pri Plantecu je "vlažilni" učinek in boljša mazljivost, ki jo da ksantan gumi, toliko pomembnejši.
Lp,
toncika
Anonimni · 8. januarja, 2014 ob 20:06
hvala lepa 🙂
Anonimni · 30. julija, 2014 ob 12:54
Pozdravljena,
Informacije in znanje, ki delite je pohvale vredno. Super ste.
Na začetku ste napisala:" Za kozmetične namene obstajata dve vrsti ksantan gumija: eden da rahlo bel gel, drugi pa popolnoma prozoren gel."
Kje bi lahko naročila ksantan gum, ki da prozoren gel? Večina jih ponuja ksantan gum, ki da bel gel.
Lep pozdrav.
Toncika M · 30. julija, 2014 ob 18:13
Zivjo,
poglejte po tujih spletnih straneh. Ima ga gotovo Glamour Cosmetics, morda se kdo drug. Seznam razlicnih tujih spletnih trgovin najdete v objavi Kje kupiti in kaj kupiti.
Lp
Anonimni · 24. marca, 2015 ob 15:56
Pozdravljeni,
igram se z magnezijevim sulfatom. Izdelala sem magnezijevo olje (33g na 100ml vode), dodala EO in testiram deodorantsko ustreznost. Upam, da se EO kemično ne tepejo z Mg. ?
Rada bi naredila še magnezijev gel. Poskusila sem s ksantanom- katastrofa, kar vaša zgornja objava jasno pove. Seveda, prebrala sem jo pred parimi meseci, ko Mg še ni bil na vrsti. Zanima me, kateri zgoščevalec bi bil najprimernejši za izdelavo gela iz magnezijevega sulfata.
Lep pozdrav,
Laura
Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:47
Živjo,
magnezijev sulfat se z EO ne tepe, lahko ga brez skrbi uporabljate.
Kako se je obnesel kot deodorant?
Z magnezijevim sulfatom se odlično obnese karagen, nekatere vrste se z njegovo kombinacijo še bolj zgostijo. Poskusite 🙂
Lp
Nataša Vogrinc · 22. marca, 2016 ob 12:33
Živjo, tudi meni so zelo všeč vaše objave in komentarji. sem v nabavi, ksantana, ampak mi ni še čist jasno kako ga bom uporabila? 🙂 prebrala sem vaše tri načine. mogoče bi se odločila za prvega, ko ga mešam z glicerinom in pustim nekaj časa stati, da deluje, nato dodaš vodo. Uporabila ga bom v kremi za roke z oljno in vodno fazo, kjer obe segravam. Ali lahko potem to zmes ksantana, vode in glicerina segrevam, tudi na 80 stopinj kot določa emulgator? ali pa lahko natehtam vse skupi in segrevam, bo ok? dala bi ga 0,3 % in 3% glicerina za kremo za roke, bo ok?? Najlepše se vam zahvaljujem. Pozdrav. Nataša
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 08:14
Živjo,
vodno fazo (voda, glicerol, ksantan) morate seveda segrevati skupaj na 80 stopinj, nato pa vodni fazi dodati maščobno (prav tako segreto na 80 stopinj), kot to zahteva vaš emulgator.
Lp
Tončka