fbpx

Konzervansi: uvod

Objavil Tončka Mavrič dne

Konzervansi: uvod

Iz zadnjih vprašanj Radovednice sem razbrala, da je pri tematiki konzervansov kar nekaj nejasnosti, zato sem se odločila, da napišem objavo o konzervansih.

Vem, da je med domačimi izdelovalci kozmetike veliko takih, ki konzervansov v svojih izdelkih nikakor nočejo uporabiti. Vem tudi, da obstaja pred konzervansi velik odpor in nenazadnje tudi strah, vendar konzervansi niso nikakršen bav-bav; strah pa navadno izvira iz slabe osveščenosti.

Kaj sploh so konzervansi?

Konzervansi so snovi, ki učinkovito zatirajo razvoj in rast bakterij, kvasovk in plesni. Uporabljajo se tako v prehrambeni kot v kozmetični industriji zato, da se v izdelek prepreči vdor in razvoj mikroorganizmov. S tem se izdelku poveča rok trajanja in se hkrati zaščiti potrošnika.

Konzervansi so lahko različnih vrst, saj lahko učinkujejo le na eno vrsto mikroorganizmov ali pa na več vrst hkrati: eni zavirajo le rast Gram-negativnih bakterij, drugi le Gram-pozitivnih bakterij, spet tretji samo kvasovk, nekateri zavirajo rast kvasovk in bakterij itd. Pri uporabi konzervansov je zato nujno, da izberemo takšnega, ki ima širok spekter delovanja.

Vitamin E (tokoferol) NI konzervans, temveč samo antioksidant. Tokoferol nima nobenih zaviralnih lastnosti na razvoj mikroorganizmov, zato NE spada med konzervanse.

Konzervansi so dejansko zelo strupene spojine. Kot sem nekje že zapisala, če ne bi bili tako zelo strupeni, ne bi mogli ničesar konzervirati. Vendar pa se morate zavedati, da so stranski učinki pri uporabi konzervansov manjši, kot je lahko škoda, ki jo lahko človeku napravi okužen izdelek. 

Snovi, ki se uporabljajo kot konzervansi, lahko povzročajo reakcije, vendar so le-te ob pravilni uporabi konzervansa redke. Zato je obvezno, da za našo varnost vedno upoštevamo navodila za uporabo, ki jih narekuje proizvajalec.

Kje se mikroorganizmi razmnožujejo? Kaj tvegamo, če konzervansa ne uporabimo?

Bakterije, kvasovke in plesni, potrebujejo za svoj obstoj vodo. Povsod tam, kjer imamo na razpolago vodo, hidrolat ali drugo vodno sestavino (npr. mleko, gel iz aloje vere), imamo potencialno gojišče mikroorganizmov.

Zgoraj našteti mikroorganizmi (bakterije, kvasovke in plesni) obsegajo številne različne družine, med katerimi je ogromno patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi so tisti, ki pri človeku povzročajo določene bolezni. Hrana, okužena s salmonelo, tako npr. povzroča hude prebavne motnje, povišano temperaturo in v hudih primerih tudi smrt.

Tako kot se patogeni mikroorganizmi lahko razvijajo v hrani, se lahko razvijajo tudi v kozmetičnih izdelkih. In tako kot ne bi nikoli pojedli pokvarjene hrane, ne smete tvegati, da bi uporabljali okužene kozmetične izdelke.

Bakterije, kvasovke in plesni v kozmetiki vam morda res ne bodo povzročale trebušnih krčev, vendar pa so okuženi kozmetični izdelki vse prej kot varni. Posledice so lahko tudi zelo tvegane: kožna vnetja, vnetje očesne roženice, slepota in celo smrt. 

Konzervans v domači kozmetiki zato ni sestavina, ki jo vključimo »po želji«, temveč je nujen pogoj, da lahko izdelek varno uporabljamo.

Kdaj se naš izdelek okuži?

Pri domači izdelavi kozmetike se izdelek lahko okuži pravzaprav še preden ga izdelamo. Roke moramo zato vedno dobro umiti in razkužiti, uporabljati moramo samo brezhibno čist pribor in brezhibno čist mora biti prostor, kjer naše izdelke naredimo.

Uporabljati moramo obvezno destilirano vodo ali preverjene cvetne destilate. Voda iz vodovoda je pravi izvor bakterij! Pri doziranju sestavin bodimo pozorni na to, da vsako sestavino zajamemo s čisto in novo žličko ali pipeto. Ko ohlajeno emulzijo damo v lonček, bodimo pozorni na to, da je bil lonček zares čist in po možnosti steriliziran.

Nadalje se lahko izdelek okuži vsakokrat, ko lonček odpremo in vsakokrat, ko se emulzije dotaknemo. V zraku je prisotnih dovolj mikroorganizmov, ki lahko izdelek okužijo; še več bakterij, plesni in kvasovk pa najdemo na naših prstih, ki sežejo v lonček.

Kako vemo, da je izdelek okužen?

Začetek okužbe je navadno težko prepoznaven, saj se okužen izdelek v ničemer ne razlikuje od uporabnega, neokuženega izdelka. Prav zato je uporaba nekonzerviranih izdelkov toliko bolj nevarna: izdelek morda izgleda čisto v redu, v resnici pa je v njem živo kot v Las Vegasu!

Pri okužbi z mikroorganizmi lahko pri našem izdelku opazimo eno ali več sprememb: sprememba barve, sprememba vonja, sprememba viskoznosti ali gostote, sprememba konsistence (npr. če se emulzija napihuje ali je polna zraku) ali sprememba pH, ki pade v kislo območje. Vse to so spremembe, ki lahko nastanejo zaradi okuženosti, naš izdelek ni varen in ga moramo zavreči. Šele v zadnjem stadiju okužbe z mikroorganizmi se bo na površini kreme pojavila tenka plast zelene plesni ali skupek manjših, črnih pik.

Kdaj in kako uporabiti konzervans?

Konzervans moramo načeloma uporabiti v vseh izdelkih, ki vsebujejo vodo. Voda je, kot sem že napisala, gojišče bakterij. Emulzija ali drug kozmetični izdelek na vodni osnovi, ki ne vsebuje konzervansa, lahko varno uporabljamo le kakšen dan ali dva, nato pa ga moramo zavreči.  

Na tržišču obstaja veliko različnih konzervansov, nekateri se uporabljajo tudi v prehrambeni industriji, drugi pa so namenjeni zgolj za kozmetiko. Kljub temu, da so vsi konzervansi sami po sebi strupene snovi, pa obstajajo »bolj strupeni« in »manj strupeni« konzervansi, samo nekateri konzervansi pa so dovoljeni za uporabo v naravni kozmetiki. Več o posameznih konzervansih v eni od naslednjih objav.

Ne glede na to, kateri konzervans imamo, pa ga moramo uporabljati v skladu s priporočili proizvajalca. Poznati moramo najmanjšo in največjo dovoljeno količino, vedeti moramo, pri kateri pH vrednosti je konzervans učinkovit, pri kateri temperaturi ga lahko dodamo ter katere sestavine zmanjšajo ali izničijo njegovo delovanje. Premajhna količina konzervansa ali nepravilno uporabljen konzervans pomeni gojišče patogenih bakterij, prevelika količina konzervansa pa lahko sproži alergične reakcije. Konzervans se zato za našo lastno varnost vedno meri v gramih, nikakor ne v kapljicah!

Kaj pa, če konzervansa nikakor nočemo uporabiti? Kdaj lahko konzervans izpustimo?

V vsakem izdelku, kjer je voda, je možnost razvoja mikroorganizmov. Če vode v našem izdelku ni, nam konzervansa ni potrebno uporabiti. Vsi anhidridni ali po domače brezvodni kozmetični izdelki so zato lahko brez konzervansov: mešanice rastlinskih olj ali masel, mešanice rastlinskih maščob in voska, kopalne soli, šumeče krogle za kopeli, balzami za ustnice ipd.  

Drugi pogoj za razvoj in rast mikroorganizmov je pravi pH. Bakterije, kvasovke in plesni se zelo težko razmnožujejo v izredno kislem ali izredno bazičnem pH okolju, vendar pa naša koža potrebuje izdelke s pH, ki je kolikor mogoče blizu pH kože (okoli 5,5). Zelo bazični izdelki ali kisli izdelki, so za našo kožo na dolgi rok lahko škodljivi. Uporaba ekstremnega pH zato, da se izognemo uporabi konzervansov, zato ni rešitev.

Ostane nam še ena možnost, da se izognemo uporabi konzervansa, to je ti. sekvestracija vode. Pri sekvestraciji vode izdelku dodamo neko snov ali sestavino, ki vodo »ukrade« ali »veže« nase tako, da do nje mikroorganizmi nimajo dostopa. Po domače bi se temu lahko reklo tehnika kuhanja marmelade.

Ko izdelujemo domačo marmelado, na določeno količino sadja navadno dodamo enako količino sladkorja. Sladkorja v tem primeru ne uporabimo samo zato, da bo naša marmelada bolj okusna, temveč zato, da se lahko naša marmelada nekako ohrani. Sladkor v marmeladi deluje kot »kradljivec« ali »sekvestrant« vode: vso vodo tako ljubosumno veže nase, da do nje mikroorganizmi nimajo dostopa. Sladkor sam po sebi seveda NI konzervans – če ga dodamo manj, kot je potrebno, je sladkor pravzaprav hrana in gojišče kvasovk in ostalih mikroorganizmov.

Takšnih sekvestrantov je več: sladkor, fruktoza, med, sorbitol, glicerol… Pravzaprav vsi sekvestranti ali »tatovi« vode delujejo na zgoraj opisani način in prav vsi lahko pripomorejo k ohranitvi kozmetičnega izdelka samo, če jih uporabimo v dovolj velikih količinah. Vendar pa prav zaradi tega, ker jih moramo uporabiti v velikih količinah, spremenijo kozmetičnemu izdelku lastnosti in izgled. Bi se namazali z izdelkom, ki vsebuje 50% sladkorja?

Zadnja možnost, ki ostane, je uporaba alkohola. Alkohol v koncentracijah nad 20% lahko konzervira izdelek, vendar prinaša to tudi slabe lastnosti. Alkohol je namreč zelo dobro topilo in tako se obnaša tudi na naši koži. Poleg tega, da kožo močno izsušuje in lahko povzroča tudi alergične reakcije, alkohol denaturira beljakovine, ki so gradnik naših kožnih celic; kožne celice zato odmrejo. V nekaterih izdelkih, kot je npr. osvežilna kolonjska voda ali kraljičina voda, je uporaba alkohola smotrna in upravičena, vendar pa alkohol ni primeren za vse izdelke.

V eni izmed naslednjih objav se bom nekoliko bolj posvetila posameznim konzervansom, ki so na razpolago v raznih spletnih trgovinah. Nekaj besed bom namenila tudi ti. naravnim konzervansom, posebej pa bom poskusila predstaviti značilnosti, lastnosti in uporabo nekaterih najbolj razširjenih konzervansov za domače izdelovanje kozmetike.

Kategorije: konzervansi

2 Komentarja

Anonimni · 7. maja, 2013 ob 13:32

Hejjjjj Tončika 🙂 kako kaj v Vaših koncih? Hvala Vam za tako obširno razlago na temo konzervansi-supeerrr sem si že vse lepo prebrala in že komaj čakam na nadaljno objavo le-teh.

Lep pozdravček

radovednica 🙂

Tamara · 29. januarja, 2014 ob 16:03

Ooo, zelo vesela sem, da sem odkrila vaš blog. Hvala, ker delite znanje (in modrost).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.