fbpx

Mazljivost in uporaba sintetičnih olj

Objavil Tončka Mavrič dne

Mazljivost in uporaba sintetičnih olj

Pogosto nas v nakup ali uporabo določenega izdelka prepriča samo njegov izgled. Gost, kremast izgled tekočega mila bo v nas nezavedno sprožil prepričanje, da je to milo zares negovalno, pa čeprav so sestavine vse prej kot blage. Šampon z izvlečkom koprive mora dišati po svežem in mora biti zelene barve, pa čeprav je izvleček nagravžno rjavkaste barve in smrdi – preprosto rečeno – po gnilem. Dvomim, da bi bil takšen šampon prijeten za uporabo, pa najsi bo še tako naraven.

Človek svojo okolico in seveda tudi kozmetične izdelke najprej sprejema s čutili, šele nato z razumom. Kar je čutilom neprijetno, preprosto zavrnemo, zato morajo najprej biti zadoščeni osnovni čuti: vonj, vid in otip. Izdelek mora zato lepo dišati, mora biti lep na pogled in, nenazadnje, mora biti prijeten ob dotiku in ob uporabi.

Pri emulzijah je dotik zelo pomemben. Razne vrste krem, mlek in losjonov namreč uporabljamo na relativno velikih površinah telesa, stik s temi izdelki pa je dolg. Prav zato moramo pri izdelavi emulzij posebno pozornost posvetiti vprašanju, kakšen bo izdelek ob uporabi. Potruditi se moramo, da je zadovoljstvo ob uporabi kar največje, pri čemer upoštevamo različne kriterije, kot npr. vpojnost kreme, mazljivost, hranljivost, lepljivost itd. V tej objavi bom nekaj več besed posvetila prav mazljivosti in posledično tudi sintetičnim oljem.

Mazljivost emulzije

Mazljivost (spreadability) je lastnost tekočine, da se jo lahko v tanki plasti razmaže na neko površino. V primeru kozmetičnih izdelkov se ta mazljivost izkaže kot lastnost, da lahko npr. neko kremo za telo z užitkom razmažemo po celi nogi: roka po nogi lepo in gladko teče, za mazanje ne potrebujemo sile temveč roka sama drsi. Kremo imamo čas vmasirati v kožo brez napora ter brez občutka, da drgnemo po suhem ali da roka »bremza«, hkrati pa se mora naša krema popolnoma vpiti, ne da bi puščala za seboj mastne madeže.
 
Na mazljivost emulzije vpliva več dejavnikov: celotna maščobna faza, emulgatorji in koemulgatorji, izbira stabilizatorja vodne faze, izbira humektantov ter včasih tudi izbira ostalih aktivnih sestavin. Medtem ko vlažilne sestavine in naravni stabilizatorji vodne faze mazljivost izboljšajo, pa maščobna faza pogosto mazljivost poslabša. Med vodno fazo (z visoko mazljivostjo) in maščobno fazo (s slabo mazljivostjo) se zato ustvari nekakšen prepad, ki ga uporabnik čuti pod roko. Med mazanjem krema najprej lepo drsi, za kar je odgovorna vodna faza, ko pa le-te zmanjka (vpijanje vodne faze je namreč hitrejše), ostane pod roko določena količina maščobne faze, ki se precej slabše maže in dobimo občutek, da roka »zabremza«.

Mazljivost sestavin

Za nekatere sestavine maščobne faze je zato na razpolago informacija o mazljivosti, pri čemer se le-ta izraža s ti. koeficientom mazljivosti (spreading value). Koeficient mazljivosti nam pove, na kolikšno površino (v kvadratnih milimetrih) se lahko razmaže določena snov v 10 minutah. Večji kot je koeficient mazljivosti, na večjo površino se snov lahko razmaže.

Če za trenutek pustimo ob strani številke, bi lahko sestavine maščobne faze po njihovi mazljivosti razdelili v tri glavne skupine: sestavine z ničto ali nizko mazljivostjo, sestavine s srednjo mazljivostjo ter sestavine z visoko mazljivostjo. Nizka mazljivost v tem primeru označuje snov, ki jo lahko razmažemo na majhno površino oziroma snov, ki se zelo počasi in težko razmaže, visoka mazljivost pa snov, ki jo z lahkoto razmažemo na precej veliko površino in se torej razmaže hitro ter s precejšnjo lahkoto.

Med sestavine z ničto mazljivostjo lahko uvrstimo voske (čebelji vosek, candelila, carnauba itd) ter vse voskaste sestavine (cetil palmitat, cetilni alkohol, voskaste emulgatorje itd); med sestavine z nizko mazljivostjo pa večino rastlinskih maščob (mandljevo olje, karitejevo maslo itd). Emulzija z velikim deležem voska in voskastih sestavin bi na koži delovala suho, voskasto ali tudi pudrasto, vendar bi se zelo težko mazala. Emulzija iz samo naravnih rastlinskih olj bi se mazala nekoliko bolje, vendar bi potem, ko se vodna faza vpije, pod roko takšna emulzija »zaškripala«, saj je prepad med visoko mazljivostjo vodne faze in nizko mazljivostjo maščobne faze prevelik.

Med sestavine s srednjo in visoko mazljivostjo spada poleg naftnih in silikonskih derivatov, ki jih v naravni kozmetiki ne uporabljamo, tudi cela serija laboratorijsko pridobljenih olj, ki se izredno lepo razmažejo. Kar zajetno število teh olj je primernih za uporabo v naravni kozmetiki (po Ecocert standardu), pridobljena so iz naravnih obnovljivih virov, postopek pridobivanja pa ne vključuje prepovedanih surovin ali postopkov.

Sintetična olja in njihova uporaba

Po kemijski sestavi so ta laboratorijsko pridobljena olja zelo raznolika: od trigliceridov do etrov in raznih estrov: caprylic/capric triglyceride, coco-caprylate, dicaprylyl carbonate, dicaprylyl ether, decyl oleate, octyldodecanol itd. Sama uporabljam tudi nekatera olja, ki niso certificirana Ecocert, kot npr. ethylhexyl stearate, saj ga koža izredno dobro prenaša, hkrati pa ne predstavlja breme za okolje. Izbira in uporaba sintetičnih olj je seveda odločitev vsakega posameznika.

Ta sintetična olja so povečini brez barve in brez vonja, njihova posebnost je prav izvrstna mazljivost. Vsako olje ima nekoliko drugačne lastnosti: dicaprylyl ether in dicaprylyl carbonate sta suhi olji, ki dajeta skorajda občutek hlapljivosti. Caprylic/capric triglyceride je po občutku bolj težek, coco-caprylate in ethylhexyl stearate pa dajeta koži mehek, svilnat občutek.

Kljub temu, da se ta olja izredno lepo mažejo, pa ne moremo emulzij izdelati samo z njimi. Emulzije s prevelikimi količinami sintetičnih olj se dolgo in lepo mažejo, vendar pa kože ne nahranijo. Kožo pustijo mehko, gladko in prijetno na dotik, vendar je potrebno za nahranjenje kože obvezno poseči po naravnih rastlinskih oljih

S kombinacijo sintetičnih olj z rastlinskimi olji in ostalimi voskastimi sestavinami lahko v vsaki emulziji dosežemo optimalno mazljivost. Grajenje pravilnega razmerja sestavin z visoko in nizko mazljivostjo se v kozmetičnem žargonu imenuje »cascade« – torej kaskada ali slap. Tako kot se voda pri slapu preliva iz višje točke v nižjo v nekem enakomernem, tekočem padcu, se mora tudi maščobna faza nežno zlivati iz bolj mazljivih sestavin v manj mazljive sestavine, dokler se emulzija ne popolnoma vpije.

Pri formuliranju naše emulzije bomo zato pretehtali vse sestavine tudi po mazljivosti. Visok delež voskastih in težko mazljivih sestavin bomo primerno uravnovesili z določeno količino rastlinskih olj in visoko mazljivih sintetičnih olj, da bomo pod roko dosegli optimalen občutek. Hkrati se z uporabo bolj ali manj suhih sintetičnih olj in suhih voskastih sestavin lahko izboljša občutek težko vpojnih olj kot sta npr. tokoferol ali olje iz granatnega jabolka. S pazljivim uravnovešanjem sestavin maščobne faze lahko močno vplivamo na enega izmed temeljnih čutov, ki sodeluje pri vrednotenju našega izdelka. Krema, ki je prijetna ob uporabi, nam bo dajala več zadovoljstva in toliko raje bomo po njej posegali.

Kategorije: emolienti

4 Komentarji

Tamara · 1. junij, 2014 ob 20:49

Pozdravljena, Tončika,

ta teden naročam pri Gisella Manske in iščem kakšno sintetično olje, ki bi ga za boljšo mazljivost dodala v mazilo. A poznate MCT-ÖL (Triglycerid), je v redu izbira?

Hvala.

Tamara · 1. junij, 2014 ob 20:53

Kaj pa Decyl Glucosid?

Toncika M · 1. junij, 2014 ob 21:14

Mct oil bo za zacetek dobra izbira. To je le preprosti Caprylic/capric triglycerid. Se boljsa izbira je Coco-caprylate, ki pa ga Gisella nima. Decyl glucoside pa s sinteticnimi olji na veze, to je povrsinsko aktivna snov.: )

Tamara · 2. junij, 2014 ob 08:49

Aha. Ok, se razume 🙂 Najlepše hvala, kot vedno 😉 Coco-caprylate že uporabljam in mi je zelo fajn ampak do sedaj ga niso imeli v nobeni trgovini, kjer sem do sedaj naročala (obe nemški).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja