fbpx

Izdelava mila: Hladen postopek (primer: sivkino milo)

Objavil Tončka Mavrič dne

Izdelava mila: Hladen postopek (primer: sivkino milo)

Za vsemi objavami, polnimi teorije, je že skrajni čas, da zavihamo rokave in končno izdelamo milo. No, ja, rokavov vseeno ne zavihajte, pri uporabi natrijevega hidroksida morajo biti naše roke dobro zaščitene!

V prejšnjih objavah sem pojasnila, katere sestavine so za izdelavo mila nujno potrebne, kako izračunamo potrebne količine sestavin, katere postopke poznamo ter skozi katere faze gre milo. V tej objavi bom predstavila hladen postopek izdelave. Ta postopek je preprost, relativno hiter in primeren za začetnike. Veliko izdelovalcev mila najraje uporablja prav ta postopek, saj omogoča zelo domiselne načine okraševanja mila, poleg tega pa v primerjavi s toplim postopkom manj poškoduje olja.

Za vašo varnost

Pred dejanskim začetkom naj opozorim na varnostne ukrepe in na potreben pribor. Natrijev hidroksid je zelo reaktivna, bazična in korozivna spojina. Tako čista kot tudi v raztopini lahko na koži povzroča opekline, rane in razjede. Zaužita lahko povzroči smrt. Zato vedno ter skozi celoten postopek izdelave mila imejte na sebi zaščitno obleko (dolgi rokavi, dolge hlače!), zaščitne rokavice, zaščitna očala in zaščitno masko! Kadarkoli ste v stiku z natrijevim ali kalijevim hidroksidom ali z njuno raztopino bodite vedno popolnoma zaščiteni. Če se dotikate svežega mila, nosite rokavice, saj je lahko sveže milo zelo dražeče.

Priprava raztopine NaOH

Ko izdelujete raztopino natrijevega hidroksida z vodo VEDNO stresite natrijev hidroksid v vodo in ne obratno! Bazo stresemo v vodo počasi in med mešanjem. Temperatura vode se bo ob dodatku natrijevega hidroksida naglo dvignila tudi čez 80º Celzija, iz raztopine se bodo dvigali hlapi. Obvezno nosite zaščitno masko, hlapov nikar ne vdihujte!

Prav zaradi teh nenadnih in močnih dvigov temperature uporabljajte samo posode, ki so odporne na toploto. Za dodatno varnost postavite posodo z raztopino v lijak; v primeru, da bi zaradi nenadne spremembe temperature posoda počila, bi raztopina natrijevega hidroksida stekla v odtok.

Zmes maščob med segrevanjem

Za segrevanje maščob boste potrebovali ognjevarno posodo – to je lahko navadna inox posoda za kuhanje. Poleg tega boste potrebovali tudi kuhalnico za mešanje ter palični mešalnik. Niti posoda niti ves ostal pribor ne smeta biti iz aluminija, saj natrijev hidroksid reagira z aluminijem. Posodo in pribor, ki ga uporabljate za izdelovanje mila, ne uporabljajte za nič drugega. V nobenem primeru pribora ne uporabljajte za kuhanje!

Potrebovali boste seveda tudi tehtnico, termometer ter kalupe, v katere boste vlili milo. Kalupi so lahko različnih oblik in velikosti in iz različnega materiala. Pomembno je le, da zdržijo dovolj visoke temperature ter so odporni na bazičen pH. Kot kalup lahko uporabite silikonske modele za peko, prazne banjice od sladoleda, prazne tetrapake (pazite le, da je zaščitna folija, ki pokriva aluminij, nepoškodovana), lesene ali plastične škatle, ki jih obložite s peki papirjem itd. V vsakem primeru pa uporabljajte kalupe le za izdelavo mila! Nikar ne uporabljajte istega silikonskega modela za kolačke in za milo!

Preden se boste lotili izdelave mila, si pripravite vse potrebne sestavine in potrebščine, zaščitite delovno površino s starimi časopisi in seveda poskrbite, da vas v tem času nihče ne bo motil. Partnerja pošljite z otroci v kino, vse domače ljubljence pa zaprite v drug prostor, da se vam ne bodo motovilili med nogami. Zavedajte se, da imate opravka z nevarnimi sestavinami, zato poskrbite, da vas med izdelavo mila nič in nihče ne bo zmotil.

Zdaj pa zares! Gremo!

Za prikaz izdelave mila po hladnem postopku sem se odločila za povsem preprost recept iz olivnega (80%) in kokosovega olja (20%). Za začetnike je najbolje, da prvo milo izdelajo samo iz olivnega olja ali iz olivnega olja z dodatkom kokosovega olja. Milo iz olivnega olja namreč potrebuje kar nekaj časa, da doseže trak, začetnik pa ima tako možnost, da lahko opazi vse spremembe, ki se dogajajo pri mešanju maščob in natrijevega hidroksida.

Sivkino milo, recept za 500 g maščob (hladen postopek)

olivno olje 400 g
kokosovo olje 100 g

voda 150 g
NaOH 68,3 g (5% znižanje)

po traku:
sivkini cvetovi 1 žlica
eterično olje sivke 10-20 ml

Postopek:

Pripravite delovno površino ter vse pripomočke in sestavine, ki jih boste potrebovali. Nadenite si zaščitne rokavice, očala in masko.

Zmes maščob in NaOH med mešanjem spreminja barvo

V steklenem kozarcu ali čaši stehtajte potrebno količino vode. V široki posodi posebej stehtajte natrijev hidroksid. Pripravite raztopino: natrijev hidroksid počasi in med mešanjem vsipajte v vodo. VEDNO vsipajte natrijev hidroksid v vodo in ne obratno! Temperatura raztopine se bo močno dvignila, iz raztopine se bodo dvigali hlapi. Hlapov ne vdihujte! Mešajte, dokler se natrijev hidroksid popolnoma ne raztopi, nato pa pustite, da se nekoliko ohladi

Medtem v kovinski posodi, ki jo lahko segrejete, stehtajte potrebno količino maščob. Postavite jo na štedilnik na nizek ogenj in segrevajte, dokler se kokosovo maslo ne stopi. Maščobe vsake toliko pomešajte.

Sled ali trak

Pogosto preverjajte temperaturo raztopine natrijevega hidroksida in maščob. Ko imajo tako maščobe kot natrijev hidroksid med 40 in 45º Celzija, počasi in nežno vlijte raztopino natrijevega hidroksida v maščobe. Nikoli in nikdar ne vlivajte maščob v bazično raztopino! Zmes narahlo premešajte s kuhalnico, nato pa uporabite palični mešalnik. Pazite, da je mešalnik vedno v masi, ne dvigujte ga in ne delajte hitrih gibov. Pazite, da z mešalnikom ne ustvarjate curkov oziroma da vas zmes ne oškropi.

Maščobe bodo ob stiku z natrijevim hidroksidom spremenile barvo, postale bodo bolj matirane in skoznje ne bo več mogoče videti dna. Nadaljujte z mešanjem, zmes bo postala vedno bolj homogena in počasi se bo začela gostiti. Mešajte, dokler ne dosežete sledi ali traku (več o tem v objavi o fazah, skozi katere gre milo) Ko dvignemo izklopljen mešalnik iz zmesi, se na zmesi pozna sled mešalnika, ki izgine šele po nekaj sekundah – to je naš trak. V tem trenutku so na vrsti dodatki.

Milu dodamo eterična olja in dodatke

V milo vsujemo sivkine cvetove in eterično olje sivke ter dobro premešamo najprej z izklopljenim mešalnikom, nato pa še nekaj sekund z vklopljenim. Dodatki se morajo enakomerno porazdeliti in zmes mora biti spet homogena. Odložite palični mešalnik in pripravite kalup.

Milo vlijte v kalup, pomagajte si s kuhalnico. Napolnjen kalup nekajkrat previdno potolcite ob delovno površino, da se znebite morebitnih zračnih mehurčkov. Kalup dobro izolirajte z odejami, cunjami ali brisačami ter ga tako pustite vsaj 24 ur. V tem času se bo temperatura v milu zelo dvignila, milo pa bo prešlo v fazo gela. Nato se bo začelo ohlajevati in strjevati.
 

Milo v kalupu

Milo, ki se je ohladilo, lahko izvlečete iz kalupa že po preteku 24 ur, če se vam ne zdi dovolj kompaktno, pa ga pustite v kalupu še dodatnih 24 ur. Po tem ga razrežite in ga pustite zoreti v suhem in zračnem prostoru. Kosi mila naj se med seboj ne dotikajo. Enkrat ali dvakrat na teden ga obrnite, da se z vseh strani enakomerno posuši.

Po približno enem tednu lahko milo preložite v polzaprto škatlo (npr. tako, da položite pokrov od škatle nekoliko postrani), med posameznimi kosi mila mora še vedno biti nekaj prostora. Celoten čas zorenja je 6-8 tednov, vendar ga lahko uporabimo tudi že po prvem mesecu. Z zorenjem milo postaja bolj kompaktno, je bolj prijetno za uporabo in seveda traja dlje. Po preteku prvih štirih tednov priporočam tudi, da vsak posamezen kos mila zavijete v papir (ne časopisni papir in ne plastificiran papir!), saj s tem preprečimo preveliko izgubo vonja, milo pa lahko še vedno diha.

Kategorije: IZDELAVA MILAKAKO IZDELAMO?

154 Komentarjev

Anonimni · 4. junija, 2013 ob 11:46

Živjo, tale blog je zlata vreden! Imate mogoče kak recept za šampon (imam polno receptov, vendar se noben šampon ne peni), ki se peni? Hvala za odgovor, Monika

toncika · 4. junija, 2013 ob 13:11

Pozdravljena Monika,

hvala za lepe besede 🙂 Receptov za šampon imam kar nekaj, saj sem jih sama preizkušala že lepo vrsto. Vendar nisem čisto prepričana, kaj vas zanima. Šampon, ki je izdelan iz maščob in kavstične sode ali iz mila (torej z umiljenjem) ni ravno šampon in je bolje, da se na laseh ne uporablja. Za izdelavo šamponov je potrebno uporabljati površinsko aktivne snovi (ti. syndet). Uporaba le-teh je bolj komplicirana, kot se zdi; izdelava recepta, ki bo odgovarjal vsem lasem pa je z uporabo samo snovi, dovoljenih v naravni kozmetiki, skorajda nemogoče. Po mojih izkušnjah so najboljši šamponi na osnovi natrijevega lauril sulfoacetata (SLSa), ki je dovoljen v naravni kozmetiki, z dodatkom glukozidov in amfoteričnih površinskih aktivnih snovi npr. cocamidopropyl betaine (pogojno v naravni kozmetiki) in podobni.

(Če ste iz zgornjega sporočila razumeli samo vsako drugo besedo in sem vas s tem le zmedla, se opravičujem. Poglavje o PAS je zelo obširno in zahteva nekaj svoje teorije in še več testiranja na lastni koži (in laseh)).

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 5. junija, 2013 ob 06:16

Živjo!

Ni tako hudo, saj sem kemik po izobrazbi, čeprav že vrsto let delam na čisto drugem področju. Po dolgem času me je zamikalo, da bi zase začela izdelovati naravno kozmetiko, kreme, detergente, mila že imam uspešno pripravljene. V bistvu bi želela en preverjen recept (koliko sestavin, katere …) za normalne lase, vendar s pogojem, da se šampon peni.

LP

Monika

toncika · 5. junija, 2013 ob 08:32

Pozdravljena Monika,

to, da ste po izobrazbi kemik, me veseli, saj mi to precej olajša pisanje 🙂

Iz tega, kar ste napisali, nisem točno razbrala, ali imate že pripravljene tudi detergente ali samo mila za telo. V primeru, da ste se detergentov že lotili in imate torej nekaj površinskih aktivnih snovi že doma, boste morda nekatere lahko uporabili tudi za izdelavo šampona. V nasprotnem primeru vam en obilnejši nakup ne more uteči.

Izdelava šamponov je posebej zahtevna, pa ne toliko zaradi tehničnega znanja, kolikor zaradi raznolikosti ljudi in las. Standardni, konvencionalni šamponi temeljijo na natrijevem laureth sulfatu (SLeS), cocamidopropyl betaine in seriji cocamide DEA/TEA/MEA in vse ostale različice. SLeS se odlično peni v vseh pogojih, v naravni kozmetiki pa so stvari nekoliko težje, saj se naravne PAS precej manj penijo. SLeS seveda ne spada med sestavine za naravno kozmetiko, penjenje tako postane problem. Problem pa je tudi občutek na laseh.

Kot sami veste, je penjenje posameznih PAS odvisno od več dejavnikov, med njimi tudi trdota vode. Enako se lahko isti šampon v Ljubljani odlično peni, v Kopru pa ne (ali obratno). Drugi vplivni faktor pa so lasje sami in lasišče – pri bolj umazanih laseh se bo šampon manj penil, pri gostejših laseh prav tako. Tudi uporaba balzamov na osnovi silikonov lahko pri naslednjem umivanju zmanjša penjenje. Naravne PAS so v primerjavi s SLeS bolj pod vplivom vseh teh dejavnikov. Že same po sebi se (vsaj iz mojih izkušenj) tiste snovi, ki so dovoljene v naravni kozmetiki, penijo precej manj, če temu dodamo še trdo vodo pa bo penjenje kmalu nično. Naj vas tukaj samo spomnim, da penjenje ni neposredno povezano s čistilno močjo (pena je pravzaprav emulzija voda-PAS-zrak, za čiščenje pa je pomembna emulzija voda-PAS-maščoba), verjamem pa, da je pena pomembna za "občutek".

Univerzalnega in preverjenega recepta pravzaprav ni, zase npr. izdelujem čisto drugačen šampon kot za partnerja – pa imava oba normalne lase. Lahko vam dam smernice, po katerih boste poskusili oblikovati svoj šampon. Najprej je potrebno določiti skupni odstotek suhe površinsko aktivne snovi, ki se pri šamponu navadno giblje med 10-15% (zase npr. izdelujem šampon s 14% suhe aktivne PAS). Vse PAS, ki jih dobite v prodaji, so raztopine suhe snovi v vodi ali so suhe aktivne snovi s primesmi. Na tehničnih spremnih listih zato poiščite zapis "active matter" ali "active substance". V primeru SLSa je to (min.) 65%. Drugi korak je porazdelitev tistih 10-15% suhe aktivne snovi med anionskimi, amfoteričnimi in neionskimi PAS. Mešanica različnih aktivnih snovi je namreč vedno boljša kot uporaba ene same PAS. Za začetek lahko vsaki vrsti PAS namenite eno tretjino skupne suhe PAS, nato pa razmerja spreminjate glede na potrebe vaših las. Kot anionske PAS priporočam za dobro penjenje SLSa (sodium lauryl sulfoacetate), kot amfoterično cocamidopropyl betaine, kot neionsko pa coco glucoside ali capryl/caprylyl glucoside. Šampon iz samo teh sestavin vam bo na laseh pustil suh in škripajoč občutek, zato vam priporočam dodajanje mehkejših in nežnejših PAS kot npr. sodium lauroyl glutamate (anionski) in disodium cocoamphodiacetate ali kateri drug iz amfoacetatne družine (amfoterični) ter ti. refat snovi (torej snovi, ki vzpostavijo določeno količino maščobe na laseh, da le-ti lepše drsijo, npr. coco glucoside & glyceryl oleate). V vsakem primeru vas že vnaprej opomnim, da se šamponi iz PAS, dovoljenih v naravni kozmetiki, nikoli ne penijo tako kot konvencionalni šamponi. Tudi občutek na laseh bo precej drugačen: lasje bodo manj drseli in se bodo težje razčesali.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 6. junija, 2013 ob 09:23

najlepša hvala za ta odgovor. Izdelovala sem že detergent za pranje perila, vendar res po čisto navadnem postopku (milo, voda, soda bikarbona, kis itd), seveda brez vsakršnega penilnega sredstva. Od vseh našetih PAS imam le SLSa, tako da se mi res obeta še nakup nekaterih surovin. Vsa vaša navodila so mi jasna in zdaj se bom brez problema spravila k delu. Še enkrat hvala! Monika

Anonimni · 21. julija, 2013 ob 12:02

Pozdravljena Toncika,

mene pa zanima kako poteka izdelava detergenta za pranje perila v obliki gela, ker imam nekaj problema, saj gel noče ostati kot enakomeren, ampak se mi loči. Spodaj je redek na vrhu pa gost. Kaj delam narobe. Delam ga iz pralnega mila, ki ga naredim sama. Hvala za pomoč Maruša

toncika · 21. julija, 2013 ob 20:43

Pozdravljena Maruša,

bistvena razlika med trdim milom in tekočim milom je ta, da je prvo izdelano z natrijevim hidroksidom, drugo pa s kalijevim hidroksidom, zaradi česar sta ti dve mili popolnoma drugačni. Mila z NaOH so trdna in imajo precej manjšo topnost v vodi kot mila izdelana s KOH, poleg tega so slednja po naravi mehkejša. Zato izdelava stabilnega "tekočega" ali "želejastega" mila iz osnove, narejene z NaOH, ni mogoča. Njegova topnost v vodi namreč ni dovolj visoka, da bi gel ostal enakomeren. V večjih koncentracijah se bo vedno gostejši del ločil od redkejšega.

Pri domači izdelavi sta možnosti načeloma samo dve: izdelava mila z uporabo KOH in nato redčenje (ki je v vsakem primeru obvezno) ali pa izrazito redčenje NaOH mila, pri čemer za 100 g mila potrebujete kar nekaj litrov vode. Po nekaj mesecih bo, kljub vsemu, tako "utekočinjeno" milo ustvarilo določeno usedlino, vendar ločitev gostega in redkega ne bo tako izrazito. Takšno milo je zelo zelo razredčeno in nikakor ne bo primerno za uporabo kot pralni detergent ali podobno.

Izdelava pralnega detergenta doma nikakor ni enostavna. Sama se ga ne lotim, ker me rezultati nad domačimi zvarki niso navdušili. Na italijanskem spletnem forumu forum.promiseland.it lahko najdete več različic, za pomoč pri razumevanju lahko poskusite z google translate 🙂

Lp

Anonimni · 22. julija, 2013 ob 06:08

Hvala za odgovor, bom pa res še pogledala na tisti forum. Še enkrat hvala in lp Maruša

Anonimni · 13. oktobra, 2013 ob 11:26

Pozdravljena!

prvo milo sem uspešno naredila v večjem kalupu in ga po 24 urah razrezala, vendar se ni enakomerno razrezalo in se je lomilo – je bilo nemara že pretrdo? Da je nastalo pravilne oblike, ga je bilo potrebno premočno obrezati in preveč je bilo ostankov…

Hvala za odgovor in lp 🙂

toncika · 13. oktobra, 2013 ob 11:54

Pozdravljeni,

samo iz teh informacij je težko razbrati, kaj je šlo narobe. Kakšno milo ste izdelovali, s katerimi maščobami in s kakšnim postopkom? Kakšna je bila temperatura ob združitvi mas in ali je faza gela normalno stekla? Ste uporabili kakšne dodatke?

Je bilo milo "suho" ali "vlažno", ko ste ga rezali? Če je bilo vlažno a vendar lomljivo, je po vsej verjetnosti v masi ostalo preveč vlage; to se pogosto zgodi pri milu z ultrahladnim postopkom ali pri milu s hladnim postopkom, ki ni dobro prešlo faze gela. Če je bilo suho in lomljivo, je bilo najbrž že pretrdo, kar se ponavadi zgodi, če uporabljamo velike količine maščob, ki imajo veliko stearinske kisline (npr. kakavovo maslo). Je bilo kokosovo maslo zares kokosovo maslo in ne mešanica hidrogenirane kokosove maščobe s kokosovim maslom?

Nenazadnje pa tudi oblika noža vpliva na rezanje in lomljenje. Za rezanje mila so najboljša tanka rezila ali noži, ki se na zgornjem delu ne odebelijo, temveč ohranjajo isto debelino ali pa strune za kitare. Nekatere tuje spletne trgovine ponujajo namenska rezila za mila, ki omogočajo raven in natančen rez.

Če mi zaupate kakšno informacijo več, lahko skupaj ugotoviva, kje je napaka 🙂

Lep dan

Anonimni · 15. oktobra, 2013 ob 12:28

Pozdravljena,
tale blog mi je zelo všeč in je tudi zelo koristen.
Imam pa eno vprašanje. Sama izdelujem mila po hladnem postopku in me zanima, kaj lahko dam v milo, da bi dobila milo, kot mu po domače rečemo "šmir žajfa" ?
Hvala za odgovor in lep dan, Janja

toncika · 15. oktobra, 2013 ob 14:04

Pozdravljena Janja,

klasična "šmir žajfa" je izdelana iz površinsko aktivnih snovi, umiljenih maščobnih kislin in finega peska ali drugega podobnega abrazivnega materiala. Njihov pH je navadno bazičen. Takšna kombinacija da dvojno učinkovitost: površinsko aktivne snovi in umiljene kisline čistijo tako, da maščobo emulgirajo ali solubilizirajo, pesek, kalcijev karbonat ali druga abrazivna sestavina pa pomaga pri debeljših plasteh maščobe in trdovratnih madežih.

Oblika šmir žajfe je ponavadi pasta ali gosta, peščena zmes. Če bi šmir žajfa imela drugačno obliko (npr. trda kot klasično milo), se ne bi tako lepo razporedila in razmazala – pesek ne bi prišel zares v kontakt z maščobo in je ne bi odstranil. Problem pri izdelavi mila je prav ta – milo ostane trdo, tudi če bi mu dodali pesek ali katerokoli drugo sestavino. S takim milom si lahko naredimo dober piling, ampak mehaniki si z njim ne bodo kaj prida pomagali….

Iz samega mila (s hladnim postopkom) je izdelava klasične šmir žajfe zato nemogoča. Lahko bi poskusila z mešanico ribanega in stopljenega domačega mila, vodo in/ali glicerinom ter res finim finim peskom. Verjetno bi potrebovala še kaj za stabilizacijo, vendar je to bolj ugibanje. Sama nisem nikoli poskusila z izdelavo šmir žajfe, zato kakšnega pametnega recepta ne znam svetovati. Lahko pa vsaka zase narediva nekaj poskusov in vidiva, kam naju pripeljejo 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 16. oktobra, 2013 ob 14:23

Hvala za odgovor. Kakšna masla in olja bi pa vi priporočala, da uporabim za izdelavo mila, da milo odstranjuje kakšne bolj trdovratne madeže iz rok? Hvala, lp Janja

toncika · 16. oktobra, 2013 ob 17:37

Živjo,

milo z največjo in najboljšo čistilno močjo je tisto iz kokosovega olja, vendar pa je hkrati tudi precej agresivno do kože. Milo s preveliko kokosovega olja močno izsušuje kožo, pri čemer tudi višji prebitek prostih maščob navadno ne pomaga. Navadno se svetuje maksimalno 25% kokosovega olja, lahko poskusite tudi s 30% vendar je takšno milo resnično bolj agresivno. Kar pa še ne pomeni, da bo dobro odstranilo šmir, motorno olje ali podobno. Za kaj takega je še vedno potrebno nekaj abrazivnega, da "spraska" umazanijo.

Lep večer 🙂

vesna · 11. novembra, 2013 ob 14:03

Pozdravljena. Super blog, ki me kar popelje med ustvarjanje. Zanima me, ali torej oljne izvlečke (npr. ognjič, sivka, kamilica, ipd.) dodam po traku/sledi, ko izdelujem milo. Koliko jih pa dodam, če imam model za 750g maščob? Najlepša hvala, V.

toncika · 11. novembra, 2013 ob 14:12

Pozdravljena Vesna,

hvala za tako lepe besede 🙂 Upam, da ste karseda ustvarjalni!

Pri oljnih izvlečkih (maceratih) je bolje, da jih dodajate po traku, saj tako ohranite več aktivnih sestavin izvlečka. Pri tem je bolje, da ne prekoračite količine 100 g olja po traku na 1000 g maščob, saj se lahko zgodi, da milo ne uspe. To seveda pomeni, da lahko na skupno 1000 g maščob uporabite le omejeno količino izvlečka, torej boste imeli recimo 900 g olivnega olja in 100 g ognjiča.

Seveda pa noben zakon ne pravi, da ne smete izvlečkov umiliti že od začetka in tako izdelati mila, ki bo v celoti iz izvlečkov. Ravno tako se bo olje umililo kot vsa ostala olja. Le veliko več učinkovin se bo pri tem izgubilo. Zato priporočam, da jih dodajate po traku, pa čeprav le v omejeni količini 🙂

Lep pozdrav,
toncika

vesna · 12. novembra, 2013 ob 10:12

Najlepša hvala za pojasnilo. Torej, macerat dodam po traku in ga le s "špatulo" lepo premešam oz. ali premešam s paličnim mešalnikom? Najlepša hvala, V

toncika · 12. novembra, 2013 ob 13:49

Živjo,

vsak dodatek, ki ga dodate po traku, najsi bo to dišava oz. eterično olje. barvila, občutljiva olja ali izvlečki, morate v maso dobro vmešati in nato tudi premešati s paličnim mešalnikom. Samo tako se zares homogeno porazdelijo.

Lp,
toncika

Lidija Češnovar · 12. novembra, 2013 ob 15:06

Pozdravljeni!
Delala sem milo in nekje prebrala, da ga vliješ v kalupe, ko je prave konsistence. Poskusil naj bi ga tudi z jezikom, in če ima okus po bateriji, postopek še ni končan. Reči moram, da ima moje milo še naslednji dan okus po bateriji. Je to OK? Delala pa sem po receptu 50g olivnega olja, 50g kokosove masti, 15g luga (15%) in 36g vode. Zanima me, kaj je šlo narobe oz. če je to normalno??? Katere barve naj kupim za obarvanje mila?
Hvala in lp, Lidija

toncika · 12. novembra, 2013 ob 17:21

Pozdravljena,

nikakor ne, NE NE IN NE!!!! Milo je resna stvar, lug pa nevaren! Količino luga se ne šteje v odstotkih ampak po saponifikacijskih vrednostih! Za količino olivnega olja in kokosove maščobe, ki ste ju uporabili, je sicer količina NaOH pravilna, če želite doseči popolno umiljenje. Takšno milo je veliko bolj agresivno in navadno se ga uporablja kot pralno milo za obleke ipd. Za mila za roke ali za tuširanje se navadno uporablja zmanjšanje NaOH.

Mila ne dajemo v usta!!! Milo se izdeluje v rokavicah in tudi naslednji dan, ko ga jemljemo iz kalupa, moramo imeti rokavice. Tudi po doseženem gelu je še vedno močno reaktivno! Okus po bateriji je normalen, saj je milo alkalno. Vedno ima priokus po alkalnem.

(Ob tem se vprašam, kdo za vraga vam je dajal takšne informacije?!)

Milo je resna stvar. Na blogu najdete objave o tem, kako izračunamo količino NaOH po saponifikacijskih vrednostih, kolikšno zmanjšanje je primerno in kako ga izračunamo in kako milo izdelujemo. V objavi o barvilih za milo pa najdete tudi seznam naravnih barvil (povečini rastlin) in pigmentov, ki se jih lahko uporablja za barvanje mila: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/09/izdelava-mila-barvila-in-pigmenti.html

Sama uporabljam različna barvila in različne postopke, katera barvila boste kupili vi, pa se morate sami odločiti glede na to, kakšen učinek bi radi dosegli.

Lep pozdrav,
toncika

    Saša · 28. januarja, 2019 ob 13:16

    Pozdravljena,
    berem objave na različnih spletnih straneh in tudi jaz sem zasledila enako objavo kot gospa, ki pravi, da lahko z jezikom poskusiš milo. Imam pa vprašanje. Kako izdelam osnovo – milo za vlivanje, da bi jo lahko potem po želji in potrebi topila in ji dodajala olja/masla/zelišča…? Tule kot berem so večinoma “direktni” recepti, z uporabo NaOH, ki jo potem vlivaš v mešanice olj. A bi šlo izdelati milo tudi brez tega – recimo z mešanjem rhassoul gline, čebeljega voska, olj, masel…? Lotevam se prvič in se malo zgubljam v poplavi informacij, tale stran mi deluje zelo profesionalno, pa zato vprašam 🙂 Brez zamere prosim, če sem morda spregledala odgovor na moje vprašanje v kakšnem vašem blogu 🙂 Hvalaaaa vnaprej 🙂 Lp, Saša

      Tončka Mavrič · 28. januarja, 2019 ob 13:27

      Živjo Saša,

      na netu je mogoče najti… marsikaj. Naj bo to samo v razmislek 🙂

      Mila drugače kot z uporabo NaOH ne moreš izdelati. Milo ni samo zmes dveh sestavin, temveč prava kemijska reakcija. Brez NaOH mila ne moremo izdelati. To je skoraj tako, kot če bi želela soliti golaž, vendar bi dodajala sladkor. Najbrž tisti golaž ne bo nikoli slan. Toplo ti priporočam, da si prebereš tole objavo: https://www.mojadomacakozmetika.si/2013/04/04/izdelava-mila-kaj-je-milo-katere-sestavine-potrebujemo/

      Glede mila, ki se topi – torej milo za vlivanje – gre prav tako za milo, ki je bilo izdelano s postopkoma umiljenja z dodatkom NaOH, vendar so tem milom dodane še druge sestavine že med samim postopkom izdelave, npr. polietilenglikol, glicerol, alkohol, sorbitol in/ali druge. To milo je v domačih pogojih zelo težko izdelati, vsekakor pa tudi v tem primeru gre za milo, ki ga je potrebno izdelati z NaOH. Alternativa je, da takšno milo za vlivanje kupiš (že izdelano) in ga preprosto samo stopiš.

      Če je to tvoj prvi poskus izdelovanja mila, priporočam, da si najprej prebereš objave o milu, ki jih najdeš tu:https://www.mojadomacakozmetika.si/category/izdelava-mila/ (lepo po vrsti, od zadnjega k prvemu), nato pa poskusiš izdelati tole milo iz te objave 😉

      Domnevam, da je tvoje iskanje drugih rešitev le strah pred NaOH, vendar verjemi, ni takšen bavbav. Le opremi se pravilno (zaščitna očala, rokavice, halja, maska) in bodi previdna. Pa bo šlo 😉

      Lp
      Tončk

Alenka Melinc · 21. novembra, 2013 ob 12:17

Pozdravljeni!
Jaz sem prvič poskusla naredit milo in mi je ratalo malo bolj mehko. a morda ve kdo, kje je vzrok. sem delal po receptu. hvala il lp

toncika · 21. novembra, 2013 ob 12:54

Pozdravljena Alenka,

sveže milo je vedno nekoliko bolj mehko, šele s staranjem postane trdo in bolj podobno tistemu, ki smo ga navajeni. Tudi zaradi tega mora milo pred prvo uporabo vsaj nekaj tednov stati (iz čistega olivnega olja naj stoji vsaj 8 tednov!).

Če pa je milo "lepljivo mehko" – tako, da se ga ne da niti razrezati, je najbrž bila napaka v postopku: prenizke temperature, slabo izolirano milo v prvih 24 urah, slabo dosežen (ali nedosežen) trak. Pri prvih poskusih gre rado kaj narobe, vendar nikar ne obupajte. 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 23. novembra, 2013 ob 12:32

Pozdravljena,

izdelave mila se še nisem lotila, zanima pa me, če bi to počela le občasno, ali lahko uporabim palični mešalnik, ki ga rabim pri kuhi in ga nato še naprej uporabljam pri kuhanju?
Hvala in obilo zdravega ustvarjanja še naprej želim!
Teja

toncika · 23. novembra, 2013 ob 16:13

Živjo,

ne glede na to, ali bi milo izdelovali samo občasno ali pogosto, je dobro, da pribor in orodje, ki ga uporabljate za izdelavo mil ločite od tistega, ki ga uporabljate za kuhanje. Preprost palični mešalnik vas stane cca 20 evrov, kar ni tako hud strošek – tudi če boste milo izdelovali le poredko.

Lp,
toncika

Alenka Melinc · 24. novembra, 2013 ob 08:20

Najlepša hvala za odgovor. Je bolj mehko, vendar sem ga upala rezat, tako da upam da mi bo uspelo.

lp Alenka

Anonimni · 25. novembra, 2013 ob 14:03

Samo še malenkost ob vseh vprašanjih in izčrpnih odgovorih:
Kako natančno moramo meriti NaOH. Je resnično potrebno imeti tehtnico, ki kaže do desetine grama natančno ali lahko tudi takšno, ki zaokrožuje na gram? Gre lahko zelo narobe, če npr. lug glede na recept odstopa za kakšno desetino grama?

Res najlepša hvala že vnaprej za odgovor!

toncika · 25. novembra, 2013 ob 14:49

Pozdravljeni,

NaOH je potrebno meriti natančno. Pri tem ni važno, kolikšno merilno ombočje ima tehtnica, temveč kolikšno natančnost ima. Kuhinjska tehtnica, ki kaže na gram, ima lahko natančnost +/-2 g. Kar pomeni, da kaže 100 g, vendar v resnici je to lahko 98 g ali 102 grama. Tehtnica, ki meri na en gram natančno ima odstopanja +/- 1 g bo kazala 100 g, ki bodo v resnici 99 gramov ali 101 gram. Pri takšnih razlikah postane količina NaOH, še posebej če izdelujemo manjše količine, zelo različna. Tehtnice, ki merijo desetino grama, so lahko natančne na +/- 0,5 grama ali celo na +/-0,1. Kažejo torej lahko 100 gramov, dejansko pa je lahko to 99,9 grama ali 100,1 gram. Tu je razlika precej manjša. Zato je pomembno, da je tehtnica natančna in da ima majhno odstopanje.

Lp,
toncika

Anonimni · 25. novembra, 2013 ob 18:00

Aha, hvala za odgovor!
Eh, torej s tisto kuhinjsko (napaka +/-2g) ne bo nič 🙁
Si jo bom verjetno kar izposodila, ko se bom pripravila k izdelavi mila.

Anonimni · 27. novembra, 2013 ob 13:11

>Pozdravljeni,
Mene pa zanima koliko časa ima rok, tole doma narejeno milo?

lp
Sami

toncika · 27. novembra, 2013 ob 14:40

Pozdravljeni,

doma izdelano milo traja kar nekaj mesecev, lahko tudi eno leto. Vse je odvisno od tega, iz katerih maščob ga izdelate, katere sestavine dodate, kje ga hranite itd. Milo z več nenasičenih maščobnih kislin se tako navadno pokvari prej. "Pokvarjeno" milo spoznate po neprijetnem žarkem vonju in po rumeno-oranžnih pikah ali lisah, ki se pojavijo na milu.

Lp,
toncika

Anya · 12. decembra, 2013 ob 10:24

Pozdravljeni,
zanima me, če boste pripravili tudi kakšen prispevek za izdelavo tekočega mila iz KOH. Sestavine imam že nekaj časa doma, pa si kar ne upam probat. Verjetno je sam postopek podoben kot pri izdelavi trdega mila, vendar si ne predstavljam kakšen bo rezultat. Malo me je zbegala tudi zgornja objava glede redčenja mila. Ali to dejansko pomeni, da najprej iz KOH izdelaš trdo milo, katerega potem s segrevanjem redčiš z destilirano vodo? In če to drži, ali je potrebno tudi tako milo starati/zoreti pred nadaljno obdelavo?

Hvala in lp,
Anja

toncika · 12. decembra, 2013 ob 14:54

Pozdravljeni,

na blogu objavljam samo postopke, ki jih zares obvladam in govorim samo o sestavinah, za katere lahko trdim, da jih dobro poznam. Z izdelavo tekočega mila nimam pozitivnih oz. uspešnih izkušenj, zato o tem še ne bo tako hitro objave. Če mi bo kdaj uspelo (večkrat zaporedoma, saj enkrat ni nobenkrat) izdelati tekoče milo, bo prišla tudi objava.

Vsekakor vas že vnaprej opozorim, da izdelava tekočega mila ni preprosta stvar. Še izkušenim se ponesreči. Postopek še zdaleč ni enak pripravi trdega mila, saj se mora pasta kar nekaj ur (veliko ur!) kuhati, nato pa jo je treba razredčiti. Po kuhanju tekočega mila namreč dobite zelo gosto, kremasto pasto, ki je močno močno agresivna. Tekočega mila namreč ne morete izdelati s presežkom maščob, največkrat se ga izdeluje celo s presežkom luga (kar vam vse pove o agresivnosti!). Tudi zaradi tega izdelavo tekočega mila odlašam. Kljub temu da je naravno, je vse prej kot nežno do naše kože….

Redčenje se izvaja z destilirano vodo, v razmerju 50-50%. Mila ni potrebo nadalje zoreti, saj celotna saponifikacija poteče med izdelavo (če pa ne poteče, milo ne uspe oz. je razredčena tekočina motna, nato pa pride do usedlin).

lp,
toncika

Maruška Medved · 3. februarja, 2014 ob 11:46

Pozdravljena!

Najprej naj pohvalim blog, je super podpora pri izdelavi domače kozmetike!

Sama delam kremice in trda mila, preizkusila pa sem tudi tekoče milo s kokosovim glukozidom. Delala sem ga z medom, pa me zanima, če imaš morda še kak recept za tekoče milo za telo s kokosovim glukozidom z kaj manj medu ali celo brez!

Hvala!

toncika · 3. februarja, 2014 ob 19:45

Dober večer,

hvala za pohvale 🙂

Tekoča mila iz površinsko aktivnih snovi (kar je tudi kokosov glukozid) se navadno izdelujejo tako, da se medsebojno meša več vrst (s kemijskega stališča gledano) površinsko aktivnih snovi. To pa predvsem zato, da se doseže kar najboljšo možno formulo, ki po eni strani dobro očisti, vendar je hkrati tudi nežna do kože. Posledično tudi receptov iz samo kokosovega glukozida nimam 🙂 Izdelavo mila iz samo ene površinsko aktivne snovi bi pravzaprav odsvetovala – tudi če je izbrana površinska snov zelo nežna.

Lep večer,
toncika

Zalka · 22. februarja, 2014 ob 12:08

Spostovana, veseli me, da sem naletela na tale krasen blog-vse cestitke.
Zanima me, ce lahko pri izdelavi mila vodo nadomestim z kozjim mlekom ali katero od sirotk (primarna, sekundarna) in ali se v tem primeru kolicine sestavin spremenijo. Najlepsa hvala za nasvet

toncika · 24. februarja, 2014 ob 08:35

Živjo,

hvala za čestitke 🙂
Milu seveda lahko dodate katerokoli mleko. Mleko v tem primeru deloma ali popolnoma nadomesti vodo za raztopino NaOH, vendar morate mleko OBVEZNO prej zmrzniti, nato ga zdrobite v droben led (kot npr. za granito) in vanj postopoma vsujete NaOH. Če mleka ne zmrznete, se temperatura zaradi vsebnosti sladkorjev lahko preveč dvigne in pride do ti. "vulkana". Milo nato po klasičnem hladnem postopku pripeljete do traku, nato pa vlijete v kalup. Milo v kalupu pogosteje preverjajte, da se slučajno temperatura ne dvigne preveč!

Za sirotko v milu še nisem slišala. Ker je sirotka sestavljena predvsem iz beljakovin, bi po občutku rekla, da bi lahko le-ta nadomestila vodo za raztapljanje NaOH. Nisem pa čisto prepričana, bom preverila, če najdem kje na spletu podatek o uporabi sirotke in vam naknadno sporočim.

Lep dan,
toncika

Lucija · 3. marca, 2014 ob 10:36

Tudi jaz bi se zahvalila za podatke, ki jih tako nesebično delite.

Imam nekaj vprašanj:

1. Prvo je glede PH-ja. Prebrala sem, da je običajen PH domačega mila med 9 in 10. Veliko čistilnih sredstev za umivanje telesa poudarja, da so prilagojena PH vrednosti kože, in sicer 5,5. Spet nekje sem prebrala, da je boljše, da so mila bazična, da so bila takšna včasih in da je bilo manj kožnih bolezni. Kaj vi mislite? Sama bi pri milu ubrala nekakšno srednjo pot in poskusila spraviti PH na kakšnih. Ali potem milo dobro čisti? Ali je tako, da manj NaOH dodamo, nižji PH je? Za koliko lahko največ zmajšamo odstotek luga?

2. Zanimajo me tudi maščobe. Ali je kokosovo maslo in olivno olje iz poceni diskontne trgovine dovolj dobro?

toncika · 3. marca, 2014 ob 18:56

Živjo Lucija,

pH vsakega mila, izdelanega s postopkom umiljenja, je med 9 in 10. Drugačnega pH-ja sploh ne morejo imeti. Čistilna sredstva, ki imajo nižji pH, so izdelana na osnovi površinsko aktivnih snovi, katerim pa lahko spreminjamo pH poljubno – od zelo kislih do precej bazičnih. Umiljenemu milu pH ne moremo in ne smemo spremeniti.

Glede kožnih bolezni… eh ja, vzrok bi lahko iskali marsikje. Nekoč so se precej manj umivali (enkrat na teden, če so se!), niso uporabljali dezodorantov, saj so vsi enako smrdeli; pa tudi sintetičnih in oprijetih oblačil niso uporabljali. Niso uporabljali pralnega praška, za mehčalec pa niso nikoli slišali. Prav tako niso jedli špricanih marelic in GSO koruze. Kriviti milo (ali sintetične detergente) za pojav ali večjo prisotnost kožnih bolezni je v širšem kontekstu nekoliko brez pomena.

Kot že rečeno: pri milu ne morete ubirati srednjih poti. Milo MORA imeti bazičen pH. To je njegova kemijska narava. Če mu pH poskusimo zmanjšati z dodajanjem kisline, milo razpade in sprostijo se maščobe. Prav tako manjša količina NaOH ne pomeni manjšega pH temveč le manj umiljenih maščob. Nič drugega.

Za milo so maščobe iz diskonta povsem dobre. Pazite le, da imajo dovolj dolg rok trajanja (torej da niso stare). Bolj kot kvaliteta maščob je pri milu pomembna kombinacija in seveda odstotek znižanja sode oz. ti. presežek neumiljenih maščob.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 5. marca, 2014 ob 07:58

Pozdravljena,

Pripravljam se doma izdelati milo. Prebrala sem vse mogoce na netu. Kupila sem tudi ze sestavine kokosovo in palmovo mast olivno olje ter natrijev hidroksid. Za te sestavine sem se odlocila ker mi pri milu ki ga kupujem odgovarjajo nimam suhe koze. Ali imate mogoce recept iz teh sestavin? Recept sem nasla na spodaj pripetem linku- strani, gledam recept v gramih dilemo imam pri destilirani vodi in hidroksidu ker nimam tako natancne tehnice. Kaj mi lahko svwrujete? Hvala. Barbara.
http://www.soap-making-essentials.com/homemade-soap-recipe.html

toncika · 5. marca, 2014 ob 10:56

Pozdravljeni,

recept si lahko izdelate sami. Na blogu je v seriji objav Izdelava mila (objav je več) podrobno razloženo, kako se preračunava potrebno količino vode in NaOH, v objavi Izbira maščob v milu pa boste našli informacije o posameznih maščobah in njihovo priporočeno količino ter vpliv na končni izgled mila. Če v izračun niste prepričani, me seveda lahko povprašate, vendar pa vam recepta ne bom izdelala. Blog je namenjen predvsem temu, da se vsakdo lahko samostojno nauči formuliranja – najsi bodo to mila, kreme ali karkoli drugega.

Za tehtanje vseh sestavin potrebujete le kuhinjsko tehtnico, ki mora imeti natančnost meritve 1 g. Za tehtanje NaOH je bolje, da imate tehtnico, ki tehta desetinko grama natačno, še posebej, če boste izdelovali manjše količine.

Lep dan,
toncika

Lucija · 7. marca, 2014 ob 06:23

Najlepša hvala za odgovor!

Anonimni · 11. marca, 2014 ob 07:53

Pozdravjena se enkrat,

Naredila sem tako kot ste rekla, sestavila sem tabelo in tako sedaj lahko preracunam vrednosti. Imam pa se dve vpeasanji. ali lahko namesto destilirane vode uporabim prekuhano vodo (10 minut vrenja) In kaksna je razlika med prekuhano in destilirano vodo? Kaksen termometer uporabljate?

Hvala

Barbara

toncika · 11. marca, 2014 ob 08:33

Živjo,

razlika med destilirano in prekuhano vodo je ogromna: v prekuhani vodi izpod pipe so prisotni minerali in raztopljene soli (trda voda). Le-ti ostanejo v vodi tudi po prekuhavanju in dajo milo slabše kakovosti, ki se lahko celo hitreje kvari.

Najboljši termometer je laboratorijski, merilno območje mora biti vsaj do 100 stopinj. So stekleni, v obliki podolgovate palčke. Dobite jih recimo v Sanolaborju.

Lp,
toncika

Anonimni · 11. marca, 2014 ob 08:53

Tonicika najlepša hvala za odgovore. pred pripravo mila se hocem pac maksimalno poucit o stvareh. Sem prebrala veliko na vasih straneh im mi je sedaj vse jasno. Samo se eno vprasanje imam. Zivim v stanovanju in se mi je seveda porodilo vprasanje kje naj posodo operem po izdelavi. Glede na to da je lug nevaren najbrz ne morem posode prati v kuhinjskem koritu oz banji bideju in umivalniku. Ali posodo v kateri sem delala lug ne operem , posodo v kateri sem delala milo pa operem po 6 tednih ko "dozori". Kaj naredijo ostale punce gotovo katera zivi v stanovanju.

Lp Barbara

toncika · 11. marca, 2014 ob 08:58

Posodo mirno operite kar v kuhinjskem koritu. Seveda uporabite rokavice 🙂 Posodo, kjer ste stopili lug, postavite pod tekočo vodo za nekaj minut, nato jo operite. Posodo, v kateri ste umilili maščobe, najprej obrišite s papirjem (če ste se potrudili in vse milo postrgali in dali v kalup, bo na posodi ostalo le malo), nato pa operite kot bi oprali katerokoli drugo posodo. Pazite le, da imate rokavice na sebi.

lp

Anonimni · 24. marca, 2014 ob 18:53

Na vašem blogu sem prebrala, da je rok trajanja mila od nekaj mesecev do enega leta, kar se mi zdi za lase privlečeno.
Karmen Gostinčar iz trgovine Calendula mi je odgovorila, da je rok trajanja mila neomejen.

toncika · 24. marca, 2014 ob 19:00

Mila, ki vsebujejo neumiljene maščobe, se bodo slej ko prej pokvarila. Ko se pokvarijo, se užarčijo – takrat milo ni več uporabno. Če milo nima neumiljenih maščob, se težje pokvari, vendar je takšno bolj primerno za ribanje tal kot za umivanje telesa.

Anonimni · 26. marca, 2014 ob 17:06

Živjo, toncika,

danes sem naredila prvo milo 🙂 Vse je lepo steklo, tako kot pišeš in učiš. A vseeno bi te vprašala dvoje, da razblinim dvome.

Milo je zelo hitro doseglo trak (sled) – že po slabi minuti mešanja s paličnim. Je to normalno? Ker se mi je to zdelo nekoliko hitro in sem se bala, da se je pojavila neprava sled, sem še malo mešala – za ziher 🙂 Milo se je začelo hitro zgoščevati in nastal je že pravi puding 🙂 Ali lahko s predolgim mešanjem milu škodujem?

Drugo, kar me muči, pa je pomivanje opreme. Vse je bilo mastno, morala sem uporabiti detergent. Je to v redu, normalno? Pričakovala sem, da detergenta ne bo potrebno uporabiti, saj naj bi maščobe bile umiljene.
Steklene površine, ki so bile v stiku z raztopino NaOH pa so bile kljub pomivanju z detergentom, spolzke. Ne mastne, ampak spolzke. Je kakšna razlaga za to? Ko sem jih obrisala na suho, je bilo vse v redu.

Pa še recept, če kaj pomaga (priredila sem kar tvoj recpet za sivkino milo):

Limonino milo, 400 g maščob, hladni postopek pri 40-45 °C, z gel fazo
320 g olivnega olja (80 %)
80 g kokosove maščobe (20 %)

120 g destilirane vode
54,644 g NaOH (5 % znižanje)

Po traku:
10 ml EO limone v celo maso (1,7 %)
Kurkuma v prahu
Pomarančna lupinica v prahu

Naj bo to dokaz, da imaš res krasen blog!

Lep pozdrav,
Hruška

toncika · 26. marca, 2014 ob 17:19

Živjo Hruška,

čestitam za prvo milo! Če boš nenadoma postala odvisna od izdelave mil, ni moja krivda 🙂

Pri manjših količinah je trak rad zelo hiter, zato se ponavadi priporoča, da se izdeluje mila z vsaj 500 grami maščob. Pri tem je veliko odvisno tudi od tega, kako mešaš. Če izdelujem majhne količine, navadno maso najprej premešam z leseno žlico (ročno), nato pa s paličnim, vendar v presledkih. Torej nekaj sekund vklopljen palični, nekaj sekund izklopljen, vmes pa vedno mešam. Če imam palični ves čas vklopljen, težje nadzorujem trak in milo se preveč zgosti.

Če je milo preveč gosto, to ni nič slabega – le vlivati je težje. Veliko težje. Bolj gosta kot je masa, več zračnih mehurčkov bo ostalo v milu. Za nekatere vrste krašenja mora sicer milo biti zelo gosto (tako gosto, da ga lahko jemljemo z žlico), spet za druge mora biti skorajda tekoče… skratka: važno je, da dosežeš trak. Vse ostalo (bolj redko, bolj tekoče) bo prišlo s prakso.

Jah… pomivanje opreme… ko milo vliješ v kalup, reakcija še NI potekla. Oziroma ni še potekla do konca. Pravzaprav se je šele dobro začela: ravno zato je potrebno kalup izolirati in počakati še celih 24 ur. Maščobe so popolnoma umiljene šele takrat, ko je milo ohlajeno. Do takrat pa je masa še vedno rahlo mastna in spolzka, vendar tudi močno agresivna in kavstična. Ravno zato moraš tudi ob pomivanju in rezanju mila nujno imeti rokavice!

Če si trak dosegla (in glede na to, da opisuješ pudingasto zmes, bi vsekakor rekla, da je masa dosegla trak), bo reakcija stekla v naslednjih urah. Vsake toliko potipaj pod odeje, kako se greje. Čez kakšne dve ali tri urice bi moralo že kar precej greti 🙂

Tako, mimogrede, tudi jaz sem danes milila. 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 27. marca, 2014 ob 20:07

Živjo,
o, potem pa lahko čez 8 tednov mili izmenjava 🙂 Si delala kakšno posebno milo – si kaj preizkušala ali je bilo bolj rutinsko miljenje (čeprav dvomim, da ti tvoj raziskovalni duh to dopušča)?

Moje milo sem po 24 urah razrezala. Sprva sem ga le stežka dobila iz silikonskega modela (sem ga morala z nožem obrezati), nato pa se je med rezanjem s širokim nožem lepil na nož – ne pacasto, želejasto, ampak kot nekakšen masten, mehek sir. Milo sicer zgleda v redu. Bi ga morala pustiti dlje časa v modelu?

Lep pozdrav,
Hruška

toncika · 27. marca, 2014 ob 21:23

Živjo,

ja ja lahko tudi 🙂 Nisem delala nič posebnega, pravzaprav sem preskušala novo verzijio kalupa. Poglej na https://www.facebook.com/Clementina.eu 🙂

Iz slikonskih kalupov gre ponavadi kar dobro… včasih malček pomaga, če za kakšno urico daš kalup in milo v zamrzovalnik. Milo je že bilo pravo, ne skrbi. Pri tako majhni količini nasičenih maščobnih kislin milo ostane nekoliko mehkejše, vendar se bo s staranjem trdilo. Če je milo presuho ali pretrdo, se težje reže in se rado kruši in drobi. Konsistenca mastnega sira je ravno prava 🙂

Lep večer 🙂

Anonimni · 28. marca, 2014 ob 08:28

Aaaaa, kako lepo milo!!! Takoj rezerviram eno! Kako si naredila te lepe roza trakce?
Moje milo je samo rumeno 🙁 Pozabila sem, da olivno olje da rumeno milo in ne belo, kot sem si sprva zamislila, da bi milo naj izgledalo.

Ja, glede na tvojo fotografijo z razrezanimi mili, kjer je viden tudi nož – jp tudi moj nož je bil tako umazan 🙂 Torej je to normalno. Hvala za vse informacije in odgovore. Zdaj pa dolgih 8 tednov …

Lep dan ti želim,
Hruška

toncika · 28. marca, 2014 ob 12:51

Jah, olivno olje pač ne daje najboljših barvnih rezultatov, še posebej deviško. Če imaš priložnost, poišči ti. "sansa" olje, ki je narejeno s postopkom toplega stiskanja. Za rabo v kuhinji ni najboljše, za milo pa ja.

Roza-rdeči trakci so….milo 🙂 Imela sem eno rdeče razdišavljeno milo, ki sem ga naribala na ribežnu in dodala v eno tretjino mase po doseženem traku. Najprej sem vlila tretjino bele mase, potem tretjino z naribanim rdečim milom in na vrh sem nežno položila še zadnjo tretjino.

Čez 8 tednov pošiljava? 🙂 🙂

Lep dan tudi tebi

Anonimni · 28. marca, 2014 ob 15:49

Seveda pošiljava 🙂 A ti že zdaj povem, da moje milo tvojemu ne bo seglo niti do kolen. Je samo navadno olivno rumeno milo … pa še za vonj, ne vem, ali se bo do takrat obdržal … ker je hitro hlapljivo EO limone. Če ne za drugo, bo pa za v pralni prašek ali pa okras nasledjega mila 😛

toncika · 29. marca, 2014 ob 09:26

Tudi moje prvo milo je bilo tako: rumeno zeleno, z et. oljem sivke in povrh vsega čudnih oblik, ker sem vlivala v improviziran kalup. Vendar je to prvo milo – velik dosežek in nanj moraš biti ponosna 🙂 Lepe in ustvarjalne žajfice pridejo kmalu….pravzaprav se zabavni del s tem šele začne 🙂

Čbelca · 1. aprila, 2014 ob 09:51

Zdravo ,izdelati sem želela domače milo ampak sem po nasvetu mojega brata namesto NaOH dala KOH, češ, da je boljše 🙂 sedaj me pa zanima kakšna je razlika (nekje sem že prebrala,da je eno za trdo in eno za izdelavo tekočega mila), ali mi bo milo sploh uspelo ali naj ga kar vse zavržem? Zanima me pa še, če je normalno ,da se pojavi usedlina kajti meni se je.. Hvala za odgovore,Nina

toncika · 1. aprila, 2014 ob 17:14

Živjo Čbelca,

bojim se, da boste morali vse skupaj zavreči. Izdelava mila s KOH zahteva drugačen, predvsem pa precej daljši postopek. Če se je pojavila usedlina in ne gosta kompaktna zmes (še posebej, če ste pri tem uporabili tudi znižanje sode), eksperiment ni uspel in morate zavreči. Nato pa si priskrbite NaOH in na KOH raje pozabite. Vsaj do takrat, ko boste imeli za seboj kilometre trdih mil z NaOH 🙂

Lp,
tonciks

Čbelca · 2. aprila, 2014 ob 09:03

Sode nisem znižala vendar pa je vsekakor vsedlina tako da… bo treba poskusiti še enkrat in to z NaOH 🙂 Imam pa še par vprašanj- Kje naj milo stoji, kako okolje mu najbolj ustreza? jaz sem ga namreč pustila kar zunaj pa nevem, če je najbolj pametno saj so večeri še vedno dokaj mrzli. Zanima me tudi ali imate kak recept z jojobinim ter konopljinim ojlem, kajti moj partner ima luskavico in kokosova maščoba preveč izsušuje kožo. Bi pa potrebovala recept, da ni mase preveč ,saj nimam veliko modelčkov. Hvala!

toncika · 2. aprila, 2014 ob 17:22

Z NaOH bo zagotovo uspelo, če se boste držali navodil 🙂

Milo mora po tem, ko ga vzamemo iz kalupa, vsaj mesec (ali dva) zoreti. Primeren je suh, zračen prostor, znotraj hiše seveda. Jaz ga pustim kakšen teden v sobi na pladnju ali v odprti škatli, nato pa škatlo priprem oz. zaprem, če uporabim takšno, ki ima ob strani luknje, da zrak še vedno teče.

Na blogu je dovolj informacij in navodil, da si lahko recept za milo z jojobinim ali konopljinim ali katerimkoli drugim oljem izdelate sami, pri čemer lahko prilagodite količino glede na kalupe, ki jih imate. Če v izračun niste prepričani, bom recept z veseljem preverila, vendar formulirala namesto vas ne bom.

Lp,
toncika

Čbelca · 3. aprila, 2014 ob 07:40

Včeraj sem naredila milo z NaOH in sem že takoj, ko sem ga vlivala, opazila razliko med tem in onim prvim tako,da lahko rečem ,da mi je uspelo:) sem zelo vesela in se zahvaljujem za vse informacije! Ta blog mi je bil res v zelo veliko pomoč. Res hvala! Bom vam poslala, ko naredim receptek z jojobinim, da se prepričam preden spet kaj zašuštram hehe Lp Nina

toncika · 3. aprila, 2014 ob 08:20

Super, me veseli!! 🙂

Čbelca · 8. aprila, 2014 ob 13:20

Na mojem milu sem opazila ,da je zelo čudne barve , lahko bi opisala da je barva podobna kot da je pokvarjeno :)) zgleda kot da je nekje frišno nekje pa že suho ampak v enem tednu se ni čisto nič spremenilo. ali je to normalno?

toncika · 8. aprila, 2014 ob 15:54

Barva "kot da je pokvarjeno" mi ne pove veliko…. če je na otip povsod enako suho (torej nima mastnih kapljic na površini) temveč samo izgleda nekje temnejše, nekje pa svetlejše, gre najbrž za razliko v delcih, kjer je milo prešlo v gel ter v delih, kjer ni prešlo v gel. Še posebej, če je temnejše v sredini in svetlejše zunaj. Brez slike pa lahko samo sklepam, takole samo po besedah ne morem vedeti, za kaj se gre 🙂

Čbelca · 9. aprila, 2014 ob 07:53

Hmm, ja težko je opisat:) vendar tu ne morem pripopat slike a ne? povsod je enako trdo, temnejše barve je pa tudi navzven ne samo znotraj.

pajkica · 9. aprila, 2014 ob 10:24

Pozdravljena,

pripravljam se izdelati prvo milo 🙂 Prebiram vaš blog, super je, hvala!
Me pa zanima sledeče: napisali ste, da kokosova in palmina mast izsušita kožo in da jih lahko damo največ cca 25%. Ni mi jasno, kako lahko maščoba izsuši kožo?
Če prav razumem, je olivno olje vedno osnova (in pa kokosova maščoba)? Kakšen se vam zdi tale recept: 250 g sončničnega olja, 250 g kokosove maščobe, 200 g palmovega olja, 100 g mandljevega olja? Olivnega olja ni, večji del pa sta kokosova in palmina maščoba (je preveč teh dveh maščob?).

Zanima me še kvaliteta maščob, poudarja se, do so hladno stiskana olja boljša, sem pa v vašem prejšnjem zasledila, da so za milo vredu tudi slabša, prav tako se prodajajo v spletnih "kozmetičnih" trgovinah rafinirana olja, ki so dosti cenejša. Kako je s tem, se pozna v kvaliteti izdelka, pri efektu na koži?
Kje pa bi lahko dobila "sansa" olivno olje, ki ste ga omenila?

Hvala za pomoč in lep dan 🙂

toncika · 9. aprila, 2014 ob 17:53

Pošljite mi sliko na [email protected], s celotnim receptom seveda. In z opisom vseh dodatkov in postopka 🙂

toncika · 9. aprila, 2014 ob 18:04

Živjo,

milo, ki nastane iz kokosove in palmine maščobe izsušuje kože, ne pa samo kokosovo oz. palmino maslo (čeprav bi se tudi o tem dalo govoriti). Torej – ko govorimo o tem, da neka maščoba (v milu) izsušuje kožo, s tem seveda mislimo na že umiljene maščobe, torej milo.

Pogosto je osnova olivno olje, saj je relativno poceni (ne uporabljajte super ekstra deviškega olja), vendar to ni nujno. Z dobrim usklajevanjem maščob se da izdelati tudi milo brez olivnega olja. Osnova je lahko npr. tudi svinjska mast. Imate morda kakšen poseben razlog, da olivnega olja ne bi želeli uporabiti?

Pri vsakem receptu je potrebno poleg osnovnih količin maščob upoštevati tudi presežek maščob (oz. odstotek znižanja NaOH): milo iz 100% olivnega olja brez znižanja bo bolj agresivno kot milo s 30% kokosove maščobe in 8% znižanjem… Kakšno znižanje bi torej uporabili?

Pri uporabi super kvalitetnih olj in klasičnih olj se bistvena razlika pozna predvsem v ceni in seveda v barvi in vonju mila. Bolj rafinirano oz. v primeru olivnega olja sansa olje da bolj belo milo, ki ima manj vonja in je seveda tudi cenejše. Maščobe se konec koncev umilijo – od njih ostane bore malo. Pa še to, kar ostane, gre nato v odtok, ko si milo speremo. Pri milu bistvene razlike pri učinku na koži ni med super dragimi in navadnimi olji, ravno zato, ker od njih na koži skoraj nič ne ostane. Če govorimo o kremah in drugih izdelkih, kjer maščobe na koži ostanejo, pa je seveda pesem drugačna.

Sansa olja dobite občasno v Evrospinu ali Lidlu, imela ga je tudi kmetijska zadruga Metlika. Drugače pa čez mejo… Za majhne količine olja po mojih izkušnjah nihče ne prekaša akcij v Evrospinu 🙂

Lp,
toncika

pajkica · 9. aprila, 2014 ob 20:29

Pozdrav,
hvala za hiter odgovor. Razumem glede masla/mila in izsuševanja kože.
Glede uporabe oljčnega olja nimam zadržkov, sprašujem iz gole radovednosti.
Torej, če želim manj agresivno milo,uporabim večji odstotek znižanja NaOH. Sem mislila, da je vedno 5%. Koliko pa je največ možno znižati, 8%?

Lp

toncika · 10. aprila, 2014 ob 06:12

Živjo,

znižuje se lahko v teoriji kolikor želimo, vendar se priporoča največ 8%. Večje znižanje pomeni manj agresivno milo, ki se veliko prej pokvari. Navadno se upošteva 5% znižanje, ki je nekako dober kompromis med trajnostjo in agresivnostjo. Za male otroke ali za zares močno občutljivo in suho kožo se npr. lahko izdela milo z 8% znižanjem. V takem primeru je potrebno mila izdelati malo in ga precej hitro porabiti, saj postane žarko.

Lp
toncika

Anonimni · 12. aprila, 2014 ob 09:50

Pozdravljeni,
hvala vam za zelo poučen blog! Sama delam trda mila po hladnem postopku približno 5 let – in imam s tem hobijem še vedno veliko veselja. Pa še vedno imam pri roki izdelek, ki ga lahko poklonim. Mila v trgovini zame več ne obstajajo.
Oljčno olje za izdelavo mil kupujem v Lidlu (tisto najcenejše, ki stane cca 3,5 evra liter) in je čisto v redu. Nekje na vaših straneh je ena gospa spraševala o uporabi piščančje maščobe. Nisem sicer naredila mila iz 100 % piščančje maščobe, dodala sem je 15 % – in rezultat mi je všeč. Sicer pa ugotavljam, da izdelava mil ni poceni hobi, da pa je najdražji del dišavljenje. Za tiste, ki ste z dolenjske, je najbrž ugodnejši vir za nabavo eteričnih olj podjetje Arxfarm iz Šentjerneja. Imajo zelo veliko izbiro različnih EO dobre kvalitete, sicer se prioritetno ukvarjajo s prodajo na debelo, natočijo pa vam tudi manjše količine. Glede presežka maščobe: 20 % presežek maščobe uporabim, kadar delam slano milo (iz 100 % kokosovega olja, ko je masa zgoščena dodam med 50 in 100 % soli na težo olja). Vredno poskusiti. Kokosovo olje za milo kupim v Hoferju. Lep pozdrav in veliko veselja pri izdelavi mil, Helena

pajkica · 12. aprila, 2014 ob 14:15

Helena, hvala za izkušnje 🙂

toncika · 12. aprila, 2014 ob 19:14

Helena hvala tudi z moje strani za vaš komentar!

Lahko nekaj vprašanj? Sama nisem s piščančjo maščobo nikoli poskusila, pa me seveda zanima, kako se obnese. Ste uporabili kakšen postopek za razdišavljanje maščobe? Kakšno je bilo milo, ste opazili razliko v trdoti ali penjenju? Je milo imelo kakršenkoli vonj?

Se povsem strinjam, da izdelava mila ni ravno poceni hobi, še manj poceni pa je izdelava druhij kozmetičnih izdelkov. Je pa to resničen izziv in veselje – no, vsaj zame 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 13. aprila, 2014 ob 09:47

Pozdravljeni!

Glede piščančje maščobe: kot sem že omenila, sem je dodala le 15 %. Zdi se mi, da da nek žameten otip, ne znam se bolje izraziti, zato sem zelo vesela, kadar jo imam. Piščance kupujem na kmetiji, tako da takrat scvrem maščobo, podobno kot se scvre pujskova mast – narežem, cvrem na nizki temperatur in pretočim preko drobnega sita. Ker je maščoba mehka, je postopek hitrejši kot pri masti. Nič ne razdišavljam (tega znanja nimam), nisem pa zaznala nobenega vonja pri milu. Ker je ta maščoba mehka, sem v receptu za uporabljen % znižala delež olivnega olja, zato razlike v trdoti nisem zaznala, enako tudi ne pri penjenju. Če želimo doseči dobro penjenje mila in hkrati ostati pri deležu kokosa 20-25 % (da zmanjšamo vpliv na izsuševanje kože), menim, da je najbolje dodati ricinusovo olje – 5 % delež dela čudeže. Za boljše penjenje običajno dodam raztopljen sladkor (2 žlici na 1 kg maščob).

Za bralce tega bloga se mi zdi zanimiv še test različnih maščob, ki je objavljen tukaj: http://www.zensoaps.com/singleoil.htm

Prebrala sem še ostala vprašanja oz. odgovore zgoraj. V zvezi s tem:
"Šmir žajfa": sama je sicer ne poznam, sem pa prebrala, da je za mehanike, ki imajo od olj umazane roke ipd. dobro domače milo, ki se mu doda mleta kava.
"Test z jezikom": ga uporabljam, vendar šele po par dneh, ko bi MORALA biti saponifikacija končnana. To počnem zato, da sem 100 %, da je milo v redu. Doslej me še nikoli ni speklo, ker receptu in tehtanju sestavin namenim veliko pozornosti, tako da ne vem, kako speče, če so v milu ostanki nezreagiranega luga. Sicer pa obstojata 2 različici "testa z jezikom", ki sta predstavljeni tukaj: http://candleandsoap.about.com/od/soapglossary/g/whatistonguetest.htm

Pomembno je, da si VSAK recept, ki ga od nekod dobite, SAMI PRERAČUNATE, saj se na spletu dobi tudi precej napačnih receptov (saj veste, copy-paste), odgovornost za milo je izključno vaša. Izbrani presežek maščob ima (med drugim) tudi to vlogo, da odpravlja nenatančnost pri tehtanju, slednja pa je razlog, da ne delamo mila iz zelo majhnih količin maščob (npr. 100 g).

Tončika, popolnoma razumem vaša občutja pri izdelavi mil in kozmetičnih izdelkov. Tudi o slednjem sem že razmišljala, vendar še ne prišla daleč. Težava se mi začne že pri tehtnici, ker se emulgatorji in konzervansi dodajo v izredno majhni količini – torej je potrebno imeti zelo zelo natančno tehtnico. Lahko napišete, kakšno tehtnico imate in kje ste jo kupili?

Lep pozdrav, Helena

toncika · 13. aprila, 2014 ob 11:36

Živjo Helena,

ponavadi se razdišavljanje maščob (sploh pri govejem loju) opravlja z dodajanjem sode bikarbone in/ali soli, pri čemer maščobo pravzaprav "kuhamo" v vodi, katerim so dodane te sestavine. Če je maščoba res dobro prečiščena (npr. svinjska mast), se v milu sploh ne pozna noben vonj, pri piščančji maščobi pa bi me za vonj precej skrbelo. Niste nikoli poskusili dodati v večji količini?

Ja, ricinusovo olje dela čudeže kar se tiče penjenja 🙂

Kar se tiče testa z jezikom sem svoje mnenje že izrazila… morda je bilo več kot primerno petdeset ali sto let nazaj, ko so mila izdelovali iz ostankov živalskih maščob in zaradi pomanjkanja znanja dodajali lug le na približno. Dandanes z vsemi informacijami in z vsemi natančnimi izračuni, ki jih imamo na voljo, se mi zdi takšen test vse prej kot potreben. Če smo pri tehtanju in računanju pazljivi ter celoten postopek pravilno izvedemo, milo ne more biti preveč alkalno in v njemu ne more biti prisotnega prostega NaOH. Je pa pazljivost – tako kot ste sami zapisali – potrebna na vsakem koraku, še posebej takrat, ko recepte kopiramo in/ali prirejamo.

100 g mila res ne bi izdelala, saj postane mešanje velika težava, sem pa poskusila izdelati milo iz 250 g maščob. Z natančno tehtnico dosežemo zelo dober rezultat, žal pa je krašenje mila v enotnem kalupu nekoliko težje.

Jaz imam Kernovo tehtnico z merilnim območjem 1-200 g, natančnost 0,01 g. Kupila sem jo preko spleta. Stane kar precej, vendar je zanesljiva in natančna. To je že tretja tehtnica: prva in druga sta bili bolj poceni roba in sta se mi precej hitro pokvarili (predvsem je problem to, da včasih kakšno stvar tudi pokapljaš, to je neizogibno). Tale pa je kljub višji ceni vredna vsakega evra, nobene težave ni z njo, izredno je trpežna in predvsem natančna.

Izdelava domače kozmetike je drag konjiček, saj je potrebno za začetni nakup odšteti kar precej. Vendar pa se po mojem mnenju vsekakor izplača: izdelati nekaj po meri svoje kože (ki se povrh vsega sproti spreminja!) je zares velikega pomena.

Lp
toncika

Anonimni · 14. aprila, 2014 ob 18:05

Pozdravljeni, Tončika!
Najlepša hvala za informacijo o tehtnici. Sem malo posurfala po spletu. Uf, znanost – tudi če gledaš samo Kernove tehtnice imaš kaj za preštudirat, izbira je ogromna. Čitati navodila mi ni pri srcu – samo tisto, kar je resnično nujno. Iz tega razloga tudi nerada kupujem nove stvari, rajši imam, kar pač imam. Vi ste bolj študiozni, čestitam vam za znanje, ki ga imate, vložiti ste morali ogromno svojega časa, da znate, kar znate. Izredno tudi cenim, da svoje znanje tako nesebično razdajate.
Piščančje maščobe pa nikoli nisem dodala v večjem deležu, tako da ne morem pomagati.
Lp, Helena

toncika · 15. aprila, 2014 ob 18:20

Živjo Helena,

sem pobrskala med garancijami, moja tehtnica je model EMB 200-2. To naj bi bila ena izmed bolj osnovnih in preprostih tehtnic. Na spletni strani, kjer sem jo kupila jaz (www.bilancekern.it), jo uvrščajo pod "veterinarske tehtnice" za male živali. Cena skupaj s prevozom (znotraj Italije) je bila skoraj 140 eur.

Hvala vam, da ste delili z nami informacije o piščančji maščobi 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 10. maja, 2014 ob 20:04

Pozdravljena,

jaz sem naredila milo, ampak zdaj ko se suši so se gor pojavile bele pikice oz. bela obloga. Kaj bi to lahko bilo?

Hvala in lep pozdrav

toncika · 12. maja, 2014 ob 06:28

Živjo,

so bele pikice pikice ali je bolj prašnata obloga? Se pojavlja na že razrezanem milu? Bele pikice ali lise na razrezanem milu, ki jih ni mogoče odstraniti, so lahko nestopljen oz. akumuliran NaOH, v tem primeru je potrebno milo zavreči. Če je pa stvar bolj podobna belemu prahu in jo z nekoliko vlažno krpo lahko odstranite, gre za ti. soap ash ali pepel. Pepel se pogosto pojavi in nihče pravzaprav točno ne ve, zakaj do tega pride. Milo normalno posušite do konca in lahko brez skrbi uporabljate. Če vas pepel moti, ga preprosto odstranite s krpo. O pepelu sem vsekakor že veliko pisala v različnih komentarjih 🙂

Lp,
toncika

katja · 22. maja, 2014 ob 19:39

Živjo,

mene zanima, zadnjič sem delala milo in verjetno premalo zmešala – ko vliješ lug v olja. Zmes je postala prave – rahlo rumenkaste barve, sled pa še ni bila tako izrazita. In sem res verjetno prekmalu vlila v modelčke in naslednji dan je bilo milo malo čudno, na vrhu je bila taka čudna struktura, svaljkasta. A mislite da je milo primerno za uporabo. To vrhnjo svaljkasto plast sem spravila dol, danes milo izgleda za moje pojme normalno, niso pa bile te pikice, ki nastanejo brez vzroka kot ste v prejšnjem odgovoru
napisala

hvala, katja

Toncika M · 22. maja, 2014 ob 20:27

Živjo,

"svaljkasta struktura" se mi ni še nikoli zgodila, pravzaprav mi ni najbolj jasno, kaj mislite. Če je milo trdno in kompaktno – torej klasično, kot bi moralo biti – in nima nobenih oljnih madežev, ni mastno, ni pocasto, potem je najbrž to to. Milo je najbrž povsem normalno in ga lahko čez kakšen mesec poskusite.

Lp
toncika

katja · 23. maja, 2014 ob 09:07

Ja bolj čudno sem napisala. Ubistvu me skrbi, če je lahko kaj narobe, ko vliješ lug+vodo v olja – če ne mešaš dovolj časa? Ko sem vlivala v model je bilo manj gosto, bolj prosojno kot ponavadi. Res nisem dolgo mešala.. sicer pa na milu ni videti oljnih kaplic, je potem vseeno primerno za uporabo? Joj hvala vam 🙂

Toncika M · 23. maja, 2014 ob 10:10

Če ne mešate dovolj dolgo, se masa navadno razdeli in postopek umiljenja ne steče. Vendar bi v tem primeru bilo milo v kalupu naslednji dan pocasto, razdeljeno, mastno. Takoj ko masa doseže trak – ne glede na to, ali je bolj ali manj viden – in je milo primerno izolirano, uspe. Morate pa seveda upoštevati, da pri večji količini vode (ameriški način) ostane masa vedno bolj tekoča in sled je manj vidna. Enako če je delež olj visok oz. če uporabite recept z veliko nenasičenimi maščobnimi kislinami. Skratka: če ima milo videz mila in nima mastnih kapelj oz. ni pocasto ali razdeljeno, je povsem ok 🙂

katja · 23. maja, 2014 ob 18:51

Hvala lepa 🙂

Sanje · 6. junija, 2014 ob 12:39

Pozdravljeni,

redno izdelujem najrazličnejša mila, tako sam postopek izdelave zelo dobro poznam. V torek sem se odločila, da poskusim narediti sivkino milo po vašem receptu, vendar se mi milo žal noče strditi. Redno sem merila temperaturo, gledala, da je prišlo do sledi, primešala sivko in eterično olje po receptu in vlila v kalup, ga obdala z odejo, da bi ohranil toploto. Včeraj pa sem preverila kako z milom in videla, da je skoraj povsem mehko. Sedaj pa mi ni jasno, kaj bi lahko šlo narobe, glede na to, da sem že prej vsaj 15 krat delala milo in da je vedno uspelo? Prosim za pomoč. Hvala za odgovor!

Sanje · 7. junija, 2014 ob 06:43

Sem šla preveriti nekoliko svoje recepte in prišla nekako do spoznanja, da je glede na ostale recepte v tem milo veliko preveč vode, kar je verjetno tudi krivo, da se milo ne strdi oziroma bo verjetno dalj časa zorelo, da bo doseglo enako trdnost kakor ostala mila.

Toncika M · 7. junija, 2014 ob 08:39

Živjo,

v receptu je količina vode 30% glede na količino maščob. To je klasična količina za izdelavo mila po italijanskem sistemu, pri ameriškem sistemu je količina vode še večja: 38% glede na količino maščob. Milo z nizkim odstotkom nasičenih maščobnih kislin (kot je v tem primeru milo iz pretežno olivnega olja) ostane mehkejše, vendar ne "mehko". Recimo, da ima konsistenco sira. Med sušenjem bo izgubilo vlago in postalo trdno in kompaktno kot vsako drugo milo.

S kolikšno količino vode pa navadno izdelujete milo?

Lp
toncika

Anonimni · 16. junija, 2014 ob 19:32

Lepo pozdravljena,

me veseli da sem naletela na tale čudovit blog – opazno je, da imate ogromno znanja in lepo da ga delite z nami!

Izdelave mila sem se do sedaj lotila trikrat in v zvezi s tem imam nekaj vprašanj. Naj povem, da sem delala milo iz kozjega mleka ter z oljčnim in minimalno količino kokosovega olja. V vseh poskusih se je na sredini mila pojavila oblika dokaj pravilnega kroga, ki je za odtenek temnejši od preostalega mila. Sicer sem milo že preizkusila in načeloma ni nič narobe, le teh krogov v milu si ne znam razložiti, pa tudi vitualno bi raje imela milo z enakomerno barvo. Morda veste, zakaj lahko pride do česa takega? Je morda povezano s tem, da sem ga razrezala šele čez kakšen teden in bi to morala izvesti že naslednji dan? Milo nisem zavijala v deko – predvidevam, da to nebi smel biti vzrok? Milo postopoma tudi malce potemni – je to normalno?

V enem iz med poskusov je bilo milo malce kiselkastega, precej neprijetnega vonja ob prerezu, kar se je z zorjenjem izboljšalo, vendar se to milo zelo dolgo suši, sredina še po več kot mesecu dni deluje nekoliko "oljnato", kot da ne bi bila povsem dobro posušena, tudi struktura je malce bolj grudasta, vendar ne zelo izrazito. Naj povem, da se je tudi to milo ob preizkusu izkazalo kot zelo dobro, tako da si res ne znam pojasniti zakaj pride do vsega opisanega. Bi lahko bila težava v kozjem mleku? Naj povem da je bilo slednje zamrznjeno in da sem se dosledno držala navodil.

Imam še vprašanje glede dodajanja eteričnih olj. Zanima me, ali lahko dodam 5 % raztopino eteričnega olja jasmina v jojobinem olju, ali zaradi dodatne maščobe, (jojobino olje) to ni izvedljivo?

hvala ter lep pozdrav,
Janja

Toncika M · 18. junija, 2014 ob 06:31

Živjo,

me veseli, da vam je blog lahko v pomoč 🙂

Temnejši krog, ki se pojavi v milu, je samo posledica gel faze. Milo se v času cca 24 ur po izdelavi močno segreva. Prav zaradi tega segrevanja je postopek umiljenja hitrejši: milo iz goste pudingaste mase preide v gosto želatinasto, skorajda prozorno zmes (to je gel) in nato se strdi. Ker v kalupu ne moremo temperature enakomerno kontrolirati, se navadno sredica precej bolj segreje kot ostali del kalupa – zaradi te razlike v temperaturi gredo nekateri deli mila v močnejši in hitrejši gel, ostali deli pa ne. Kjer je bila temperatura višja (v sredini) se zato pojavi milo drugačne barve. Deloma je to povezano tudi z uporabo mleka (mleko vsebuje sladkorje, ki dodatno dvignejo temperaturo zmesi), deloma pa tudi zaradi tega, ker kalupa niste izolirali (tako je temperatura narasla samo v sredini, v okolici pa se ni zmogla obdržati). Kljub temu ni milo nič slabše, še manj pa neuporabno.

Vsako milo sčasoma spremeni barvo. Glede na to, katere sestavine uporabimo, lahko potemni ali tudi posvetli. Pri uporabi mleka ali drugih sladkornih sestavin se pogosto razvije nekoliko bolj karamelna barva, ki lahko sčasoma potemni.

Kar se tiče mila, ki deluje "oljnato", bo po vsej verjetnosti slabo umiljeno ali morda z zares visokim odstotkom zmanjšanja sode. V prvem primeru bi bilo milo potrebno zavreči, v drugem pa zelo hitro porabiti. Kar se tiče vonja: mila z mlekom lahko med izdelavo razvijejo posebej neprijeten vonj po amonijaku, ki pa popolnoma izgine v trdem milu. Pojav je precej normalen. Nikoli pa še nisem slišala za kiselkast vonj, ki bi prej nakazoval na pokvarjenost. Takšen vonj skupaj z oljnato strukturo in težkim sušenjem mi daje misliti na slabo umiljeno milo. V takem slučaju je izdelek potrebno zavreči. Na začetku se milo rado ponesreči, s časom boste nabrali izkušnje in mila vam bodo uspevala vedno bolje!

Eterično olje, raztopljeno v nekem drugem rastlinskem olju, lahko seveda dodate milu. Pri tem bodite pazljivi na količine, saj ta dodatek maščobe vpliva na celotno milo. Čista eterična olja se v milo dodaja v količinah tudi do 20 ml /1000 g maščob. Če bi uporabili tudi raztopino et. olja jasmina v takšni količini, bi imeli cca 2% več maščob – kar seveda ni ogromno, vendar je dobro, da to upoštevamo pri izračunu NaOH. To jojobino olje upoštevajte kot sestavino, torej kot katerokoli (prestižno) rastlinsko olje, ki ga dodate po traku in na takšen način tudi sestavite recept oz. izračun. Recimo, da bi želeli milo iz olivnega olja in kokosovega masla ter dodatkom jojobinega olja. Tako bi recimo imeli 78% olivnega olja, 20% kokosovega masla in 2% jojobinega olja. Za te sestavine izračunajte potrebno količino NaOH, ki jo znižate za 5% (če vam takšno znižanje odgovarja). Kokosovo maslo in olivno olje umilite po klasičnem hladnem postopku, nato pa po traku dodate še jojobino olje z jasminovim et. oljem.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 18. junija, 2014 ob 08:34

Najlepša hvala za hiter odgovor,

sedaj so mi zadeve veliko bolj razumljive 🙂

pozdrav,
Janja

pajkica · 16. julija, 2014 ob 09:34

Pozdravljena,

naredila sem prvo milo in je kr šlo 🙂
Probleme sem imela edino na koncu. Po sledi sem milo razdelila na dva dela, ker sem hotela različne vonje. V enega sem dodala eterično olje, v drugo pa parfemsko olje in pri drugem je bil problem, ker se je milo takoj po dodanem olju strdilo, naredile so se grudice, tako da sem ga komaj prenesla v modelčke. Ker je bilo vse ostalo isto, predvidevam, da je krivo parfemsko olje, zato me zanima, če ga ne bi smela uporabit oz. ali je bolje, če se doda eterično olje? Bo tako milo še vedo uporabno?
Hvala za pomoč in lep pozdav.

P.S.: Se opravičujem če je post slučajno dvakrat poslan.

Toncika M · 16. julija, 2014 ob 19:41

Živjo Pajkica,

parfumska olja so vedno neznanka – razen če ni dobavitelj zares preverjen. Parfemska olja (tudi tista, ki so namenjena izključno izdelavi mil) namreč lahko vsebujejo določene snovi, ki pospešijo trak oz. povzročijo hipno zgostitev. To se je tudi zgodilo tebi. Stvar je sicer sila neprijetna in milo je zaradi tega navadno le grše, vendar vseeno uporabno. Le izjemno redko se zgodi, da parfemsko olje dejansko in dokončno uniči milo.

Milo brez skrbi uporabljaj, ob naslednjem nakupu pa preveri pri dobavitelju, kako se parfemsko olje obnaša v milu. Gracefruit ima tako pri vsakem parfemskem olju oznako "acceleration" – torej pospešitev traku in označeno, ali karkoli vpliva na zgostitev ali trak. Podobno imata označeno tudi Tovarna Organika in Glamour cosmetics. Parfemsko olje, ki pospeši trak oz. zgostitev (in posledično grudenje) je potrebno uporabljati precej bolj previdno: dodaš ga ob manj intenzivnem traku ali celo razredčenega v olja.

Lp

pajkica · 17. julija, 2014 ob 06:11

Živjo,

hvala za hiter odgovor, da vem, da bo milo uprabno 🙂 Na tistem, ki sem ga kupila (Samson Kamnik) mislim, da ni nič pisalo glede pospešitve. Bom naslednjič bolj previdna kaj kupujem.

Lep pozdrav!

Mimi · 4. septembra, 2014 ob 11:58

Pozdravljena,
dobila sem raztopino NaOH (50%)-zanima me koliko %-raztopino se običajno uporablja za milo? (nekje sem prebrala da okoli 15%).
Hvala in lep pozdrav 😉

Toncika M · 4. septembra, 2014 ob 19:21

Pozdravljeni,

v domači izdelavi mila se ne uporablja raztopine temveč čisti NaOH, ki ga primerno izračunamo glede na uporabljene maščobe in nato raztopimo v vodi. Preberite si objave O izdelavi mila – vse tri dele, predvsem pa podrobneje o sestavinah, ki jih potrebujemo, in o izračunavanju potrebnih količin. Le tako boste lahko razumeli, zakaj se v izdelavi mila ne more uporabljati že izdelane raztopine in zakaj se ne sme nikoli, nikdar in v nobenem primeru predpostavljati že vnaprej, da bo končna raztopina 15%.

Lp

Anonimni · 5. septembra, 2014 ob 07:11

Pozdravljeni,

Tudi jaz sem se lotila izdelave mila in mi je uspelo. Edino kar sem opazila, po 8 tednih so se naredile te bele pikice, zelo malo sicer, kaj mislite, ni v redu, moram milo zavreči?

Hvala za odgovor in lep pozdrav,

Toncika M · 5. septembra, 2014 ob 07:21

Živjo,

če so se pikice pojavile šele po osmih tednih, bo milo najbrž ok. Vprašanje seveda, kakšne so te bele pikice… so na površini in jih lahko odstranite ali so na površini in jih ni mogoče odstraniti? So bele pikice ali lise? So trde in luskaste ali bolj voščene?

Lp

Anonimni · 5. septembra, 2014 ob 07:47

Ne da se jih odstraniti, je pa res zelo malo. Naredila sem po receptu Lipa zelenela je-1000 g olivnega olja, 250 g kokosove maščobe,172 g luga ,450 ml vode, ker sem šele kasneje videla vašo stran. Po izračunih bi moralo priti malo manj luga. Drugače je milo v redu…

Hvala in lp

Toncika M · 5. septembra, 2014 ob 17:39

Koliko preveč luga je? Za stoodstotno umiljenje ali celo več?
Morda gre za prebitek luga, ki je kristaliziral. Če je količina NaOH enaka 100% umiljenju, milo porabite za čiščenje tal, posode, cunj itd, odsvetujem pa uporabo za osebno rabo, saj je preveč agresivno. Če je prebitek celo višji kot za 100% umiljenje, milo zavrzite, saj to pomeni, da je v njem previsoka količina prostega NaOH.

Anonimni · 17. septembra, 2014 ob 08:43

V bistvu je samo 3% znižanje, drugič bom znižala 5 – 8%. Pa tudi vode je 38%, ne pa 30%. Jaz ga vseeno uporabljam za umivanje. Kaj pa če bi ga naribala, dodala še vodo in naredila tekoče milo?

Anonimni · 17. septembra, 2014 ob 10:27

Aja, pa še to. Sem kupila lističe za merjenje ph vrednosti in mi kaže 9, se pravi da je v redu.
lep pozdrav,

Toncika M · 17. septembra, 2014 ob 14:33

3% znižanje ni slabo, seveda je boljše 5%. 🙂

Tekoče milo ni "stopljeno" trdo milo, še zdaleč ni tako lahko. Trdo natrijevo milo ima namreč slabo topnost in edino, kari bi dobili, je le neprijetna, gosta, sluzasta ali celo malček smrkljasta stvar, ki se sčasoma razdeli v dve fazi. Skratka: porabite ga takšnega, kot je. Naslednjič bo bolje 🙂

bellamia18 mia · 22. septembra, 2014 ob 15:41

Zdravo!
Delala sem ylang ylang milo in mi je po površini čez 3 ure ko sem ga vlila v kalup popokal pa ne v vseh modelčkih.Kaj bi to lahko bilo narobe,lp

Toncika M · 22. septembra, 2014 ob 17:38

Živjo,

milo po površini rado popoka v primeru, da se temperatura močno dvigne. To je precej normalen pojav in ni znak slabega mila. Brez skrbi 🙂

Lp

Anonimni · 30. septembra, 2014 ob 11:49

Živjo Toncika!

Po vseh prebranih člankih o izdelavi mila sem se odločila, da ga naredim tudi sama. Trenutno se odločam katera eterična olja bi naročila. Zanima pa me ali lahko med sabo kombiniram vsa eterična olja? V tvojem receptu piše, da je potrebno dodati od 10-20 ml eteričenga olja. Ali ga je potem 10 ml dovolj? Je lahko le ene vrste, na primer samo limonske trave? Ali lahko kombiniram limonsko travo, poprovo meto in čajevec? Dodala pa bi še posušeno meliso? Koliko gramov zelišč (melise) je dovolj za zgornji recept?

Toncika M · 30. septembra, 2014 ob 17:21

Živjo,

10-20 ml lahko včasih postane tudi 30 ml 🙂 Razpon je zelo širok, saj je odvisno od tega, kakšno olje boš uporabila. Močno hlapljiva olja (kot npr. evkalipt, meta, agrumi) potrebujejo velike količine (pa kljub temu se kar porazgubijo), težka olja (npr. sandalovina) pa le majhno količino. Pri milih je zaradi visoke temperature in dolgega sušenja bolj priporočljivo posegati po manj hlapljivih oljih, saj se bo tako vonj bolj ohranil. Meta in agrumi izhlapijo zelo hitro, pa tudi limonska trava se ne obdrži najbolje.

Kombiniraš lahko katerakoli olja, ki ti medsebojno lepo dišijo. Veliki večini čajevec smrdi, zato bodi pozorna, ko ga uporabljaš.

Pri zeliščih navadno ne tehtamo, ampak dodajamo takole, na oko, morda eno veliko žlico na kilogram maščob. Zelišča so namreč le okrasna zadeva, zato jih dodajamo toliko, kolikor se nam zdi, da ima lep učinek. Melisini listi v vsakem primeru ne bodo ne vem kako okrasili mila, saj bodo v celotni masi izgledali le kot temne pike (pri mešanju se bodo namreč zdrobili). Lepo se ohranijo npr. sivkini cvetovi, ognjičevi cvetovi, kamilični cvetovi itd.

Lp

Anonimni · 5. oktobra, 2014 ob 15:26

Živjo!
zelo sem vesela za ta blog.Tudi sama že skoraj izdelujem mila in so mi zaenkrat vsa uspela.Delam po receptih iz knjige Eko darila in babičina kozmetika.Sedaj sem kupila palmovo olje pa ne vem koliko ga lahko dodam .npr,500g kokosovega olja bi razdelila ,ostalo 500g je olivno olje in sončnično olje.Vem da veliko ljudi ne odobrava palmovo olje zaradi uničevanja palm,jaz ga moram sedaj porabiti.
Hvala za pomoč!

Anonimni · 6. oktobra, 2014 ob 11:50

Pozdravljeni!

Sama izdelujem trda mila iz luga, sem pa poskusila tudi tekoče milo. 300 gr mila (2 meseca sušenega) sem naribala v multipraktiku, raztopila z 9 dcl vroče vode, ko se je začelo topiti sem s paličnim dobro zmiksala, počakala da se vse skupaj ohladi, pa vmes kaj pomešala. Ko je bilo hladno-čez par ur, sem še enkrat s paličnim in zlila v prazno plastično embalažo. Pustila sem še nekaj prostora, da če se bo milo začelo gostiti, bom dodala vode in pretresla. Milo sem dala v dozirnik in ga že veselo uporabljamo. Sem zadovoljna…

Anonimni · 6. oktobra, 2014 ob 11:52

Aja, dodala sem še eterično olje sivke, ko je bila zmes hladna. Poskusite….

Toncika M · 6. oktobra, 2014 ob 20:18

Živjo,

glede uporabe maščob v milu in njihovih količin, si preberite objavo o Izbiri maščob v milu: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/05/izbira-mascob-v-milu.html

Lp

Toncika M · 6. oktobra, 2014 ob 20:25

Pozdravljeni,

žal vas bom morala razočarati. Trdo milo ne da tekočega mila, nikoli. Trdo milo je natrijevo milo (z NaOH), tekoče milo je kalijevo milo (KOH). Natrijevo milo ima zelo slabo topnost in ne glede na to, na kakšen način ga raztopimo v vodi, z njim ne dobimo pravega tekočega mila. Z raztapljanjem trdega mila v vodi dobimo le gosto tekočo, smrkavo, želejasto stvar, ki se bo slej ko prej zaradi relativno slabe topnosti začelo deliti. Na dnu se bo izlužilo in posedlo milo, na vrhu pa bo ostala tekočina. Verjamem, da se vam zdi to trenutno super rešitev, vendar pa boste po vsej verjetnosti čez nekaj mesecev ugotovili, da to ni to.

Lp

Anonimni · 7. oktobra, 2014 ob 06:14

A, tako? Verjetno imate prav, mislim pa da ga bom porabila čez mesec dni. A naj ga vsako toliko pretresem? Trenutno je prav lepo, dovolj gosto tekoče milo. Škoda, sigurno da je tako, saj imate več izkušenj kot jaz.

Lep pozdrav,

Anonimni · 15. oktobra, 2014 ob 08:00

Pa še to. Včeraj sem si s tem tekočim milom oprala lase in se stuširala, super, lepo se je penilo, potem sem še dala balzam, bom pa drugič namesto balzama uporabila razredčen jabolčni domači kis. lp

Anonimni · 20. oktobra, 2014 ob 07:14

Zanima me, ali je to tekoče milo kot zgoraj piše nevarno oz. ni priporočljivo za umivanje?

Pozdrav, Ančka

Toncika M · 20. oktobra, 2014 ob 07:19

Živjo,

tekoče milo (narejeno iz umiljenih maščob, ne pa iz detergentov) ni nevarno, ni pa ravno najboljša izbira za umivanje. Kot že neštetokrat napisano: kalijeve soli maščobnih kislin so bolj agresivne kot natrijeve soli, poleg tega pa za izdelavo tekočega (kalijevega) mila nujno moramo umiliti vse maščobe in nimamo nikakršnega znižanja KOH. Vse to naredi tekoče milo bolj agresivno od trdega, ne glede na to, da ga nato razredčimo. O nevarnosti ne moremo govoriti, so pa vedno bolj ali manj priporočljive stvari.

Lp

Anonimni · 21. oktobra, 2014 ob 11:18

To se pravi, če naredimo tekoče milo iz trdega mila narejenega iz luga (NaOH), ni najbolj priporočljivo za tuširanje in pranje las? Bolje samo za umivanje rok?

Hvala, lp

Toncika M · 21. oktobra, 2014 ob 12:38

Kopiram iz odgovora zapisanega le nekaj tednov nazaj prav tu zgoraj:

Trdo milo ne da tekočega mila, nikoli. Trdo milo je natrijevo milo (z NaOH), tekoče milo je kalijevo milo (KOH). Natrijevo milo ima zelo slabo topnost in ne glede na to, na kakšen način ga raztopimo v vodi, z njim ne dobimo pravega tekočega mila. Z raztapljanjem trdega mila v vodi dobimo le gosto tekočo, smrkavo, želejasto stvar, ki se bo slej ko prej zaradi relativno slabe topnosti začelo deliti. Na dnu se bo izlužilo in posedlo milo, na vrhu pa bo ostala tekočina. Verjamem, da se vam zdi to trenutno super rešitev, vendar pa boste po vsej verjetnosti čez nekaj mesecev ugotovili, da to ni to.

In dodajam (ter ponavljam): milo zaradi bazičnega pH NI primerno za redno umivanje las. Z milom se lahko tuširate in si umivate roke, za lase pa ostanite pri starih dobrih šamponih.

Lp

Dragica Polak · 5. novembra, 2014 ob 12:18

Pozdravljeni! mene pa zanima kako se naredi domače olje iz sivke?
Hvala,lep dan še naprej!
Dragica

Toncika M · 5. novembra, 2014 ob 12:47

Živjo,

če s sivkinem oljem mislite namok sivke v olju (torej macerat), si preberite objavo o maceratih. Če pa bi želeli izdelati eterično olje sivke… no, potem pa bi najprej potrebovali velike nasade sivke in nato destilator oz. alambik. Pa precej denarja tudi 🙂

Lp

Dragica Polak · 6. novembra, 2014 ob 08:49

Najlepša hvala za napotek. Ja mislila sem namok,zato mi bo vaš napotek prišel zelo prav. kar se tiče pa eteričnega olja sem pa vedela,da je tako kot pravite.
Lep in uspešen dan vam želim.
Dragica

Naravna Kozmetika · 11. novembra, 2014 ob 11:41

Zdravo!
Naredila sem novo milo.Maščobe naoh voda vse sm pravilno izračunala sestava na soap je bila izračunana zelo dobro od trdote do nežnosti do penjenja.Noava sprememba pa so parfumska olja ki sem jih kupila na strani just soap.res je da imajo napisano da naj jim sporočimo kako se obnašajo če delaš po hladnem postopku milo.namreč oni pravijo da so za mila če jih vlivamo.Ali je možno da eterično olje tako strdi maso da jo sploh nisem mogla ulivati prav tlačiti sem jo morala v kalupe.masa je v momentu ratala trda.Ali bo to milo sploh povezano ko se bo uporabljalo,ker sem milo prav tlačila-ali se bo drobilo.To se mi s parfumskimi olji pri giseli ni nikoli naredilo.Čisto sem bila šokirana kajti naredila sem milo s 1500gr maščob.upam da bo uporabno.Lepo pozdravljena

Toncika M · 12. novembra, 2014 ob 07:46

Živjo,

kaj pa ste uporabili v milu – eterično olje ali parfumsko olje?
Eterično olje mase načeloma ne zgosti, parfumska olja pa seveda lahko. Zato je potrebno pri nakupu prodajalca vprašati, kako se parfumska olja obnašajo v hladnem postopku. Nekateri prodajalci (npr. tudi Tovarna Organika) imajo na spletni strani jasno zapisano, če dišava pospešuje sled, če vpliva na barvo itd. Če prodajalec tega ne ve, je pač potrebno nase vzeti celoten riziko, da se bo milo ponesrečilo.

V vsakem primeru pa se uporabi dišav za "melt&pour" – torej za mila, ki jih vlivamo – v hladnem postopku izogibajte. Vsebujejo namreč lahko sestavine, ki pospešujejo sled – kot ste tudi sami ugotovili. Dišave in barvila za melt&pour največkrat NISO primerni za hladen postopek.

Milo bo zagotovo uporabno – le estetsko ne bo lepo. Koliko se bo drobilo pa je odvisno tudi od tega, kako tesno ste ga lahko stlačili v kalupe, katere maščobe ste uporabili itd. Skratka, počakajte, pa boste videli 🙂

Lp

Naravna Kozmetika · 12. novembra, 2014 ob 11:47

Hvala za odgovor.Vzela sm ga že iz kalupov.Nekateri res niso tako lepi in sem jih malo obrezala.Bom vidla potem ko se bodo uporabljali.Ampak sem se tako potolažila ,da so to pač mila ,ki so ročno narejena in lahko pridejo tudi manj lepa.Res da je pomembna estetika,vendar še bolj pomembno pa se mi zdi kvaliteta mila.Vse se bom počasi naučila.:) lp

Naravna Kozmetika · 8. januarja, 2015 ob 23:35

Zdravo Tončka!
Ko naredim milo sem tako radovedna ,da zelo težko zdržim ,da ga ne vzamem iz kalupa pred 24 urami?Ali mora biti 24 ur v kalupu?Kaj pa če je po 15 urah že hladen kalup in se je tudi lepo strdil?Ali moram res počakati?
Lp

Naravna Kozmetika · 13. januarja, 2015 ob 09:49

Zdravo!
Zgoraj ste eni gospe odgovorila in napisala sledeče ( milo z največjo in najboljšo čistilno močjo je tisto iz kokosovega olja, vendar pa je hkrati tudi precej agresivno do kože. Milo s preveliko kokosovega olja močno izsušuje kožo, pri čemer tudi višji prebitek prostih maščob navadno ne pomaga)
Povsod je napisano in berem da znižanje naoh naredi milo manj agresivno.Torej če damo 30%kokosove maščobe in nič ne znižamo fat razumem da bo izsušilo,če pa dam 30% kokosa in 5ali 8 znižan fat pa sem predvidevala da bo milo manj agresivno,vendar kot sem prebrala vaš odgovor temu ni tako.V čem je potem sploh smiselno nižat fat?
lp

Toncika M · 13. januarja, 2015 ob 17:20

Živjo,

hehe, temu se reče firbec 🙂 Raje počakajte klasičnih 24 ur. Zunanja stran kalupa je morda res že hladna, notranji del, center mila pa je morda še topel ali pa ni popolnoma trd, sploh se to rado zgodi pri večjih kalupih. Nekaj ur več vas ne bo nič stalo, prehitro vzeto milo iz kalupa pa vas bo stalo obilico nejevolje in slabo zrezanih mil.

Lp

Toncika M · 13. januarja, 2015 ob 17:40

No, pa vas takole direktno vprašam: čemu se tako oklepate tega kokosovega olja?

Torej, poglejmo splošno o milu.
Milo je po svoji naravi stvar, ki s kože spere ne samo umazanijo, temveč tudi zaščitni hidrolipidno plast.
VSAKO milo čisti in spira, ne glede na to, ali je iz kokosa ali iz olivnega olja.
Milo brez znižanja na dolgi rok izsušuje kožo, saj s kože spere VSE.
Da bi po umivanju z milom na koži vsaj nekaj ostalo, NaOH znižamo. Tako imamo prisotne proste maščobne kisline, ki malček ublažijo tole spiranje s kože.

Vendar pa…. milo ni milu enako.
VSAKO milo čisti in spira, ne glede na to, ali je iz kokosa ali iz olivnega olja. Ampak (in vedno je tu ampak!) je pri tem kokosovo olje BOLJ učinkovito in tudi BOLJ agresivno kot olivno. Zakaj? Ker so njegove kratke maščobne kisline veliko bolj primerne za čiščenje kot dolge in nenasičene maščobne kisline olivnega olja. Kar seveda ne pomeni, da milo iz olivnega olja ne umije, sploh ne! Ravno tako umije, ravno tako spira s kože in ravno tako je potrebno 5% znižanje.

Dejstvo, ki ste ga očitno pozabili, je da KAKRŠNOKOLI milo brez znižanja izsušuje. Tudi olivno. Znižanje je NUJNO potrebno. Milo brez znižanja je primerno le za čiščenje tal.

Drugo dejstvo pa je, da je kokosovo olje tako zelo in tako veliko bolj agresivno v primerjavi z npr. olivnim oljem, da tudi v količini samo 30% in pri 8% znižanju je še vedno enako izsušujoče kot milo iz olivnega olja s 5% znižanja.

Bistvo je vedno kompromis. Štartamo s točke, da je VEDNO potrebno znižanje. VEDNO. Brez znižanja bomo prali cunje in pika.

Kaj vam pri vsem tem ni jasno, pa ne vem.

Naravna Kozmetika · 13. januarja, 2015 ob 20:52

Zdravo!
Res je tako sem firbčna ,da sem čist vznemirjena ko ga dajem iz kalupa.zaenkrat še nisem imela težav z razrezom,bom pa poskušala vzdržati 24 ur.
Lp

Naravna Kozmetika · 13. januarja, 2015 ob 21:00

Zdravo!
Ne da se ga oklepam ampak tako mi je vse blo jasno pa potem spet nič,pa ta saop ,pa njihova razlaga,pa potem sem preverila pri parih izdelovalcih koliko znižajo naoh eni 3% eni 5% eni nič.Ta ko ne zniža nič proda zelo veliko mil in nima nobenih pritožb.Danes sm mu spet rekla ,da mora znižati naoh pa je rekel da bo delal tako kot je do sedaj.torej sem potem zmedena in mi včasih spet ni čisto nič jasno da ljudje nimajo izsušene kože pa že več let kupujejo od njega milo..Zadnjič sm brala da se lahko naredi milo iz 100%kokosa in 25 %-fat.Vem kaj boste rekla ampak ko bereš take stvari te zmedejo.,tudi zato mi včasih kaj ni jasno.lp

Toncika M · 7. februarja, 2015 ob 11:10

Živjo,

zakaj se pa vi sekirate za ostale? Ljudje smo svobodni in vsak lahko dela to, kar želi. Če boste vi izdelali milo ioz 100% kokosovega olja in brez znižanja, se jaz morda s tem ne bom strinjala, vendar je to čisto vaša stvar, ali ga boste potem izdelali ali ne.

Takole vam povem: zelo dober kolega izdeluje mila in jih prodaja, pa tudi nima nikoli nobenih pritožb. Poznam njegov recept, ni slab, je pa čisto "osnoven". Kolegici, ki je mila kupovala pri njemu, sem enkrat podarila moje milo, pa me je klicala in rekla, da je milo neprimerljivo s tistim od kolega. Veliko nežnejše in kremasto. Nauk zgodbe: dokler človek nima nečesa, s čimer bi primerjal, ne more vedeti, kaj je boljše in kaj je slabše. Če niste nikoli jedli školjk, ne morete vedeti, kakšnega okusa so. In ko jih boste prvič jedli, ne boste vedeli, ali so sveže, ali so prav pripravljene, ali so zares "najboljše".

Vaša naloga je, da izdelate dobra mila ZASE. Za to, kar počnejo drugi, pa se ne sekirajte. Vsak na tem svetu lahko mila izdeluje kakor se mu zljubi – pa čeprav se ne jaz ne vi s tem ne strinjava.

Lp

pikapoka pikapoka · 7. aprila, 2015 ob 20:46

Pozdravljena!

Sem obupana mamica, saj ima moj 6 letni sin zelo suho kožo. Za povrh pa so se mu naredili na rokici pod komollcem izpuščaji, kot kurja očesa. Sprva sem mislila, da je kriv pralni prašek, nato sva z zdravnico poskušale krivdo poiskat v gelu za tuširanje. Danes sm našla vaš blog, ki me je zelo navdušil. Želela bi narediti milo, ki bi bilo blago in ne bi izsušilo kože. Kaj mi predlagate. Prav tako vas prosim, kje kupiti sestavine (olivno olje, kokosovo olje, NaOH). Je to olje drugačno kot jih prodajajo naše trgovine kot so Spar, Mercator? Morda sem postavila nerodna vprašanja in se zato opravičuje, vsekakor pa me boste zelo razveselili z odgovorom. Kdo ve, bom tako pogumna, da bom naredila samostojno milo? Hvala za odgovor.

Anonimni · 7. junija, 2015 ob 12:12

Pozdravljeni, obupana mamica!
Izdelava mil ni kunštna zadeva – po moji presoji je izdelava zelo enostavna, le da je NUJNO, NUJNO, NUJNO upoštevati varnostne ukrepe (delamo z lugom!) in biti natančen in zbran. Tudi mene je bilo prvič strah, pa drugič tudi, a že manj…. danes strahu ni več. Doslej, po več letih dela z lugom, zato nisem imela nobenih neželenih presenečenj.

Menim, da je za zelo občutljivo kožo najprimernejše milo s 100 % ali pretežnim delom olivnega olja (ga je treba dlje sušiti; nekateri ga ne marajo, ker je precej sluzasto) ali, kogar ne motijo živalske maščobe, iz masti. Tako milo se ne bo penilo. Penjenje da ricinusovo (to naj bi bila prva izbira, a za nakup pri nas dražja) ali kokosovo olje ali olje palminih koščic. Olivno in kokosovo olje lahko nabavite v trgovinah (Špar, Hofer…), ricinus v lekarni, lug pa v lekarni, kmetijski trgovini (z njim razkužujejo čebelarji panje). Vedeti je treba, da tudi eterična (čeprav naravnega izvora) ali parfumska olja lahko dražijo kožo.

Lep pozdrav in srečno, Helena

Toncika M · 2. avgusta, 2015 ob 08:38

Pozdrav obema,

pikapoka, če ima vaš sin zares močno suho kožo, je mogoče bolje, da poskusite s kakšnim (naravnim) oljnim ali kremastim izdelkom za prhanje. Geli za tuširanje so navadno precej čistilni in kot taki niso primerni za suho kožo, vendar bo pri močno suhi koži tudi milo lahko preveč.

Če želite vseeno poskusiti z milom, poskusite najprej izdelati 100% olivno milo ali pa milo z le nekaj odstotki kokosa, kot svetuje Helena. Pri tem znižajte NaOH za 8%, tako da bo milo bolj nežno. Kot vam je napisala Helena, bo milo sluzasto in se bo moralo dolgo časa sušiti. Ko boste dobili nekaj prakse, pa lahko poskusite tudi s kombinacijo drugih maščob.

Po tuširanju sina v vsakem primeru namažite. Povsem v redu bo npr. Galenova krema – seveda pa obvezno na vlažno kožo, da se čimprej vpije in ne pušča preveč mastnih sledi.

Lp

katyusha · 2. avgusta, 2015 ob 16:51

Pozdravljena!

Poleg tega da snujem recept za kremo sem danes prvič naredila milo po hladnem postopku. Naredila sem po vašem postopku le recept sem malo priredila (potem ko sem prebrala vaše objave).
moj recept je:
-olivno olje 350g
-kokosovo olje 100g
-karitejevo maslo 25g
-ricinusovo olje 25g
-destilirana voda 150g
-NaoH 68,02g (upoštevano 5% znižanje)

Dodala žlico posušenih domačih sivkinih cvetov in EO 10ml

Zelo lepo se je vse skupaj pomešalo, sled je bila zelo vidna. Bomo videli kaj bo po 24 urah-sigurno poročam, Zdaj je kalup na toplem trojno zavit v flis dekici.
Morem pa priznat, da me je bilo zelo strah se lotit izdelave mila ravno zaradi luga, vendar sem strah premagala ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov 🙂
Vaša spletna stran je res zlata vredna in mi daje polno novih idej z naprej. Hvala 🙂

Lp Katjuša

Toncika M · 3. avgusta, 2015 ob 05:46

Živjo Katjuša,

čestitam za prvo milo! Zdaj se bo eksperimentiranje šele začelo 🙂

Kot ste videli, izdelava mila ni nič težkega, če se skrbno upošteva varnostne napotke in seveda če imamo na voljo dober recept. Milo bo gotovo OK, le potrpežljivost in nikar ga ne jemljite iz kalupa prehitro 🙂

Lp

Anonimni · 25. avgusta, 2015 ob 10:35

Pozdravljena,
jaz bi rada prvo pohvalila blog in poste, ki so zelo poučno in raziskovalno zasnovani. Imam eno vprašanje sama delam že nekaj časa mila in bi rada naredila kakšno milo z dodatkom pravega sadja npr. pomaranče, limone, kivi zanima me če si že kdaj delala takšno milo, ker ne vem kako naj se tega lotim ker ima vsako sadje različno količino vode in sladkorja oz. če si mogoče zasledila kašen dober članek na temo takšnega mila-sama ne najdem nič koristnega.

Hvala za odgovor in lep pozdrav,

Monika

Toncika M · 26. avgusta, 2015 ob 07:02

Živjo Monika,

hvala za pohvale in lepe besede 🙂
O uporabi sadja v milu ni mogoče najti veliko. Dodajanje svežega sadja ima namreč precej slabih stranskih posledic: milo postane hitreje žarko, pa tudi barva mila navadno ni ravno najlepša… Pod vplivom NaOH se namreč tako barva kot vonj sadja spremeni. Če bi npr. rada uporabila jagode ali robidnice v upanju, da bo milo lepe rožnate ali vijolične barve… raje kar opusti to misel. Milo bo sivkaste ali rjavkaste barve, o lepem sadnem odtenku ne bo ne duha ne sluha. Več o tem, katere sestavine dejansko obarvajo milo, si preberi v objavi o uporabi barvil v milu.

Pri uporabi sadja ali zelenjave v milu se je potrebno vprašati tudi o smotrnosti. NaOH namreč uniči velik delež vseh uporabnih oz negovalnih sestavin, ki jih lahko sadje vsebuje. Drugo je seveda, če govorimo o marketinškem triku in o tem, da pač lepo zveni, da je milo izdelano iz svežega sadja 🙂

V takem primeru sadje ali zelenjava (kaša ali sok) lahko deloma ali povsem nadomesti vodo v receptu. Izogibaj se sadja in zelenjave, ki vsebuje zares veliko sladkorjev (npr. korenček), kot primerno sadje italijanski avtorici Patrizia Garzena in Marina Taidiello navajata jagode, marelice, breskve, melone in tropske sadeže.

Sama nisem nikoli poskusila, predvsem zaradi ne ravno lepe barve, ki jo dobimo in zaradi hitrejšega kvarjenja. Če poskusiš, pa napiši kako ser je izšlo 🙂

Lp
Toncika

Anonimni · 8. novembra, 2015 ob 08:20

Ali lahko doma izdelano sivkino milo – komplet Tovarna organika – ponovno stopimo in vlijemo v kalupe – rožice , vrtnice ?
Lep dan želim , Romana .

Toncika M · 10. novembra, 2015 ob 06:39

Živjo,

klasičnega mila (torej izdelanega iz maščob in NaOH) ni mogoče uspešno stopiti in ponovno vlivati. To je mogoče le z mili "melt&pour", ki so izdelana nekoliko drugače in seveda z drugimi sestavinami.

Lp

LianaLuna · 14. junija, 2016 ob 14:07

Pozdravljena!

Mene pa zanima (glede na vaš odgovor o izdelavi šampona/mila za lase)- in sicer omenjena mila po hladnem postopku naj bi bila bazična, znano pa je da ima lasišče kisel ph, kolikor sem brala med 4,5-6.
Ali lahko pri uzdelavi takšnega mila ki bi bilo namenjeno za umivanje las, v zadnjem koraku dodamo citronko ali kako drugo sestavino da dobimo ustrezno kislost?

Hvaležna bom za odgovor.
Lp,
S.

Anonimni · 11. septembra, 2016 ob 09:14

Živjo,
ponekod sem prebrala da je potrebno pri izdelavi mila po končanem umiljanju tudi izsoljevanje mila (dodajanje NaCl), oz. že pri samem postopku dodati etanol. Na vašem blogu nisem zasledila nikjer uporabe ne ene ne druge reči. Me pa zelo zanima kateri razlogi bi bili za uporabo le teh dveh ali zakaj ne.
Zanima me še kakšna naj bi bila razlika med dvema miloma iz iste vrste olj (npr. kokosovo olivno, mandljevo), samo da enkrat uporabimo rafinirano olje drugič pa nerafinirano?
Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem.
Lahko pa rečem da je vaš blog zelo zanimiv 🙂

Janja · 29. januarja, 2017 ob 12:11

Pozdravljena Tončika!

Super blog, zelo strokoven in natančen, da resnično veš kako rokovati s stvarmi.
Jaz sem se nedavno lotila prvič izdelati milo po enem receptu v knjigi in je bilo napisanega res malo, samo osnovne zadeve in sedaj ne vem ali bo to milo sploh za uporabo ali ne :/ in sicer NaOH, ki sem ga dala v dH20 se je segrel do 60 stopinj, ne več in iz njega tudi niso uhajali nobeni hlapi, ko sem nato to raztopino počasi vlila v maščobo pa potem nikakor nisem prišla do traku oz. sledi, enostavno se ni hotelo zgostiti :/ vseeno sem to raztopino vlila v modele in sedaj ga že sušim, bo to milo za uporabo?

Lp,
Janja

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 08:21

Pozdravljeni,

milu, izdelanega s postopkom umiljenja maščob, ni mogoče oz. se ne sme znižati pH. Če bi milu znižali pH bi se namreč kemijska vez razpustila (pomnimo, da je milo sol) in od mila ne bi imeli več veliko. Za umivanje las je potrebno poseči po tenzidih.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 08:24

Pozdravljeni,

potrebno zagotovo ni, sol se pogosto dodaja za zmanjševanje sluzavosti mila iz olivnega olja, ni pa to nujno. Za etanol kot dodatek pa še nisem slišala, vendar pa tudi ta ni nujen. Nujne so samo maščobe, NaOH in voda.

Gotovo je milo iz nerafiniranih maščob bolj nežno, saj naj bi vsebovale nerafinirane maščobe več neumiljivih snovi. Je pa njihova količina tako majhna in stik s kožo tako kratek, da je končni vpliv dejansko zanemarljiv.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 30. januarja, 2018 ob 08:33

Pozdravljena Janja,

upam, da je milo uspelo.
Pri kopiranju ali izdelavi receptov, ki jih dobite na internetu ali v knjigah, je potrebno biti posebej pozoren in ponovno preveriti vse infomacije, ki so na voljo. Žal se prevečkrat zgodi, da opisi ali seznami sestavin niso popolni, posledično pa izdelek ne uspe.

Lp
Tončka

Anonimni · 6. junija, 2018 ob 08:22

Pozdravljena.
Tudi jaz bi se najprej zahvalila, ker deliš svoje znanje. Mila še nisem izdelala, vendar se pripravljam in ne glede na to kaj preberem in kje, se vedno vračam na tvoj blog in "preverjam" informacije 🙂
Kakorkoli, še preden se lotim izdelave, imam nekaj vprašanj. Najprej me zanima kakšne so posledice, če v maso damo preveč luga? Če je premalo, sem brala zgoraj, se milo prej pokvari…
Zanima me še naslednje… Če olivno olje kupim pri lokalnem prodajalcu, katero naj izberem pri izračunu sap koeficienta, olive oil ali olive oil pomace?
Hvala in lep pozdrav, Anja

Unknown · 23. junija, 2018 ob 18:46

pozdravljena,
zanima me zakaj mi sivkino milo postane žarko oziroma je neprijetnega vonja
hvala za odgovor

Toncka Mavric · 28. junija, 2018 ob 04:47

Živjo Anja,

najprej eno VELIKO opravičilo za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih!

Če v milo dodaš preveč luga je milo neuporabno, pravzaprav lahko celo zelo nevarno. Višek luga pomeni prosti NaOH, torej močna baza, ki lahko resno poškoduje in razje kožo. Luga mora biti vedno ravno dovolj 😉

Ko izbiraš olja v tabeli, se drži tega preprostega trika: olive oil = deviško olje, torej olje lokalnih proizvajalcev ali olje, za katerega piše, da je ekstradeviško. Olive oil pomace pa je navadno olje, za katerega na etiketi ne piše ekstra deviško temveč samo "olivno olje", sploh, če je še kje napisano "pridobljeno s hladnim in toplim mehaničnim stiskanjem". To je ta "pomace" 😉

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 28. junija, 2018 ob 04:50

Živjo,

tudi tebi eno VELIKO opravičilo za tale pozen odgovor. Blogger mi sploh ni pošiljal obvestil o komentarjih!

Milo postane žarko iz večih razlogov, prvi je sama starost mila (starejše milo se prej užarči), druga je količina neumiljenih maščob (več neumiljenih maščob, večja verjetnost žarkega mila), tretji pa svežina maščob, ki si jih uporabila (če ima olje rok uporabe 3 mesece, bo tudi milo hitreje postalo žarko). Vendar moraš ločiti "neprijeten vonj", ki je pravzaprav lahko naravni vonj mila, ko izgubi vonj eteričnega olja ter žarkostjo. Mila z velikim deležem olivnega olja imajo svoj zelo specifičen vonj, ki je lahko nekaterim neprijeten.

Lp
Tončka

MM · 16. oktobra, 2019 ob 11:38

Pozdravljeni,
Prebrala sem že nekaj vaših koristnih nasvetov za izdelavo mila. Mi pa še ni jasno kako vem koliko vode moram dodati. Preverjala sem na soupCalc (kolikor razumem bi mi moral kalkulator sam ponuditi količino vode), vendar je vedno 380 g na 1000 g maščob. In me zanima koliko % moram izbrati oz kako vem glede na maščobe, ki jih želim uporabiti. Kot prvo bom poizkusila vaš recept, bi bilo pa dobro vedeti kako dalje 🙂
Hvala,
LP, Maja

    Tončka Mavrič · 17. oktobra, 2019 ob 15:56

    Živjo Maja,

    za začetnika svetujem vedno, da se za izdelavo mila po hladnem postopku, kjer je delež olivnega olja visok, drži količine 300 g vode na 1000 g maščob (torej 30 %). Soapcalc ima prednastavljene “ameriške standarde”, kjer je navada izdelovati mila iz velikega deleža palmine in kokosove maščobe in/ali izdelovati milo po toplem postopku, kar zahteva višje količine vode.

    Za začetek pa striktno 30 %. Da ne bo vse skupaj preredko 😉

    Lp
    Tončka

Sanja · 19. novembra, 2020 ob 15:04

Zdravo!

Moje vprašanje pa je, glede olj,v mojem primeru bom prvič izdelovala milo sama,odločila sem se za olivno in kokosovo prvič ali sivkino z eo sivke.
Ali je domače olivno olje primerno za izdelavo in kakšno kokosovo je najbolj za uporabo,glede na to da jih je kar nekaj na trgu?

Recepte,ki jih objavljas, kako vem približno za koliko kalupov srednje velikih,bo iz te količine prišlo? Da ne bo premalo kalupov, glede na to da se bom lotila kar večjega števila mil izdelati, za obdarovanje.
Doma imam svojo posušeno kamilico, meto,meliso…ali lahko to vlijem v milo ?

Hvala za odgovore, nisem uspela priti čez vse Q/A je, če si slučajno že delila te informacije. Si se preberem….
Lp,Sanja

Anja · 2. decembra, 2020 ob 06:52

Pozdravljena Tončka,
super blog in rada ga prebiram in se zmeraj kaj novega naučim. Trda mila že znam narediti in jih tudi pridno delam za domače, prijatelje in znance. Sedaj bi pa rada naredila trdo milo (šampon) za lase. Zanima me, naredila bi ga po hladnem postopku, koliko mora biti % neumiljenih maščob ter katera olja in masla so primerna za vse vrste las? Ali je trdo milo (šampon) za lase sploh primerno za izdelavo po hladnem postopku, ali je prevelik pH, preveč soli v milu? Ali bi bilo bolje izdelati po kakšnem drugem postopku?
Za odgovor sem vam najlepše zahvaljujem in ostanite zdravi!
Lp Anja

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.