Izdelava mila – kaj je milo? Katere sestavine potrebujemo?
Izdelava mila – kaj je milo? Katere sestavine potrebujemo?
Naravno milo je postalo v zadnjih letih pravi hit naravne kozmetike in mnogo je ljudi, ki zna milo izdelovati. Izdelava mila doma ni pravzaprav nič težkega, potrebno je nekaj osnovnih sestavin, mnogo previdnosti in seveda nekaj teoretičnega znanja. Pred dejanskim prikazom postopka umiljenja bomo zato najprej pogledali nekaj informacij.
O milu
Milo je po kemijski sestavi sol. Soli so ionske spojine, ki nastanejo kot produkt reakcije med kislino in bazo. Tudi milo je produkt takšne reakcije, le da je v tem primeru ta reakcija tako posebna, da se imenuje umiljenje ali s tujko saponifikacija.
V objavi o rastlinskih oljih in maslih smo videli, da so maščobe večidel sestavljene iz trigliceridov. Trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin. Prav te maščobne kisline so tiste, ki so vpletene v proces umiljenja. Maščobne kisline in baza namreč medsebojno reagirajo, končni produkt je milo. Glicerol se odcepi od maščobnih kislin in z bazo ne reagira, zato je v naravnem milu tudi določen odstotek glicerola, ki ima vlažilne lastnosti.
Naravno milo je zaradi sestavin, ki sodelujejo pri reakciji, bazično. Maščobne kisline, ki so prisotne v oljih in maslih, so šibke kisline, njihova reakcija z močno bazo da zato končni produkt (milo) z alkalnim pH. Ne glede na to, da v doma izdelanem milu znižamo količino natrijevega hidroksida in imamo zaradi tega prebitek maščob, imajo naravna mila vedno pH med 9 in 10. Proste, neumiljene maščobe oziroma maščobne kisline, ki ostanejo zaradi znižanja hidroksida, so namreč še vedno v obliki trigliceridov. Trigliceridi so v vodi netopni, zaradi česar ne morejo vplivati na pH vrednost.
Sestavine
Za izdelavo mila potrebujemo pravzaprav malo sestavin: maščobe, natrijev ali kalijev hidroksid ter vodo, v kateri bomo raztopili izbrano bazo. Seveda se pri izdelavi mila doma radi tudi nekoliko razvajamo, zato milu dodamo eterično ali parfemsko olje, suhe cvetove, barvila ipd.
Voda
Voda za izdelavo mil naj bi bila destilirana ali demineralizirana. Minerali, ki so prisotni v vodi izpod pipe ali v ustekleničeni vodi namreč lahko pospešijo oksidacijo in pokvarljivost mila. Nekateri zato v milo dodajajo sekvestrante kot npr. tetranatrijev editronat ali natrijev citrat.
Količina vode, ki jo potrebujemo, je vezana na količino maščob ter je odvisna od postopka, ki ga bomo uporabili:
hladen postopek: 300 g vode na 1000 g maščob
topel postopek: 380 g vode na 1000 g maščob
ultrahladen postopek: manj kot 300 g vode na 1000 g maščob, v raznih preizkusih so uporabili tudi samo 240 g vode na 1000 g maščob.
stepeno (whipped) milo: 300 g vode na 1000 g maščob.
Baza
Količina hidroksida, ki ga potrebujemo, je odvisna od izbranih maščob, zato moramo pri vsaki najmanjši spremembi recepta ponovno izračunati potrebno količino baze. Glej tudi točko Sap koeficient.
Pri izdelavi mila za tuširanje količino natrijevega hidroksida primerno zmanjšamo. S tem dosežemo, da se nekaj odstotkov olja ne umili, milo pa je zaradi prisotnosti prostih maščob veliko bolj nežno do kože. Za mila za telo se količino natrijevega hidroksida navadno zmanjša za 5-8%. Nekateri zmanjšajo tudi za 9 ali 10%, takšno milo je sicer nežno, vendar izredno hitro postane žarko.
Pri nakupu natrijevega ali kalijevega hidroksida moramo biti pozorni, da kupimo 100% čisto snov, ne pa raztopine. Obe bazi sta, v primeru da sta čisti, v obliki drobnih granul ali lusk.
Pri skladiščenju in delu z natrijevim in kalijevim hidroksidom bodite zelo pozorni. Hranite ju vedno v originalni embalaži, dobro zaprte in izven dosega otrok ali domačih živali. Natrijev in kalijev hidroksid sta izredno nestabilni in reaktivni snovi, ki reagirata z vsako tekočino. Sta zelo nevarni, strupeni in korozivni snovi, tako čisti kot tudi v obliki raztopine. V stiku s kožo ali sluznico povzročata rane, zaužiti pa globoke razjede in celo smrt. Ob uporabi in delu z natrijevem ali kalijevem hidroksidom vedno nosite zaščitna laboratorijska očala, rokavice in zaščitno masko!
Sap koeficient
Poleg lastnosti, ki jih določena maščoba da milu, moramo poznati tudi saponifikacijsko vrednost posameznega olja. Saponifikacijska vrednost ali Sap koeficient je tista količina čistega NaOH, ki je potrebna, da se en gram določene maščobe popolnoma umili. Vsako olje ima svojo saponifikacijsko vrednost, poleg tega pa je koeficient Sap za natrijev hidroksid različen od koeficienta za kalijev hidroksid! Saponifikacijske vrednosti, ki jih je mogoče dobiti na spletu ali iz ostalih virov, so povprečne vrednosti, zato lahko med tabelami pride do manjših razlik.
S poznavanjem Sap koeficientov izbranih olj lahko natančno izračunamo potrebno količino baze, da v našem milu ne bo prebitka natrijevega hidroksida. Vsakokrat, ko zapišemo nov recept za milo, moramo posebej izračunati potrebno količino natrijevega hidroksida!
Maščobe
Za izdelavo mila so primerne tako rastlinske kot živalske maščobe, izbrane maščobe morajo biti sveže. Če je le mogoče, se izogibajte izdelavi mila iz ene same vrste maščobe, edina izjema je olivno olje. Uporaba različnih maščob namreč doprinese milu različne lastnosti: skrbna izbira olj lahko poveča trdoto, penjenje, trajnost itd.
Kot že rečeno, edino olje, ki zagotavlja dobro milo, četudi ga uporabimo kot edino maščobo, je olivno olje. Deloma zaradi tega, deloma zaradi dostopnosti na trgu, deloma pa tudi zaradi relativno nizke dražljivosti, se olivno olje uporablja kot osnovo za mila z več različnimi maščobami.
Pri izdelavi mila z različnimi maščobami je dobro vedeti, katere maščobne kisline sestavljajo izbrana rastlinska olja. Nasičene maščobne kisline dajo trdno, kompaktno milo, nenasičene maščobne kisline pa mehko, bolj mazljivo milo, ki v podstavku za milo rado pušča lepljiv, želejast ostanek. Hkrati se moramo zavedati, da prav nenasičene maščobne kisline dajo milu bogat, negovalen občutek in so pogosto tudi nežnejša do kože. Mila iz nasičenih maščobnih kislin so, nasprotno, bolj suha. Pravilno razmerje med nasičenimi in nenasičenimi maščobnimi kislinami lahko ustvari kompaktno milo, ki je prijetno na otip in nežno do naše kože.
Poleg osnovnih olj lahko milu dodamo tudi določeno količino hranljivih ali prestižnih olj kot npr. olje mareličnih pešk, karitejevo maslo, oljne izvlečke rastlin itd. Ta olja dodajamo po »sledi«, načeloma med 3 in 10% saj že v majhnih količinah bistveno spremenijo kvaliteto mila.
Kot sem že omenila pri opisu baz, se milu za umivanje količino natrijevega hidroksida primerno zmanjša, s čimer ostane nekaj prostih, neumiljenih maščob. Te maščobe so zaradi izpostavljenosti zraku, svetlobi in vodi zelo podvržene žarkosti. Za preprečitev žarkosti se zato milu dodaja oljnato-smolni izvleček rožmarina (rosemary oleoresin ali ROE). Oljnato-smolni izvleček rožmarina je odličen antioksidant, ki maščobe varuje pred žarkostjo in ki, v nasprotju z vitaminom E, vzdrži tudi agresivnost natrijevega ali kalijevega hidroksida.
Eterična olja, parfemska olja, cvetovi in ostali dodatki
Ker se prav vsi radi vsaj malo razvajamo, dodajamo milom dišave, barvila in druge sestavine. Kot dišave lahko v milih uporabljamo čista eterična olja ali parfemska olja, ki so namenjena izdelavi mil. Pri eteričnih oljih moramo vedeti, da se bodo hlapljiva olja kot npr. meta, agrumi ipd. med postopkom zorenja precej razgubila. Zna se celo zgoditi, da bo naše milo izgubilo ves vonj, zato nekateri za utrjevanje eteričnih olj dodajajo škrob, prah posušene perunike ali benzoin. Nekoliko bolj obstojna so parfemska kozmetična olja. Pri parfemskih oljih moramo paziti, da so primerna za izdelavo mila ter da ne pospešujejo strjevanja, hkrati pa moramo vedeti tudi, kako vplivajo na barvo mila. Sladki vanilijasti vonji na primer milo obarvajo rumeno-rjavo do rjavo ter pospešijo proces strjevanja.
Podobna pravila veljajo tudi za barvila. Pri izdelavi mil se lahko odločimo za naravna rastlinska barvila, barvila za živila ali posebna, namenska barvila za mila. Tudi v tem primeru moramo vedeti, kako se bo določeno barvilo obnašalo, ali bo pospešilo strjevanje ter kako se bo spremenilo pod učinkom temperature in bazičnega pH.
Poleg suhih cvetov (kamilice, ognjiča, vrtnice, sivke…). lahko v milo dodamo nešteto drugih dodatkov: razne vrste gline, svilo, med, mleko itd. Vse te sestavine milo obogatijo in mu dajo čisto drugačne lastnosti.
Poglavje o barvilih, dišavah in vseh ostalih dodatkih je vsekakor zelo široko, zato bo tem sestavinam gotovo namenjena čisto posebna objava.
Naslednjih nekaj objav bo predvsem posvečenih milom, nadaljevala bom najprej s teorijo, nato pa tudi s praktičnim prikazom. Sledilo bodo objave o:
– opisu postopkov izdelave in faz, skozi katere gre milo;
– Sap vrednostih ter o tem, kako izračunamo potrebno količino baze in vode;
– umiljenju po hladnem postopku na primeru sivkinega mila.
88 Komentarjev
Anonimni · 15. novembra, 2013 ob 06:08
Pozdravljeni. V vaših objavah nisem zasledila uporabe soli v milih. Sol naj bi povzročila trše milo, kar je zanimivo zame, ker ne uporabljam palminega olja in tudi ne pretiravam z ostalimi nasičenimi maščobami, zato so moja mila precej mehka. Ker ste dobro strokovno podkovana, vas prosim za kakršnekoli informacije v zvezi z lastnostmi, obnašanjem, prednostim, slabostim ….uporabe soli v milih.
Hvala vnaprej za vaš cenjeni odgovor.
Nana
toncika · 15. novembra, 2013 ob 14:15
Pozdravljena Nana,
uporaba soli (in drugih dodatkov) v milih je ena izmed tistih objav, ki šele prihajajo. Upam, da kmalu. :)Tudi jaz ne uporabljam palminega olja, predvsem zaradi okoljskih problemov, vendar pa se da z uporabo drugih masel dokaj dobro izboljšati trdoto mila. Prav tako doprinese k trdoti daljše zorenje.
Kar se tiče uporabe soli je nekaj pozitivnih in nekaj negativnih lastnosti. Uporablja se jo lahko v zelo različnih količinah: od le nekaj odstotkov pa do količin, enakih teži olj. V primeru, da uporabimo majhen delež soli (do cca 5% na težo maščob), bomo našo sol popolnoma stopili v vodi. Pri tem moramo pri samem postopku uvesti nekaj sprememb: milo je potrebno izdelati s povečano količino vode (torej 350 ali 380 ml vode/kg maščob, ne pa 300 ml) in sol je potrebno stopiti v vodi PO tem, ko stopimo NaOH. Če stopimo sol prej, se NaOH namreč zelo težko v celoti stopi, še posebej, če je odstotek uporabe soli nekoliko večji. Pri tem se rado zgodi, da postane raztopina nasičena – v vodi se stopi le določena količina soli, ostalo pa nikakor ne. V takem primeru je potrebno raztopino precediti skozi zelo fino cedilo, preden jo dodamo maščobam. Saponificiramo po klasičnem postopku.
Pri količini okoli 5% imamo dve pozitivni strani: milo postane nekoliko bolj belo, hkrati pa postane tudi bolj trdo. Žal se ob tem pogosto pojavi tudi problem prevelike krhkosti – milo se ob razrezu drobi in kruši. Enako se milo lahko drobi tudi med uporabo. Nekateri poleg tega poročajo tudi o zmanjšanem penjenju. Pri nižjih odstotkih (2-3%) je učinek precej manjši – tako v slabih kot v dobrih lastnostih.
Pri večjih količinah (vse do skoraj enake količine teži maščob) pa soli ne moremo popolnoma stopiti, zato jo dodamo po doseženem traku. V tem primeru moramo obvezno uporabiti fino mleto sol, saj bi groba sol lahko preveč poškodovala kožo. Navadno se tudi količino NaOH precej zmanjša, zmanjšanje gre celo do 15%! Večje količine soli naredijo milo precej trše, vendar pa se milo zelo zelo rado kruši in drobi.
Lep pozdrav,
toncika
Anonimni · 28. novembra, 2013 ob 09:16
Pozdravljeni!
Sem začetnica pri izdelavi trdega mila in me zanima, če je NaOH od podjetja Agrolit primerno- prodajalka mi je rekla, da je 98 odstoten v luskah in primeren za izdelavo mila, saj naj bi bil tudi za laboratorije le 99, 8 odstoten po njenih besedah. Kupiti ga nisem upala pa vas prosim za mnenje.
Lp, Alja
toncika · 28. novembra, 2013 ob 09:20
Živjo,
več kot primeren 🙂 Kar brez skrbi, bo ta pravi!
Lp
toncika
Anonimni · 28. novembra, 2013 ob 09:53
Najlepša hvala, imate super blog, kjer je napisano res veliko več kot le osnovno in z veseljem bom vse preštudirala in se lotila ustvarjanja! Hvala pa se še oglasim s kakšnim vprašanjem, ko bom naredila svoje prvo milo 😉
Lp,
Alja
toncika · 28. novembra, 2013 ob 13:05
Hvala 🙂
Uspešno ustvarjanje!
lp
toncika
Anonimni · 18. decembra, 2013 ob 11:48
pozdravljeni! Res je super blog mi je žal da sem ga tako pozno odkrila. imam en problemček 🙁 kaj bo z mojim milom? naredila sem milo s kozjim mlekom in ker sem imela vrjetno še preveč zmrznjeno mleko vse skupaj ni prišlo do 30stopinj pa sem vseeno milo dokončala olja sem imela ogreta na 45stopinj. Ni se zgostilo kot ponavadi je pa bila slabo vidna sled naprej pa ni šlo. lp mojca
toncika · 18. decembra, 2013 ob 20:33
Pozdravljeni,
hvala za pohvale, lepo, da vam je blog všeč 🙂
Kar se tiče vašega mila: če saponifikacija ni potekla, je zmes neuporabna. Morate jo zavreči in ponovno poskusiti. Žal druge možnosti ni.
Poskusite ponovno. Mleko zamrznite, nato pa ga drobno zdrobite kot za granito. Dodajte kavstično sodo – mešanica se mora precej segreti. Raztopina kavstične sode in maščob morata imeti približno enako temperaturo, največ do 5 stopinj Celzija razlike. Če je raztopina NaOH prehladna, počakajte, da se ohladijo tudi maščobe, šele nato zmešajte. Nikoli in nikdar ne segrevajte raztopine NaOH!!
Obilo sreče, tokrat bo zagotovo šlo bolje! 🙂
Lp
toncika
Anonimni · 19. decembra, 2013 ob 09:18
pozdravljeni! hvala za vaš odgovor. Naredila sem že kar nekaj mil in tudi precej naštudirala, nisem pa pomislila da bo do tega prišlo, ker enkrat sem že delala s kozjim mlekom in je bilo super, tokrat sem pa imela res prevelik kos mleka. Kako naj vem da je zanič? saj zgostilo se je samo ne do te mere kot ponavadi. danes je milo trdo na otip, nisem pa ga še vzela iz kalupa. Še enkrat hvala in lp mojca
toncika · 19. decembra, 2013 ob 10:01
Pozdravljeni,
če je milo "v enem kosu" – se pravi, da vodni in maščobni del nista ostala razdeljena ter se na površini niso pojavile kapljice maščobe, potem je milo najbrž uspelo. Saponifikacija je bila počasnejša in zato trak manj viden, vendar po nekoliko daljšem zorenju milo postane kot vsako drugo milo.
Milo vzemite iz kalupa. Če je takšno, kot so bila vsa druga mila in se lepo reže (ne masti noža oz. nima v sredini želejaste strukture), je uspelo in ga lahko uporabljate (po primernem zorenju, seveda).
Lep pozdrav,
toncika
Anonimni · 19. decembra, 2013 ob 21:00
Hvala za odgovor. Jutri bom probala vzet iz modela in bom videla kaj sem ustvarila. Me pa zanima še kako narediš milo z dodatkom čebeljega voska glede na to da se pri 40 ali 45° že strdi. lp mojca
toncika · 20. decembra, 2013 ob 08:44
Mila s čebeljim voskom se izdeluje pri višjih temperaturah, navadno med 45 in 50 stopinj Celzija. Če je količina voska precejšnja, mora biti temperatura višja. To seveda pomeni, da v milu, ki vsebuje vosek, ne moremo uporabiti mleka ali medu oz. drugih slakdornih sestavin…
lp
toncika
Anonimni · 3. januarja, 2014 ob 08:08
Pozdravljeni,
zanima me, ali imate mogoče kakšne izkušnje z uporabo mleka v milu. Kot sem zasledila je namesto vode mogoče uporabiti kokosovo, kozje ali kobilje mleko. Ali to enostavno pomeni, da vodo v celoti nadomestimo z mlekom in lug raztopimo v mleku namesto v vodi, celoten postopek izdelave mila pa je povsem enak, uporabimo tudi enaka olja oz. maščobe, kot če bi milo delali z vodo?
Prijeten dan vam želim
Sima
toncika · 3. januarja, 2014 ob 10:09
Pozdravljeni,
kot sem najbrž že kje zapisala na blogu, je postopek izdelave mila z mlekom enak kot izdelava klasičnega mila s hladnim postopkom. Razlika je le v tem, da moramo mleko (katerokoli) zamrzniti. Vodo lahko le deloma ali popolnoma nadomestimo z mlekom, pri čemer mleko (in vodo, v kolikor uporabimo tudi vodo) popolnoma zamrznemo, nato pa zdrobimo v drobne delce (kot za granito). V zamrznjenem mleku stopimo NaOH, ki bo hitro dvignil temperaturo in stopil led. Mešanica lahko razvije vonj po amonijaku, ki pa se v milu ne bo poznal. Nadaljnji postopek je enak: maščobe in raztopino NaOH zmešamo, pripeljemo do traku, vlijemo in pustimo. Pokrijemo manj ali sploh ne pokrijemo. Ker mleko vsebuje precej sladkorjev, moramo vlito milo pogosto nadzorovati, da se ne dvigne preveč temperatura. Po 24 urah milo vzamemo iz kalupa in razrežemo, kot vsa ostala mila.
Lp,
toncika
Anonimni · 3. januarja, 2014 ob 11:32
Hvala lepa za odgovor.
lp
Sima
Anonimni · 5. januarja, 2014 ob 21:13
Živjo,
zbiram sestavine in pripomočke, da prvič sama poskusim narediti milo, pa se mi je zataknilo pri kalupu in dišavah, zato imam nekaj popolnoma začetniških vprašanj.
Kaj se priporoča za kalup in kako se ga pripravi, da milo dobimo iz kalupa?
Razmišljam tudi, da bi si leseni kalup naredila sama; je potrebno paziti na vrsto lesa?
Kako se kalup izolira? Je potrebno kalup prvo pokriti in šele nato izolirati (kot zapremo kozarce za vlaganje in jih nato ovijemo v odeje)? Ali mora milo med fazo gela dihati?
Ga je potrebno izolirati tudi spodaj (pod dnom kalupa)?
Ko po internetu gledam filmčke, včasih milo gleda nad višino roba kalupa. Kako ga izolirajo?
Za odišavljanje nameravam uporabiti eterična olja. Kako se jih fiksira s pomočjo škroba, prahu posušene perunike ali benzoina?
Za odgovore se vnaprej zahvaljujem 🙂
Hruška
toncika · 5. januarja, 2014 ob 21:35
Živjo Hruška,
najsi bodo vprašanja še tako začetniška, so pri izbiru kalupa informacije vedno dobrodošle – s prakso boš ugotovila, kakšen tip kalupa ti najbolj ustreza in takšne tudi iskala. Za kalup lahko uporabiš skorajda vse – pomembno je le, da je material toplotno odporen ter da ni iz aluminija.
Od bolj "vsakdanjih" kot so npr banjice od sladoleda, tetrapaki od mleka (če nimajo poškodovane notranje folije!), tube od Pringles… pa vse do namenskih: silikonski modeli za peciva (in za mila), kalupi iz polietilena visoke gostote, pleksistekla ali lesa. Če uporabljaš silikonske kalupe, jih navadno ni potrebno "namastiti" oz. karkoli narediti – milo skoči iz njih samo, saj so kalupi močno fleksibilni. Pri uporabi banjic od sladoleda ali tetrapakov od mleka, priporočam, da jih ob trenutku jemanja mila iz kalupa preprosto zlomiš. Za kalupe iz lesa je dobro, da jih oblečeš v peki papir, enako kalupe iz polietilena visoke gostote. Kalupe iz pleksi stekla navadno ni potrebno ovijati.
Kalup si lahko izdelaš tudi sama iz lesa ali polipropilenskih "listov". Najenostavneje in najhitreje je prav iz teh PP listov kot so takšnile: http://italian.alibaba.com/product-tp/corrugated-polypropylene-sheet-cartonplast-pp-hollow-sheet-corugated-plastic-sheet-135906058.html. Ne vem, kje jih pri nas prodajajo – poskusi v Obi ali Bauhaus. Te plastične liste razrežeš z olfa nožem in sestaviš "škatlaste" kalupe po želji. Dobro je, da jih obložiš s peki papirjem, saj radi puščajo, če jih ne narediš zelo natančno. Pri lesenem kalupu vrsta lesa ni tako zelo pomembna – pazi bolj na to, da je les in celoten kalup lahek, za to so npr. primerne tiste lesene škatle, v katerih včasih podarjajo ali prodajajo vino. Vedi, da boš morala kalup z milom na koncu potolči nekajkrat ob mizo, da se lepše usede… če je kalup pretežek, je takšno delo naporno!
Kalup je priporočljivo, da se da na nek način zapreti ali pokriti. Nato zaprt/pokrit kalup izoliramo z VSEH strani – spodaj, zgoraj, levo desno itd. s kupom odej. Sama imam najraje odeje iz flisa, saj držijo toploto in niso preveč debele. Seveda pa lahko mila sploh ne izoliramo in se torej izogibamo fazi gela – v tem primeru lahko milo gleda tudi iz kalupa. Lahko pa kalup prestavimo v večjo kartonsko škatlo, zapremo in le-to dobro ovijemo v deke. Ravno tako se bo znotraj škatle ohranila primerna temperatura in bo milo šlo skozi fazo gela.
Fiksiranje eteričnih olj s pomočjo škroba ali perunike (oba sta v prahu) poteka navadno tako, da v žlico škroba/perunike nakapamo olja, zelo dobro vtremo in premešamo, nato pa dodamo masi po doseženem traku. Z benzoinom – domnevam, da misliš et. olje benzoina oz njegovo smolo?- pa je zadeva drugačna, predvsem zato, ker ima benzoin smola že svoj lasten vonj (ki ni nujno združljiv z izbranimi eteričnimi olji), deloma pa tudi zato, ker ga dobimo v obliki smole ali eteričnega olja. Mešanje smole postane precej težavno, saj jo je potrebno zdrobiti in nato zamešati v milo… V vsakem primeru takšna fiksiranja niso ravno uspešna. Vonj hlapljivih eteričnih olj tudi z uporabo škroba ne bo trajal veliko dlje, po mesecu zorenja ga skorajda ne bo več.
Lep večer,
toncika
Tamara · 25. februarja, 2014 ob 12:45
pozdravljena, tončika,
opravičujem se če sem spregledala na vašem forumu, ampak zanima me izdelava tekočega mila. a imate kak preverjen recept ali sledi kakšna objava? res je, da bi lahko našla kje drugje na internetu, a se raje obračam na vas, ker vašemu znanju in izkušnjam zaupam…
hvala!
toncika · 25. februarja, 2014 ob 13:37
Živjo,
recepta za tekoče milo z umiljenjem maščob na blogu ni. In tudi dvomim, da kdaj bo. Sama sem preizkusila kar nekaj receptov, ki so se vedno in zvesto ponesrečili, tako da sem nad tem obupala. Imam še en, ki mi ga je posredovala ena izmed bralk, vendar mi ni nič kaj všeč, ker zahteva količino KOH krepko čez potrebno količino za umiljenje.
Izdelava tekočega mila je precej težka in dolgotrajna (milo je potrebno kuhati nekaj ur!). Poleg tega so kalijeva mila (za izdelavo tekočega mila potrebujemo KOH) veliko bolj agresivna od natrijevih mil (ki jih dobimo z izdelavo trdega mila), pa še zmanjšanje luga je pri tekočem milu nemogoče. Skratka: tekoče milo z umiljenjem ima več negativnih kot pozitivnih strani, zato dvomim, da ga bom kdaj objavila.
Lp,
toncika
Tamara · 25. februarja, 2014 ob 18:08
Hvala za razlago! Slišala sem že, da je tekoče bolj škodljivo za kožo, kot pa ne, pa nisem vedela zakaj. Hmm, jaz pa sem že kupila KOH, prepričana, da bom v kratkem izdelala dušgel. 🙂 To se pravi, glede na to, da recept (od bralke) zahteva več KOH kot ga je potrebnega za umiljenje, to pomeni da ostaja v milu in s tem deluje na kožo (glede na to, da tekočega mila – predvidevam – ne sušimo)?
toncika · 25. februarja, 2014 ob 18:23
Ne, tekočega mila ne sušimo, temveč dodatno razredčimo z vodo. Prebitek KOH seveda ostaja v milu; recept, o katerem govoriva, pa predvideva nevtralizacijo z boraksom (kar me spet ne prepriča povsem).
Skratka: za izdelavo mila je potrebno precej ur (zares precej ur kuhanja), pri tem imamo prebitek KOH in poleg tega ne moremo upoštevati nobenega znižanja za nežnejše milo. To so slabe strani. Dobra je edino ena: da lahko rečemo, da je tekoče milo izdelano iz naravnih sestavin in razgradljivo.
Glede na to, da je dandanes na razpolago obilica zelo nežnih površinsko aktivnih snovi, ki lahko dajo zares odlične detergente in šampone in to brez nepotrebnih ur in ur kuhačenja ter so ravno tako razgradljivi…. no, izberem slednje. 🙂
Tamara · 25. februarja, 2014 ob 19:40
ja, vam dam prav. mislim, da se jaz tudi oddaljujem od ideje o izdelavi tekočega mila, ker je enostavno preveč kompliciranja za nekaj, kar na koncu niti ni optimalno za človekovo zdravje (če si pravilno interpretiram presežek koh)…
toncika · 26. februarja, 2014 ob 07:42
Milo je kozmetični izdelek, ki ga speremo, zato o njegovem učinku na zdravje (!) ne moremo govoriti. Lahko rečemo le, da takšno milo ni najbolj prijazno do kože oz. da je v primerjavi z drugimi izdelki (trda mila, detergenti iz površinsko aktivnih snovi) bolj agresivno. O vplivu na zdravje pa – z izjemo, če bi ga spili ali podobno – res ne moremo govoriti.
kat · 13. marca, 2014 ob 07:58
Pozdravljeni, mene pa zanima, ce mogoce veste kako se uporablja zig-stampiljka?
toncika · 13. marca, 2014 ob 08:26
Živjo,
žig enostavno močno pritisnete na rezino sveže razrezanega mila. Milo ne sme biti trdo in posušeno, temveč sveže – sveže je še dovolj mehko, da se žig odtisne.
Lp,
toncika
kat · 13. marca, 2014 ob 08:32
No sej sem si predstavljala, da gre tako ja 🙂 najlepsa hvala!
P.s. imate super blog!
Lp
toncika · 13. marca, 2014 ob 08:33
Hvala 🙂
Tamara · 3. aprila, 2014 ob 06:11
Pozdravljena, draga Tončika,
poraja se mi vprašanje glede mil. Prijatelj, ki mi je prvi razložil izdelavo mila po hladnem postopku (5% super fat, 38% teža vode glede na maščobe, Soapcalc) mi je rekel, da sam že po izračunanih maščobah na Soapcalc doda v kozico taliti še 2-3g (na 1000g maščob) čebeljega voska prebitke – ker naj bi to preprečevalo krušenje oz drobljenje mila med rezanjem. Sama sem do sedaj tudi tako delala in moram reči, da res nisem nikoli imela težav s krušenjem, me pa zanima, kako to deluje na kožo oz samo učinkovitost/blagodejnost mila?
Najlepše hvala, pa lep, lep dan! 🙂
toncika · 3. aprila, 2014 ob 07:56
Pozdravljeni,
čebelji vosek je vosek… vsebuje nekaj maščob, ki jih je možno umiliti, vendar le malo. Tako kot vse ostale maščobe/voske ga je potrebno prištevati v osnovni izračun, torej tudi zanj moramo izračunati SAP!
Dodatek čebeljega voska na tak način je bolj kot ne nesmisel (2-3 grame na 1000 g maščob je komajda 0,2%!). Če je milo prav izdelano, se ne kruši, pri tem čebelji vosek nima vloge.
Čebelji vosek da milu trdnost, hkrati pa tudi slabše penjenje. V majhnih količinah (2-3%, torej 20-30 g na 1000 g maščob) se ga uporablja za doseganje trdnosti pri milih z ogromno nenasičenih maščobnih kislin. Kakšne bistvene blagodejnosti v tako majhnih količinah nima.
Lp,
toncika
Tamara · 3. aprila, 2014 ob 12:14
Hvala lepa za odgovore! Danes nisem dodajala čebeljega voska, upoštevala sem tudi razlike v temperaturi (do 5 stopinj) in še vse šlo zelo gladko (dobesedno in metaforično). 🙂 Glede prepoznavanja traka pa (bom kar tu odg na komentar pod objavo "Izbira maščob v milu") – ja, imate prav: pomanjkanje izkušenj (to je vendar šele moj 7. kalup mila!). Vedno sem čakala zelo dobro, do zelo kompaktnega traku, in potem mi je ostalo le malo časa za manevriranje. Danes pa sem prenehala mešati, ko je bil trak komajda viden, dodala karitejevo ter kakavovo maslo (ter se, priznam, malce bala, da se bo vse sfižilo) ter šla na mešanje barv ter ustvarjanje…. imela sem dovolj (ogromno) časa za vse v načrtu, in še preveč! Super! 🙂
toncika · 3. aprila, 2014 ob 16:09
Če želite na milu izdelovati tudi okraske in risbe (swirling), je bolje, da namesto 300 g vode/1000 g maščob uporabite 380 g vode/1000 g maščob. Masa tako tudi po doseženem traku ostane bolj tekoča, vi pa imate več časa za risbice in okraševanje.
Veliko stvari pride s prakso. 🙂
Tamara · 3. aprila, 2014 ob 21:27
A vaste, da sem tokrat že delala s 380g vode! 🙂 Tako mi je izračunal spletni računalnik.
Sem pa najprej poskusila s čajem iz listov granatnega jabolka, ki sem ga prinesla s Turčije, namesto vode, ker se mi je zdelo, da bo fajn roza z eteričnim vonjem vrtnice ter roza glino za barvo. A ko sem začela dodajati NaOH, se je temno roza čaj v trenutku obarval v divje, giftno zeleno… obstaja kaka razlaga? No, gotovo… 🙂
toncika · 5. aprila, 2014 ob 16:24
Ja, Soapcalc ima prednastavljeno, da je za 1000 g potrebnih 380 g vode. To je ameriški sistem 🙂 Bolj pogost sistem v Evropi je 300 g na 1000 g maščob. Najbrž to izvira iz dejstva, da se v Evropi tradicionalno uporablja več olivnega olja, ki daje spočetka bolj mehka mila in manj krepak trak. V ZDA pa z olivnim oljem bolj "šparajo" in uporabljajo ogromno kokosovega in palmovega olja. Te maščobe dajo veliko bolj gost ter kompakten trak, tudi mila so bolj trda. Da se da z maso lažje delati in lažje krasiti, so najbrž ugotovili, da je optimalna količina vode zanje 380.
Nobeden izmed postopkov ni napačen – vse je odvisno, kakšne maščobe uporabimo in seveda kakšne okrase bomo izdelovali.
Ne uporabljajte čajev v milih. Nima smisla… ogromno rastlinskih barvil se pod vplivom pH spremeni, saj so pH občutljiva. Nekatera gredo iz rožnate v modro, nekatera pa v veliko bolj zdrizasto sive ali zelene. In tako vam lahko pokvarijo celotno milo. Preberite si objavo o uporabi barvil v milu, kjer so opisana tudi rastlinska barvila 🙂
Lep dan,
toncika
Tamara · 10. aprila, 2014 ob 09:09
Najlepše hvala za vse informacije, Tončika! 🙂 Sedaj pa me zanima še: ali se da raztopino NaOH (za višanje pH emulzij) dobiti kje v Sloveniji ali jo lahko celo doma naredim? Vem, da ni pod pravo objavo vprašanje…
Hvala, lep dan 😉
toncika · 10. aprila, 2014 ob 15:03
Seveda 🙂 Raztopino naredite tako, da 20g NaOH raztopite v 80 g vode. Ohladite in prelijte v stekleničko s kapalko 🙂
Anonimni · 11. aprila, 2014 ob 07:35
Pozdravljeni.
Najprej čestitam za odličen blog, kjer sem našla že ogromno koristnih informacij. Rada pa bi vas nekaj vprašala. Zanima me, kaj je bolj smiselno uporabljati pri izdelavi mila: hladno stiskana olja ali rafinirana in ali obstaja kakšna razlika med takimi mili. Ali je smiselno uporabljati namesto vode čaj iz določene zdravilne rastline? Je zato milo kaj boljše? Če sem prav razumela eno vašo objavo, je torej bolj smiselno namesto pol litra macerata raje dodati 1dc macerata na koncu v traku? In še nekaj: ali ohranijo eterična olja v milu vse učinkovine? Kaj pa takrat, ko se milo razdiši?
Nasula sem kar nekaj vprašanj, ki si jih že dalj časa postavljam. Zelo bom hvaležna, če si boste vzela čas in mi kakorkoli odgovorila.
Lep pozdrav in uspešno še naprej. a.
toncika · 11. aprila, 2014 ob 13:32
Živjo,
hvala za čestitke 🙂
Milo je milo… in maščobe se umilijo. Od njih ostane bore malo, deloma zato, ker se spremenijo v milo, deloma pa zato, ker jih na koncu še speremo s kože. S takšnega vidika je povsem nesmiselno uporabljati draga in visoko kakovostna olja, saj milo ne ostane dlje časa v stiku s kožo kot to npr. ostanejo emulzije. Razlika v milu iz visokokakovostnih olj in milu iz rafiniranih olj je (razen v ceni) v barvi in vonju: rafinirano olje da bolj belo oz. nevtralno milo, brez posebnega vonja.
Iz podobnega razloga je (skorajda) nesmisel uporabljati čaj v izdelavi mila. Veliko rastlinskih aktivnih snovi, ki so topne v vodi, je občutljivih na bazične snovi. Da ne govorimo o oksidaciji… Koliko učinkovin bi dejansko ostalo v milu po stiku s kavstično sodo in mesecih zorenja? Praktično nič. Je pa res, da se fino sliši, da milo vsebuje ta ali on čaj…
Kot že rečeno: maščobe se umilijo. Če uporabimo 1000 g ognjičevega macerata, bo celoten macerat (tudi vse učinkovine!) neposredno izpostavljen delovanju sode. Koliko bo od njega ostalo? In kolikšen bo strošek? Če uporabimo le del macerata, na skupno 1000 g maščob recimo 100 g macerata, ki ga obvezno dodamo po traku, bo le-ta zgolj minimalno izpostavljen NaOH, torej imamo več možnosti, da se učinkovine ohranijo. Koliko se jih ohrani, ne moremo vedeti, vendar pa domača kozmetika teži k temu, da se čim bolj smotrno in seveda s čim večjim učinkom izkorošča vse sestavine.
Iz istega razloga se tudi et. olja dodaja po traku – na ta način so čim manj izpostavljena NaOH. Koliko se jih ohrani, ne moremo vedeti. Morate pa vedno imeti v mislih, da je količina et. olj v milu relativno nizka, povrh tega pa zaradi narave uporabe mila vse skupaj še speremo. Velika večina učinkovin mora biti v kontaktu s kožo kar nekaj časa, da učinkuje. Milo je milo in mora umivati. Od njega ne moremo zahtevati, da bo odpravilo mozolje ali pozdravilo dermatitis 🙂
Lp
toncika
Anonimni · 12. aprila, 2014 ob 05:24
Najlepša hvala za odgovore!
Še eno vprašanje: torej so lahko tudi negovalna olja, ki se jih doda po traku, rafinirana? Ali je za ta olja vseeno bolje, da so nerafinirana?
Hvala še enkrat in lep dan, a.
toncika · 12. aprila, 2014 ob 19:08
Živjo,
negovalna olja dodamo po traku ravno zato, da se čimbolje ohranijo, torej je v tem primeru uporaba nerafiniranih olj nekoliko bolj upravičena kot pa pred trakom (torej od začetka). Vendar je odločitev o uporabi rafiniranega ali nerafiniranega olja povsem vaša: če želite belo milo, boste skoraj obvezno morali poseči po rafiniranih oljih, enako če želite milo brez posebnega vonja (nekatera olja namreč puščajo precej močen vonj!).
Lp,
toncika
Anonimni · 13. aprila, 2014 ob 04:56
Hvala za odgovor… Ne mi zamerit, imam še eno vprašanje. Kako pa je z učinkovinami v mleku, če ga damo že na začetku, namesto vode? Je tudi pri mleku bolje, da ga dodamo šele po traku?
Najlepša hvala. Lep dan, a.
toncika · 13. aprila, 2014 ob 11:18
Nič ne zamerim 🙂 Zakaj bi le? Mleko, ki ga v milu uporabimo namesto vode, zaradi visoke vsebnosti sladkorjev uporabiti zmrznjeno, zdrobljeno v droben led. Ledu nato dodamo NaOH in premešamo ter počakamo, da se raztopina NaOH v mleku ohladi do 40-45 stopinj. Nato milo izdelamo po klasičnem hladnem posoptku, pri čemer pa moramo biti pozorni na temperaturo, ki jo milo razvije v kalupu. Sladkorne sestavine lahko namreč močno povišajo temperaturo in milo enostavno "eksplodira".
Če mleko uporabimo le kot del nadomestka vode, lahko uporabimo zgoraj opisani postopek ali pa del mleka zmešamo med maščobe (ti. "milk in oil"). Ta postopek je relativno nov in ga osebno še nisem preskusila. Je pa v planu 🙂
Lp,
toncika
Tamara · 13. aprila, 2014 ob 18:57
O, superca, hvala!:)
katja · 14. maja, 2014 ob 11:04
Pozdravljena,
Eno vprašanje..bila sem nekoliko nerodna pri izdelavi mila in sem nekaj luga stresla zraven v vodno kopel namesto v odmerjeno vodo. Ni bilo veliko, ampak vseeno je bilo na koncu malo manj luga kot bi ga moralo biti. Sedaj se milo že suši 1mesec, je pa opaziti kakšno kapljico na nekaj kosih mila. Mislite, da je milo primerno za uporabo?
katja · 14. maja, 2014 ob 11:05
*kapljico olja
toncika · 14. maja, 2014 ob 12:00
Živjo,
kapljice olja se na vrhu pokažejo takrat, ko je milo slabo ali premalo umiljeno. Takšno milo se zelo zelo hitro pokvari, presežek neumiljene maščobe namreč oksidira in milo postane žarko. Morda vam bo uspelo porabiti kakšen košček, ostalo pa boste po vsej verjetnosti morali zavreči. Priporočam raje še en poskus 🙂
Lp
toncika
Anonimni · 9. avgusta, 2014 ob 09:15
Lepo pozdravljeni!
Odločila sem se ,da bom začela izdelovati mila po hladnem postopku.Vaše nasvete sem prebrala večkrat,vendar je toliko podatkov,da se tudi zmeden.Ker pa sem perfekcionist sem se res z vso resnostjo odločila,da bom točno vedela kakšne sestavine bom kupovala.Za začetek bom naročila pri Gisela Manske vendar v zvezi z eter.olji si nisem čisto na jasnem.Torej ona ima organ.eter.olja,konvecionalna,parfumska,parfumska za izdel.naravne kozmetike.do tu mi je vse jasno.Kaj so Naturidentische ath olja?8(prevod -naravno čista) so to macerati?Če kupim Melt&pour z sestavo rastlinskega glicerina ali je to naravno milo ali ne?Kuhinjsko sončnično olje ima do 70% oleinske kisline,torej je odporno proti žarkosti.oksidaciji.ali lahko to olje v začetnem postopku ne po sledi uporabljam ali je bolje da kupim na spletu rafinirano sončnično olje ki je za izdelavo kozmetike?Malo sem zmedena glede olj ,ki so za pripravo hrane(rafinirana).Ne vem kje sem zasledila,da ta olja niso najboljša za izdelavo kozmetike.Za začetek bom delala mila in putrčke (npr kakavovo maslo in kokosovo olje)Kakšno razmerje naj uporabim,da putrček ne bo premehek,ozi.rada bi da je v trdnem stanju in ko ga nanesem na kožu naj bi se lepo stopil.Obsežno sem vam napisala,ker drugače ne znam,bom pa res zelo vesela,ko bom dobila vaš odgovor.Delate dobro delo ,ker tako nesebično delite svoje znanje.Hvala
Anonimni · 10. avgusta, 2014 ob 17:55
Lepo pozdravljeni!
Naredila sem prvo milo za začetnike.(olivno olje,kokosovo maslo,eterično olje sivke)Držala sem se točno recepta. Delala sem po hladnem postopku. Naoh sem preveč shladila in sem ga naknadno malo segrela.Ali je to vredu?Trak sem dosegla,vendar me zanima gel faza.Ko sem ga dala v kalupe sem potem pogledovala ali bo milo geliralo in nisem opazila nič.Kdaj začne milo gelirati in kaj se zgodi z milom če ne gelira?Kako to vpliva na njegovo kvaliteto?In še vprašanje o eter.oljih.Prebrala sem da testiraš pristnost olj,če pokapljaš na papirnat servet in če sled izgine je pravo.Ali to drži,kajti pri 3 oljih,ki jih imam je sled izginila pri enem ki je kupljen v lekarni(Eteris olje) in ima vse podatke ki so potrebni po predpisih pa sled ni izginila.Seveda sem zmedena.Res bi rada vedla kaj kupim.Zanima me še razlika med naravnim parfum oil za uporabo v kozmetiki in naravnim eteričnim oljem.Parfum oil so bolj intenzivni in da jih je bolje dodajati v mila,naravna pa v olja za masažo in kreme.Ali pravilno predvidevam?Že vnaprej se vam zahvaljujem za odgovor.
Anonimni · 10. avgusta, 2014 ob 18:02
Še nekaj sem pozabila vprašati o traku.Prebrala sem da nas sled pri izdelavi mila lahko zavede.Kaj moram paziti,da ne bom zavedena?Ali moram vedeti lastnosti maščob(hitro strjevanje maščobe)Kako naj vem ,da je trak vredu,da ni prehitro nastal in bi jaz mislila da je ok,potem pa mi milo ne bi uspelo?značilnosti pravega traka poznam,torej ko se pozna odtis paličnega mešalnika in v nekaj sekundah izgine ali pa s kapljico.Ali je še kakšen znak za pravilni trak ,da me slučajno ne bi zavedel?Hvala in srečno.
Toncika M · 14. avgusta, 2014 ob 11:57
Živjo,
eterična olja so SAMO eterična olja (aetherische ole), ki so lahko organske pridelave (torej bio) ali klasične pridelave oz. "konvencionalna" (torej so rastline lahko bile škropljene ipd). To so eterična olja. Vse ostalo NISO naravna, temveč pridobljena sintetično v laboratoriju. Naturidentische ath. olja so olja, ki so identična naravnim, vendar niso naravna (torej niso iztisnjena iz rastlinskih materialov, temveč zmešana v laboratoriju na takšen način, da so enaka naravnim). Tako po domače rečeno so "rekonstrukcija" naravnih et. olj. Od tu tudi njihova relativno nizka cena.
Melt&pour milo pri GisellaManske je naravno samo tisto "BIO", ki pa ni prozorno (kar pa je jasno razvidno tudi iz INCI-ja).
Milo, ki vsebuje veliko količino sončničnega olja, odsvetujem. Edino olje, ki ga lahko uporabimo v velikih količinah, je olivno olje. Če pa želite dodajati sončično olje le v manjših količinah, je izbira, katerega boste kupili, povsem vaše. Rafinirana olja načeloma niso dobra za izdelavo kozmetike (krem in ostalih izdelkov), kjer olje ostane… olje. V milu se olje umili, torej od njega ne ostane skorajda nič. Pa še vse skupaj odplaknemo v odtok, ko si roke umijemo. Osebno menim, da za izdelavo mila nima smisla uporabljati ne vem kako super draga olja, hladno stiskana, nerafinirana, eksotična itd. Milo z rok umijemo in splaknemo – bolj pazljivi moramo biti pri tistih izdelkih, ki na koži dejansko ostanejo.
Za maslo za telo boste morali razmerje različnih masel ugotoviti s preprostim poskušanjem, saj ima vsako maslo svojo temperaturo tališča, različic, ki jih lahko izdelamo pa je….nešteto 🙂
Lp
Toncika M · 14. avgusta, 2014 ob 12:09
Živjo,
naj vas takoj prav pošteno okaram. Raztopine NaOH se ne sme NIKOLI NIKOLI NIKOLI segrevati!!! To je izjemno nevarno početje, ki ogroža vaše zdravje. Tega nikdar in nikoli ne počnite! Pri izdelavi mila raje segrejemo prej maščobe in jih nato ohladimo ter – po potrebi – ponovno segrejemo. Nikoli pa ne smemo segrevati NaOH!
Faza gela je odvisna od mnogih dejavnikov… velikost kalupa (ali kalupov), izolacije, uporabljenih maščob, zunanje temperature, dosežene temperature pri traku, dosežene temperature v kalupu itd… Gel se vedno začne od znotraj navzven, torej v sredini, v sami srčiki mila, in se nato širi navzven. Pri tem se milo močno segreva. Če je kalup slabo izoliran ali so kalupi majhni (npr. majhni modelčki), se temperatura ne more obdržati in zato milo pravzaprav ne gelira. Za začetek faze gela lahko milo potrebuje kakšno uro, dve ali pa tudi nekaj ur – odvisno od tega, katere maščobe uporabimo. Nekatere maščobe namreč močno dvignejo temperaturo (npr. riževo olje), nekatera pa manj. V vsakem primeru bi fazo gela zelo težko opazili.
Če milo ne gre v fazo gela, je njegova saponifikacija nekoliko počasnejša, vendar zaradi tega milo ni nič slabše. Potrebovalo bo nekaj več zorenja, vendar ga lahko vseeno brez skrbi uporabljate.
Glede et. olj… no, ja, preizkus z robčkom ne bo držal. Nekatera olja so tako zelo gosta in temne barve, da v vsakem primeru pustijo močan madež. Et. olje rdeče mandarine bo gotovo pustilo oranžkast madež.
Eterična olja so et- olja – iztisnjena iz rastlinskega materiala ali pridobljena s postopkom destilacije. Vsekakor jih pridobivajo iz rastlin. Parfumska eterična olja so "le" mešanica eteričnih olj, ki skupaj dajo novo dišavo. Parfumska olja pa so sintetična in nimajo z naravnim nobene povezave. Tako et. olja kot parfumska et. olja kot tudi parfumska olja se lahko uporabljajo v kozmetiki, pri čemer mora biti pri zadnjih jasno zapisano, da so namenjena kozmetični rabi. Vse lahko uporabljate v vseh izdelkih, je pa res, da so parfumska olja bolj obstojna (in včasih tudi bolj "močna") od eteričnih oz. parfumskih et. olj.
Lp
Toncika M · 14. avgusta, 2014 ob 12:14
Živjo,
trak je lahko zavajajoč takrat, ko temperatura raztopine NaOH in maščob ni prava oz. je prenizka, ko uporabimo veliko masel, ko uporabimo stearinsko kislino ipd. Kdaj je sled oz. trak pravi in kdaj ne, spoznate samo s kilometrino 🙂 Zato je predvsem za začetnike pomembno, da izdelujejo preprosta mila z velikimi količinami olivnega olja.
Zavajajoč trak se navadno zgodi "prehitro" – torej nastopi prej, kot bi moral in načeloma zelo nenadoma. To je "napačen" trak. Če takšen trak počasi mešamo naprej, se mešanica ponovno zredči in počasi pridemo do pravega traku. Pravi, klasičen trak načeloma pride postopoma – mešanica se postopoma zgošča. Lahko se to zgodi v nekaj minutah ali pa v pol ure, vendar je vedno vidno postopno zgoščevanje.
Lp
Anonimni · 27. avgusta, 2014 ob 05:06
Živjo!
Prav je da ste me okarala glede segrevanja luga.Saj se mi je zdelo ,da to sigurno ni vredu,vendar sem bila zmedena, ko sem izdelovala prvo milo.Ali bo vse pravilno potekalo,ali bom dosegla trak itd.Moje prvo sivkino milo s kokosovim oljem mislim ,da je uspelo ,vendar se je pojavila težava .Milo je preden sem ga začela uporabljati bilo lepe in trdne oblike,nič pacasto.Ko sem ga začela uporabljati je postalo zelo sluzasto..Mogoče sem ga sušila premalo časa.23 dni.Samo 1 kos sem sprobala,ker sem bila nestrpna ostalo še zorim.Je ta sluz zaradi tega ali zaradi olivnega olja.400gr olivnega olja in 100gr kokosovega masla sem uporabila.To milo ne bom mogla podariti,ker je res preveč sluzasto.Kaj je šlo narobe?Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem.Lep pozdrav
Toncika M · 27. avgusta, 2014 ob 07:52
Živjo,
nič ni šlo narobe 🙂 Milo iz pretežno olivnega olja je zelo rado sluzasto. S sušenjem se nekoliko izboljša (kot dobro vino… bolj kot je suho, manj vlage ima in manj je sluzasto), vendar pa nikoli ne bo "perfektno". Milo zorite vsaj 6-8 tednov, nato pa ga spet poskusite. Vsekakor bo še vedno nekoliko pocasto.
Milo iz olivnega olja je za prvi poskus najboljše, saj začetniku da občutek, kako se milo zgošča, kdaj doseže trak, kako zori ipd. Za "dobra" mila pa je potrebno poseči po receptih z veliko nasičenih maščobnih kisin, razmerje naj bo cca 50% nasičenih in 50% nenasičenih maščobnih kislin. Veliko nasičenih maščobnih kislin vsebujejo masla in mast, za natančno preračunavanje vsebnosti maščobnih kislin v določenem receptu si lahko pomagate s SoapCalc spletnim kalkulatorjem 🙂
Lp
Anonimni · 3. septembra, 2014 ob 20:30
Zdravo Tončka!
Imam recept 25o gr olivnega olja,250gr kokosovega olja,250gr olja makadamije.Osnovna olja sta prva dva torej v recepturi 66% Olje makadamije pa je 33%. in je negovalno,ki se ne sme segrevati in se ga dodaja po traku.Vi ste rekla ,da se negovalna olja po traku lahko doda največ 10%.To mi sedaj ni popolnoma jasno in kakšno bo to milo bolj mehko in sluzasto?Ker pri giseli manske nisem dobila olja makadamije me zanima katero olje je zamenljivo?Zasledila sem na netu tudi recept za milo po hladnem postopku kjer se doda vosek.Lahko kaj poveste še o vosku v milu?Hvala lepa za vse odgovore ,do sedaj.Lep pozdrav.Mia
Toncika M · 4. septembra, 2014 ob 19:17
Pozdravljeni,
najprej toplo priporočam v branje objavo o izbiri maščob v milu – 33% kokosovega olja je kar precej! Najraje bi vam rekla, da si recept osnujte sami; takšen recept ni ravno najboljši. Če pa bi to bilo vaše prvo milo, raje poskusite s sicer ne najboljšim vendar enostavnim in zato bolj primernim receptom za začetnike iz samo olivnega olja in kokosove maščobe.
Glede velike količine makadamije: nihče ne prepoveduje, da ostalih 23% umilite z vsemi ostalimi maščobami, za po sledi pa pustite priporočenih 10%. V vsakem primeru ponavljam: če je to prvo milo, uporabite recept iz samo olivnega olja in kokosovega olja, kjer bo edini dodatek po traku et. olje in morda kakšni cvetovi ali kaj podobnega, ne pa 10% olja. Takšni poskusi se začetnikom radi tudi ponesrečijo.
Izdelava mila je predvsem zasnovanje receptov glede na maščobe, ki jih imamo. Ni iskanje nadomestkov v nekem receptu za maščobe, ki jih nimamo. Če makadamije ne dobite, zasnujte recept z maščobami, ki jih imate – pri tem seveda upoštevate, da ima vsaka maščoba svojo SAP vrednost. Vse te informacije najdete v dosedanjih objavah o izdelavi mila.
O vosku v milu pa preberite v objavi Čebelji vosek: uporaba v kozmetiki.
Lp
Anonimni · 19. oktobra, 2014 ob 10:30
Prisrčno pozdravaljena!
Malo sem se umaknila ,da vas ne bi čisto izmučila z mojo vedoželnostjo,pa tudi vse zapiske sm si urejala in morale so vse vse informacije malo usesti v možgane.Preveč je bilo za mene ,to pa iz razloga ,ker me neverjetno zanima to področje,in zelo uživam ko raziskujem.Naredila sem do sedaj tri mila.Prvo po vašem receptu,druga dva s svojim znanjem in kalkuliranjem s pomočjo vas,zadnjega sm pa naredila včeraj po receptu s knjige kjer je bilo ogromno preveč kokosovega masla ,vendar sem videla ,da ima 8%znižanje naoh.Pa sem si rekla najbolj se naučiš da sam narediš tako milo in potem stestiraš ker mislim ,da se tako lahko največ naučim.Naredila sem samo 500 gr in s poceni maščobami tako da me ne bi bolela glava ,če ga bi morala vržt v smeti.Vse je bilo ok ampak nisem bila previdna in sem dala ¸12% znižanje naoh.po pomoti.Milo je imelo sled,lepo se je grelo,je trde oblike,ni pacasto.Zanima me kaj se bo zdaj z milom dogajalo?Brala sem ,da bo mastno,seveda bolj podvrženo žarkosti.Tončka se da še kaj rešit oziroma kaj naj naredim s tem milom,da ga ne bi vrgla stran.Lepo pozdravljena
Mia
Toncika M · 19. oktobra, 2014 ob 18:47
Živjo Mia,
če ste po pomoti izdelali milo s prevelikim znižanjem NaOH, ga takoj po sušenju začnite uporabljati, podarite ga, razdelite ga in povejte, da ga je potrebno čimprej porabiti. Milo se bo namreč hitro pokvarilo, bo pa odlično za vse tiste, ki imajo suho kožo. Ne zavrzite, nikakor ne, vendar res čimprej porabite.
Lp
Anonimni · 19. oktobra, 2014 ob 22:11
Zdravo!
Hvala za odgovor.Kaj to pomeni hitro?1 mesec 2 ali 5?Vsaj približno da jim lahko povem.
Lepo pozdravljeni!
Mia
Toncika M · 20. oktobra, 2014 ob 07:00
Živjo,
če sem poštena… pojma nimam! Nikoli nisem še imela opravka z milom s tako velikim odstotkom znižanja sode, zato bo vsaka napoved napačna. Po vsej verjetnosti bo zdržalo več kot le dva meseca, za 5 pa že ne vem… Seveda je veliko odvisno tudi od uporabljenih maščob, svežosti le-teh in seveda izpostavljenosti mila zraku/vodi/svetlobi. Preveč je neznank 🙂 Recite, naj porabijo čimprej, v dveh ali treh mesecih, in opozorite, da naj ob prvem znaku žarkosti (navadno se začnejo pojavljati rumeno oranžkaste pege ali lise, ti. "orange spot") milo zavržejo.
Lp
Anonimni · 20. oktobra, 2014 ob 07:12
Pozdravljena!
Vam bom sporočila,kako se bo obnašal,ker bom enega obdržala za sebe.Narejen je iz 75%kokosove maščobe in 20%olivnega olja.Maščobe imajo rok še ok.Zanima me če je dovolj da to milo zorim 4 tedne glede na to ,da je toliko malo nenasič.maščob.Kako naj ocenim koliko časa mora določeno milo zoreti.nekje od 4-8 tednov naj bi zorela.Kako bi prepoznala,na koži ,da je milo premalo zorelo in da še vsebuje lug?
lp.Mia
Toncika M · 20. oktobra, 2014 ob 07:16
Živjo,
75% kokosove maščobe je… ogromno!!! Kako to, da ste se odločili za tako izbiro? Ni vse, kar piše v knjigah dejansko tudi uporabno, sploh ne na tako problematičnem področju, kot je kozmetika 🙂
Dolgo zorenje je bistveno predvsem zato, da se iz mila znebimo vlage, proces saponifikacije se namreč konča veliko prej. Poskusite zoreti kakšnih 6 tednov, nato pa vzemite en košček mila in ga preizkusite. Če se lepo obnaša in ni "pocasto", bo najbrž dovolj. Bo pa občutek precej drugačen, saj je milo kar mastno.
Lp
Naravna Kozmetika · 3. novembra, 2014 ob 10:52
Zdravo!
Hvala lepa za vaše odgovore,vendar ste mi odgovorila da moje milo s preveč kokosove maščobe in z 12%znižanjem naoh bo hitro pokvarljivo vendar nežno do kože in da ga naj podarim da ga bodo ljudje hitro porabili.Sedaj pa ste mi odgovorila da bo moje milo agresivno.Milo sem poskusila,popolnoma nič ni mastno,se lepo peni,vendar kaj pomeni agresivno milo?kajti jaz se z njim umivam da zadevo testiram in nične opazim na moji koži kakšne spremembe.Res pa je da nimam občutljive kože.Da povzamem ne glede na to če sem znižalapo pomoti pač 12%naoh bo to milo hitro povarljivo in agresivno ker sem milo naredila iz 75% kokosa in 25% olivnega olja.Vidite 2x sem dobila odgovor vendar mi še vedno ni jasno,ker sta razlićna odgovora.Razen če se nisva popolnoma razumeli.Milo sem izdelala zaradi tega da bom pridobivala izkušnje v praksi.Prijatelj mi je dal milo in nisem nobenih sprememb opazila namoji koži.
Lepo pozdravljeni
Toncika M · 3. novembra, 2014 ob 11:30
Kot že rečeno: milo ni seštevanje in odštevanje, temveč stvar algoritemskih funkcij. Odgovor ne more biti enostranski, v nobenem primeru.
Vedno je potrebno misliti na to, v odnosu s čim je bolj ali manj dražljivo, agresivno, pokvarljivo itd.
Vaše milo z 12% znižanja bo hitro pokvarljivo, to drži. Hitreje pokvarljivo kot milo z manjšim znižanjem, manj pokvarljivo kot milo, izdelano iz maščob pred iztekom uporabe.
Vsebuje 75% kokosovega olja. V primerjavi z milom, ki bi vsebovali le 25% kokosovega olja, je bolj agresivno.
Ima 12% znižanja NaOH. V primerjavi z istim milom, ki bi imelo le 5% znižanja, je manj agresivno.
V končni fazi imamo milo z ogromno količino kokosovega olja in ogromno količino znižanja. Koliko agresivno je in koliko izsušuje kožo, vam ne morem povedati, ker je napoved nemogoča.
Pravzaprav niti ne razumem, do katerega odgovora bi se radi dokopali. Če je milo dobro in uporabno? Najbrž je. Ni pa to zagotovo milo, ki bi si zaslužilo oceno odlično 5, ne s strani izbire in količine maščob, ne s strani znižanja NaOH. Izdelavi takšnih mil se izogibajte, ker prinašajo več težav kot koristi.
Če ne opazite nobene razlike med milom, ki ne vsebuje znižanja, in milom, ki ima 12% znižanje, potem ne vem, kaj naj vam rečem. Morda je pa visoka količina kokosa in visoka količina znižanja po občutku enaka kot normalna količina kokosa in nič znižanja?
Ne iščite sprememb NA koži. Ne bo jih. Če pričakujete vidne spremembe, jih ni. Razlika je v OBČUTKU. Milo brez znižanja izsuši roke, milo z znižanjem (pri istem receptu) nekoliko manj. Seveda razlike ne boste občutili, če se boste najprej umili z enim milom, nato pa sekundo kasneje še z drugim. Kako boste le ugotovili razliko, ko pa je že prvo milo vse spralo z rok? Morda pa imate tako zelo neobčutljivo kožo, da razlike sploh ne opazite. V takem primeru poiščite nekoga, ki ima bolj izostren občutek in ga uporabite kot tester. Dajte mu največ tri različnih mil, brez razlag, katero je kakšno, in dajte mu vsaj dva ali tri tedne časa, da mila preizkusi. Nato pa ga povprašajte, katero mu je ljubše in zakaj.
Zana Potocnik · 22. novembra, 2014 ob 00:31
Lepo pozdravljena Tončika,
že dalj časa spremljam vaš mail in moram reči da me zares navdihujete z vsem svojim znanjem. Sama doma že nekaj časa delam mila po hladnem postopku. Pa se mi je nekje malo zataknilo, pa bi rada vas povprašala za mnenje. Ko pridem do faze, ko želim razrezati milo, se mi naredi, da ko ga razrežem, da se mi včasih malo mila kar odlomi, ne vem zakaj ampak se mi. Razmišljala sem ali je možno da je to zaradi prehitrega miksanja mila? meni se zgosti milo po mojem mnenju nenormalno hitro… Po minuti miksanja je moje milo že tako gosto da ga sploh ne morem več vliti v kalup in ga je potrebno z kuhalnico dati v kalup. Ne gre za preveč luga, ali narobno razmerje luga in olj in masel, saj ves čas uporabljam soap calculator. Je mogoče da imam premočan palični mešalnik? Zanimivo je tudi to da ko mila zorijo, in ko se utrdijo, da ni več sledu o odlamljanju mila. Je možno tudi to da se drobi zaradi tega ker je olje prevroče ( ko vlijem lug v olje ima olje okoli 60 stopinj)? Ali je mogoče odvisno od vrste luga mogoče od čistče in se ga potem manj uporabi če tako zelo gosti?
Pa še nekaj bi rada vprašala ali mogoče veste zakaj se uporablja sadje v prahu?
Hvala za vaš čas in odgovore 🙂 z veseljem vas bom spremljala še naprej.
Samo tako naprej!!
Lp Žana
Toncika M · 23. novembra, 2014 ob 08:39
Živjo,
problem bo v izbiri maščob. Tako "krušenje" oz. "drobljenje" kot tudi prehitra sled so navadno posledica velike količine masel v receptu in/ali uporaba hidrogeniziranih maščob (nekatere vrste kokosovega olja, ki jih dobite v naših trgovinah, so hidrogenizirane!). Uporabljate veliko masel? Druga možnost pa je seveda premajhna količina vode. Gotovo pa ni težava v miksanju ali v paličnem mešalniku 🙂
Smem vprašati, zakaj mešate pri 60 stopinjah? To je zares precej visoka temperatura, navadno se držimo kar precej nižje. Deloma ima lahko svoj vpliv tudi temperatura – ne bi pa mogla z gotovostjo trditi, saj izkušenj z milom pri tako visoki temperaturi nimam.
Lp
Zana Potocnik · 24. novembra, 2014 ob 19:59
Pozdravljena, najprej naj se vam zahvalim za odgovor in predvsem vaš čas, da ste mi odgovorila na moje vprašanje. Sama delam milo tako, uporabim 50% palminega masla, 20% kokosovega masla, 5% kariteja in 5 kakava, ostalo so olja in pa nekje 1-2 čebeljega voska tudi dodam, in seveda doišavo in na koncu cvetove. Vedno delam milo iz sedmih vrst olj in masel. Imam kalup za cca 3300 g. Tako da na to količino dam okvirno 800 g vode ostalo so olja. Ali je potrebno dodati "boljša" olja po traku? pri 60 stopinjah mešam zato, ker imam prenosno plato, na kateri masla topim in najnižja temperatura je 60 stopinj, ko se stopi vlijem lug zmešan z vodo in začnem miksati, ampak se zares hitro strdi. Po mojem prehitro? po kolikšnem času pa se zgosti vam? Vsa olja in masla kupujem pri tovarni organiki ali pri manske shopu.
Imam še dva vprašanja, kako se naredi milo iz kozjega mleka, imam kozje mleko v prahu, kako ga pripraviti da bo ok? sem že delala z pravim mlekom pa se mi je čisto sesirilo in sedaj ne vem kako je prav narediti? Še nekaj ali poznate trgovino UK soap kitchen? če poznate kako se vam zdijo njihova olja in masla? videla sem da je poštnina cca 20 evrov, zanima pa me ali se plača samo poštnina, ali se plača tudi carina ko pride do nas?
hvala za vse odgovora in pomoč 🙂
Želim vam prijeten preostanek večera :-))))))
Žana
Toncika M · 29. novembra, 2014 ob 10:31
Živjo,
odgovor je torej jasen: izdelujete milo z ogromno količino masel, katerim dodate še čebelji vosek (ki še dodatno vpliva na trdoto in zgoščevanje), povrh vsega pa izdelujete še pri visoki temperaturi. Hipno zgoščanje je torej povsem normalen pojav. Spremenite recept in bo stvar rešena. Pri milih z večjo vsebnostjo olivnega olja (torej kjer osnovo predstavlja olivno olje, ne pa palmino, kot v vašem primeru), se milo zgosti šele po večih minutah miksanja.
Toplo priporočam, da temperaturo, pri kateri zmešate fazi, znižate. Če boste uporabljali vosek, naj ostane pri cca 50-55 stopinjah, ne več. Če voska ne boste uporabljali, naj bo temperatura obeh faz med 40 in 45 stopinj. Pri tem maščobe pač segrejte, da se popolnoma stopijo, nato pa odstavite. Mila po hladnem postopku nikakor ne smete mešati na plati, kjer imate še dovod temperature!
Če imate kozje mleko v prahu, je morda bolje, da ga dodate enostavno po sledi, skupaj z negovalnimi maščobami. Če je mleko sveže (tekoče), pa ga je potrebno najprej zamrzniti, nato pa v razdrobljenem ledu stopiti NaOH. V vsakem primeru je pri vašem poskusu prišlo do napake zaradi temperatur – če so bile maščobe na cca 60 stopinj, raztopina luga pa precej manj, se milo ne izide. Ravno zato poudarjam: izdelujte milo na nižji temperaturi.
Z Soap kitchen nisem nikoli kupovala in ne poznam. Seznam poznanih in preverjenih trgovin najdete v objavi Kje kupiti in kaj kupiti. Kakorkoli: Velika Britanija je v Evropski Uniji, zato se carine ne plača. Se pa normalno plača davek (vse cene na Soap Kitchen so BREZ davka, zato pred naročanjem PAZLJIVO preračunajte, kolikšne so realne cene) in seveda menjavo valute (ki je trenutno okoli 1,2. Torej nek izdelek, ki stane na spletni strani 1pound, vas bo v evrih skupaj z davkom stal 1*1,2*1,2= 1,44 eur!
Lp
Naravna Kozmetika · 29. novembra, 2014 ob 10:47
Zdravo!
Zgoraj sem zasledila vaš odgovor če imaš kozje mleko v prahu ga dodaj po traku z negovalnimi maščobami.Kaj to pomeni ? Ali prah prej zmešamo v vodi ali v malem delu mase in potem vlijemo v celo maso?Koliko gr kozjega mleka damo npr na 1000 gr maščob in kaj s tem pridobimo pri milu.,oz ali sploh kaj pridobimo na kvaliteti?Kaj pridobimo pri milu če dodamo npr kokosovo maščobo,olivno,palmovo olje,karite in kakavovo maslo in je recept res dober in milo super,nato pa še dodamo vosek čebelji.Kaj to milo pridobi.Mogoče še večjo vlažnost za kožo?Toliko vprašanj se mi poraja v glavi.A vosek dodamo v osnovno maso potem pa naredimo trak?Za vse odgovore se vam tončka že vnaprej zahvaljujem.Prisrčen pozdrav:)
Toncika M · 29. novembra, 2014 ob 11:12
Živjo,
naj poudarim, da z mlekom v prahu nimam izkušenj, zato sem tudi napisala, da bi bilo morda bolje dodati po sledi – v kolikor je to manjša količina. Nekateri ga raztopijo v vodi in izdelujejo milo po ultrahladnem postopku, nekateri, sploh v Ameriki, ga zmešajo s hladnimi olji in nato vanj vlijejo raztopino NaOH, drugje pa priporočajo dodajanje mleka v prahu po doseženem traku (v maščobah ali vodi). Meni se morda nekako najbolj dopadeta zadnji dve varianti.
To, da ga dodamo po traku z negovalnimi maščobami pa pomeni točno to, kar piše: zmešamo ga z negovalnimi maščobami, da imamo homogeno zmes in vlijemo po doseženi sledi. Lahko ga tudi raztopimo v cca 30 g vode, ki je odvzamemo od celotne količine vode, in nato dodamo po traku. Raztapljanje v vodi in dodajanje po traku je skorajda najboljša varianta, saj se izognemo grudicam, ki bi lahko ostale v olju. V vsakem primeru moramo takšno milo držati pod nadzorom, da se ne pregreje.
Pri nakupu mleka v prahu je potrebno preveriti, da NIMA dodanih sladkorjev. Takšnega ne smemo uporabiti. Za količino bi se nekako držala do cca 30 g na kilogram maščob (torej do 3%). Mleko (katerokoli mleko) v prahu milu dodaja nežnost in pripomore pri zadrževanju vlage na koži – seveda pa pomnite, da milo ostaja milo.
O tem, kako maščobe vplivajo na milo pa vas še enkrat pozivam, da si preberite objavo o izbiri maščob v milu. Vosek seveda dodamo v osnovne maščobe 🙂
Lp
Toncika M · 29. novembra, 2014 ob 11:16
Glede voska v milu pa si preberite objavo Vosek in njegova uporaba v kozmetiki, tam dobite vse odgovore
lp
Zana Potocnik · 11. decembra, 2014 ob 03:25
Šele sedaj sem videla da ste mi že davno tega odgovorila, pa odgovora nisem videla ker mi ga je vrglo pod spam😣 sedaj razumem kaj je bila napaka. Glede kozjega mleka bom poskusila v bližnji prihodnosti pa da vidimo… ☺ ali mogoče veste za kaj se uporablja prah sadja pri izdelavi mila, gre za vonj mogoče?
Hvala za odgovore in vašo nesebicnost pri predaji znanja na druge ☺☺☺
Toncika M · 13. decembra, 2014 ob 11:59
Živjo,
sadni prah se bolj kot ne uporablja za marketinške namene. Milo z bananinim prahom – kaj se ne sliši fino? Tako barva in vonj sadja v prahu se pod vplivom NaOH precej razblinita, barva se lahko celo grdo spremeni… je pa odlična prodajna poteza, če se napiše "milo z dodatkom malin" 🙂 🙂
Lp
Zana Potocnik · 14. decembra, 2014 ob 01:44
Ja res se slisi super:) sedaj pa zares se zadnje vprasanje. Zasledila sem da da tudi vi kupujete pri manske tudi jaz sem do sedaj kupovala in sicer s paypalom sedaj ga Nimam vec me pa Zanima ali se da placati po povzetju oz kako se se da to urediti ?
Hvala in lp
Toncika M · 15. decembra, 2014 ob 07:41
Živjo,
s plačilom po povzetju ne bo šlo – nihče ne pošilja v tujino na ta način. Pošljite mail gospe Silviji ali preprosto na info in vprašajte, ali vam lahko za naročene izdelke izdajo predračun in če lahko plačate preko spletne banke (torej z nakazilom direktno na njihov račun). Načeloma traja kakšen dan dlje, vendar pa sem skoraj gotova, da vam bodo ugodili 🙂
Lp
Naravna Kozmetika · 18. decembra, 2014 ob 01:54
Zdravo1
Na youtubu sm pogledala teniko swirlanja.Ni mi čisto jasno kako oni dosežejo trak ker je milo meša la cca 25 sekund in že dodala barve.Masa je bila še zelo tekoča.Kdaj se je imelo čas narediti trak?Sama bi tudi delala več barvno milo vendar če uporabljam karitejevo kakavovo in kokosovo maslo se masa zgosti in to ni možno na tak način izvesti kot prikazujejo na youtubu,Ali je potrebno delati taka mila bolj iz olivnega olja?Kaj mi svetujete?Pa ogromno barve dajo .Sigurno potem puščajo mila barvo a ne?
Lepo pozdravljena in lepe praznike.
Toncika M · 21. decembra, 2014 ob 09:13
Živjo,
večina videov na youtubu je ameriških… kar seveda pomeni, da so tudi recepti čezoceanski. Za swirlanje se navadno uporablja večja količina vode (američani zato uporabljajo 380 g vode na 1000 g maščob): masa ostane bolj tekoča in imamo nekoliko več časa, da izdelamo okrasna mila. Seveda pa morate pozabiti na uporabo kakavovega masla. Olivno olje, kokosovo maslo in nekaj kariteja še gre skozi, prav kakavovo pa se preveč hitro trdi.
Takšna swirlanja z redkotekočo maso priporočam takrat, ko imate že veliko kilometrine in spoznate trak, tudi če je masa redka in tekoča.
Jah, ogromno barve dajo. Takšna mila puščajo barvo na podstavku ali na robu umivalnika, pa tudi pena je… obarvana. Mila so sicer zares lepa, vendar imam osebno raje manj "živa" in bolj "normalna" mila 🙂
Lp
Naravna Kozmetika · 30. decembra, 2014 ob 08:39
Zdravo Tončka!
Imam še eno vprašanje glede kokosove maščobe.Sama uporabljam za mila kokosovo maščobo iz hoferja.Če sem vse skupaj prav razumela je ta maščoba hidrogenirana a ne?Imam pa tudi kokosovo olje od gisele bio.Kakšna razlika pride pri milih če bi dala kokosovo olje in ne kokosovo maslo iz hoferja?Ali to bio olje raje uporabim za izdelavo masla v mila pa še vedno dajem hoferjevo kokosovo maslo.Ali bo milo bolj kvalitetno z oljem?To mi res ni razumljivo.Lepo pozdravljena
Toncika M · 2. januarja, 2015 ob 17:01
Živjo,
kokosova maščoba iz Hoferja je hidrogenizirana, oz. vsaj deloma. Razlika med navadnim ali hidrogeniziranim kokosovim oljem je predvsem ta, da hidrogenizirano olje doseže prej trak in daje precej bolj gosto maso. Pri kokosovemu olju ta razlika sicer ni zelo velika, saj kokos že sam po sebi vsebuje precej nasičenih maščob (naj samo spomnim, da je hidrogenizacija pravzaprav umetni postopek "nasičevanja" maščob), postane pa zelo izrazit pri drugih oljih, npr. sojino, riževo itd.
Za milo lahko uporabljate enega ali drugega – po katerem boste posegala, je predvsem vaša odločitev. Priporočam, da si glede uporabe takšnih ali drugačnih maščob preberete objavo FAQ vprašanj. Prvo vprašanje je lahko tudi vprašanje o hidrogeniziranih/bio/navadnih oljih. http://moja-kozmetika.blogspot.it/2014/12/izdelava-mila-pogosto-zastavljena.html
Lp
Karin Frece · 27. februarja, 2015 ob 08:04
Pozdravljeni!
Včeraj sem izdelala svoje prvo milo(čisto osnovno z dodatkom eteričnega olja)ampak še čakam na rezultat ali je uspelo ali ne.Ker bi v prihodnje rada dodala tudi razne dodatke(suhe cvetove,začimbe,mleko v prahu,…)me zanika kolikšna je dodana količina teh dodatkov?Ali obstaja kakšna tabela ali članek o tem koliko g dodatkov dodati na npr.1000 g maščobe?Ali potrebno zato dodati kaj več vode,maščobe,luga ali enostavno naredimo milo kot običajno in na koncu dodamo samo dodatke?
Hvala za odgovor!
Karin
Toncika M · 9. avgusta, 2015 ob 14:13
Živjo,
nobena izmed naštetih dodatnih sestavin ne vpliva na količino ostalih. Začimbe, cvetovi, et. olja, dišave itd so dodatki oz. poljubne sestavine. Te sestavine dodajamo največkrat po občutku, v veliki večini primerov pa velja tako: et. olja in dišave dokler nam močno ne zadiši; suho cvetje in zelišča cca 1 jušna žlica na 1000 g maščob, cimet in klinčki raje čajno žličko. Mleko v prahu je zaradi vsebnosti sladkorjev lahko problematično, zato je potrebno več previdnosti ni veliko več izkušenj.
Za vse ostale dodatke pa kar korajžno: milo izdelate kot vedno, po traku vmešate dodatke in še enkrat premešate ter vlijete.
Lp
Elena Podbršček · 8. septembra, 2016 ob 09:38
Ojla,
sem začetnik pri izdelovanju mila in imam sledeče vprašanje. Zgodilo se mi je, da sem milo vlilva v silikonske kalupe (več manjših okroglih) in nekatera mila so se lepo strdila nekatera pa ne (vse sem vlivala iz istega lonca). Ali je mogoče to posledica nehomogenega mešanja olj in raztopine NaOH…kar mi sicer po eni strani ni ravno najbolj smiselno, saj sem mešala s paličnim mešalnikom.
Hvala za odgovor in lep pozdrav
Toncka Mavric · 29. januarja, 2018 ob 07:45
Pozdravljeni,
vzrokov je lahko več, od tega, da je bilo premalo zmešano, do tega, da je bilo preveč nenasičenih maščobnih kislin kot tudi to, da so bili nekateri modelčki premalo izolirani in da postopek ni stekel do konca…
Začetnikom vsekakor svetujem uporabo klasičnega "škatlastega" modela, kjer se vso maso vlije v isti kalup, da se tako lažje ohranja toplota in ima začetnik možnost preverjanja temperature.
LP
Tončka
Reberdar · 4. marca, 2018 ob 10:51
Pozdrav!
Negovalna olja, ki jih dodamo po traku, jih je potrebno upoštevati, ko se računa količina luga ali ne?
Količina vode, razlika v količini vode pomeni samo postopek izdelave, ali ima količina vode tudi kakšen drug vpliv pri izdelavi mila. In še tretje vprašanje, ko se dela recepz za milo, oziromako se izbirajo olja iz katerih bo milo, je edino pravilo, da se prav izračuna količina luga, ali je pri izbiri olj pomembno še kaj, ob tem, da pazimo na nasičena in na nenadičena olja.
Hvla za odgovor in lep pozdrav…DR
Toncka Mavric · 5. marca, 2018 ob 05:59
Pozdravljeni,
olja, ki jih dodamo po traku, je seveda potrebno računati v skupno količino olja ter tudi v izračun luga: http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/04/izdelava-mila-sap-vrednosti-in-izracun.html
Količina vode je različna pri različnih postopkih izdelave (topel postopek več, hladen postopek manj) ter načina krasitve, ki se jo namenimo izdelati. Okraševanje z milom pri hladnem postopku je lahko npr. swirl ali whipped. Swirl zahteva bolj tekočo maso, zato je včasih tudi vode več. Whipped nasprotno zahteva maso, ki se bo stepla, zato je tudi izbira maščob in količina vode prilagojena. Če izdelamo milo iz velike količine nasičenih maščob (ali skoraj samo iz nasičenih maščob), je priporočljivo, da je količina vode večja.
Pri izbiri maščob v milu pa svetujem, da si preberete kar objavo, namenjeno temu 😉 : http://moja-kozmetika.blogspot.si/2013/05/izbira-mascob-v-milu.html
Lp
Tončka
Reberdar · 11. marca, 2018 ob 04:17
Pozdrav!
Hvala za odgovor. Tončka, organiziraš morda tudi kakšne delavnice za izdelavo mila oziroma kakšnih drugih kozmetičnih izdelkov?
Mene predvsem zanima kakšen dober recept za izdelavo mazila in label s dodanim čebeljim propolisom.
Toncka Mavric · 12. marca, 2018 ob 05:32
Pozdravljena,
kot sem že namignila, delavnice bodo. Vsebine so v fazi priprave; ko bo vse izoblikovano, bo tudi objava na blogu in seveda preko newslettra.
Propolis je pa… hm, problematičen. Lahko se ga vključi v prahu, tinktura pa je težavna zaradi vsebnosti alkohola. Če bi ga izparili, bi dobili koncentrat, ki bi ga mogoče lahko vključili… nisem še poskusila, bi bilo pa za razmislit.
Lp
Tončka
Marija · 11. januarja, 2019 ob 14:16
Pozdravljena
Danes sem prejela tekoče kastiljsko milo in maram rečt , da sem razočarana, vonj ima po žarkem, a je to” normalno”‘? Vsi ga tako hvalijo. Kaj pa tisti , ki ga sami doma delate a ima tudi tak vonj a je bolj prijeten?Razmišljam, da bi se enkrat probala ampak bi se ga kar sama lotila , potem bi najbolj vidla razliko. Baje da ne izsušuje kože ni abraziven, …Tončka rešiteljica 😉 Kaj ti meniš? In seveda vse ostale , ki imate izkušnje z njim?
Tončka Mavrič · 14. januarja, 2019 ob 04:57
Živjo Marija,
vonj kastiljskega mila je …. tipičen, po umiljenem olivnem olju. Nekaterim je lahko neprijeten. Ne bi pa smel imeti vonja po žarkem. Če ima res vonj po žarkem, je najbrž kar za stran, žal.
Lp
Tončka