Emulgator v teoriji (in praksi)

Emulgator v teoriji (in praksi)

Emulgator je ena izmed najpomembnejših sestavin v vsaki kremi – brez emulgatorja zmes olja in vode ne bi bila emulzija, poleg tega pa lahko s pravilno izbiro emulgatorja vplivamo na mazljivost, kompaktnost oz. gostoto kreme ter na končni občutek na koži. Če ne upoštevamo njegovih tehničnih zahtev pa je stabilnost emulzije postavljena pod vprašaj, zato je nadvse pomembno, da dobro poznamo lastnosti posameznega emulgatorja tako v teoriji kot v praksi.

Emulgatorje lahko po različnih kriterijih delimo na več skupin. Lahko jih delimo na emulgatorje, primerne za naravno kozmetiko (torej takšni, ki so razgradljivi, pridobljeni iz naravnih sestavin ter z naravi prijaznim postopkom) ter na tiste, ki jih certificirana naravna kozmetika ne uvršča med sprejemljive.

Kot smo videli v prejšnji objavi lahko emulgatorje delimo tudi glede na to, kakšne emulzije ustvarijo. Torej imamo dve veliki skupini: emulgatorje za emulzije tipa O/V ter emulgatorje za emulzije tipa V/O. Takšna delitev je osnovana na lipofilnosti ali hidrofilnosti posameznega emulgatorja. Po mikrostrukturi emulzije, ki jo lahko emulgator ustvari pa jih delimo na emulgatorje, ki lahko oblikujejo strukturo tekočih kristalov, emulgatorje za mikro emulzije, nano emulzije itd.

Emulgatorje lahko delimo tudi po gostoti emulzije, ki jo je mogoče ustvariti. Tako imamo npr. emulgatorje za goste in kompaktne kreme, emulgatorje za losjone, emulgatorje za balzame, emulgatorje za emulzije v sprayu…. Po občutku, ki ga pustijo na koži pa bi jih lahko razvrstili na lahke, komaj zaznavne emulgatorje, težke emulgatorje, ki dajejo občutek nahranjene in negovane kože, na emulgatorje ki pustijo mehak pudrast občutek itd.

Nadalje lahko emulgatorje delimo po fizični obliki na trdne in tekoče. Tekoče emulgatorje lahko uporabljamo tudi v hladnem postopku, trdne pa moramo v večini primerov segrevati. Emulgatorje lahko delimo tudi na tiste, ki jih moramo dodati maščobni fazi ter na tiste, ki jih moramo dodati vodni fazi.

Pri praktični uporabi emulgatorjev moramo poleg vseh zgoraj naštetih informacij poznati tudi tehnične značilnosti posameznega emulgatorja. Vsak emulgator se obnaša drugače in vsak emulgator ima drugačne zahteve. Če torej na kratko povzamem, moramo pri vsakem emulgatorju poznati naslednje lastnosti:

• Je izbrani emulgator primeren za emulzije tipa O/V ali za V/O?
• Kakšno emulzijo lahko s tem emulgatorjem ustvarim? Kompaktno za v lonček ali tekoče mleko za telo?
• Ali potrebuje izbrani emulgator kakšen koemulgator?
• S katerimi sestavinami je nezdružljiv? Je občutljiv na elektrolite?
• Kolikšno maščobno fazo zahteva (v procentih)?
• Kakšna količina emulgatorja je potrebna (v procentih) za stabilno emulzijo?
• V katero fazo ga moram dodati – maščobno ali vodno?
• Na katero temperaturo ga moram segreti in pri kateri temperaturi moram združiti fazi?
• Koliko časa moram emulzijo mešati in kakšen postopek ohlajanja potrebuje?
• Koliko dodatkov v hladni C fazi lahko emulgator prenese?
• V katerem pH območju so emulzije s tem emulgatorjem stabilne?

Šele takrat, ko poznamo odgovore na vsa ta vprašanja in jih seveda tudi upoštevamo, lahko izdelamo stabilne emulzije. Poznavanje osnovnih tehničnih lastnosti in zahtev posameznih sestavin je nujno potrebno, če želimo formule za kozmetične izdelke ustvariti sami, glede na potrebe naše kože.