lp
Kati

ob opremljanju proizvodnega prostora moraš slediti načelom, ki jih zahteva dobra proizvodna praksa – GMP. Vsi predpisi so zbrani v Smernicah za dobro proizvodno prakso (GMP) – kozmetika in v Standardu ISO22716:2007. Iso standard in dokument za splošno usposabljanje je potrebno kupiti, dobiš pa ga lahko npr. na Slovenskem inštitutu za standardizacijo.

Načeloma potrebuješ več ločenih prostorov: skladišče za surovine, operativni (delovni) prostor, skladišče za izdelane izdelke, sanitarije. Potrebovala boš tudi prostor za dokumentacijo in papirje, saj GMP zahteva tudi sledljivost surovin, postopkov, lotov itd. Prostori morajo seveda biti čisti in suhi, površine pa pralne. Kot pralne površine se smatra vse, kar je pač preprosto za pranje in ne vpija: torej inox ja, les (pravi les) ne. Laminirana iverka (torej tista klasična za pohištvo, ki ima navadno sloj plastike čez) je načeloma v redu, je pa dobro, da je vsaj delovni pult v inoxu. Prozivodni prostor naj bi bil razdeljen na “otoke” oziroma predele: del, namenjen pripravi oziroma tehtanju, del, namenjen samemu mešanju, del, namenjen čiščenju opreme itd. Posamezni predeli lahko včasih sovpadajo, ne more pa npr. del, namenjen čiščenju (torej lijak s pipo) biti tudi namenjen tehtanju surovin.

Pri opremljanju za izdelavo mila moraš biti pozorna, da izbiraš materiale, ki so odporni na močne baze, torej npr. delovni pult ne sme biti iz kvarca. Talna obloga mora biti pralna, torej optimalno so to ploščice. Stenske obloge morajo prav tako biti pralne. V prostorih – še posebej v proizvodnem prostoru – moraš zagotavljati kvalitetno prezračevanje. Po standardih za kozmetične proizvodne prostore odpiranje oken v namene prezračevanja ne pride v poštev, prezračevanje mora biti izdelano s primernimi prezračevalnimi sistemi.

To je le nekaj osnovnih vodil in informacij. Vsekakor je prvi korak ta, da pridobiš dokument o GMP. Žal je plačljiv, vendar ga moraš imeti, prebrati in dejansko tudi upoštevati smernice.

Lp
Tončka

teh vprašanj je res veliko 🙂 Menim pa, da bi jih bilo vredno obdelati v samostojni objavi oz. postu, saj bo najbrž še koga zanimalo, kako se npr. lotiti voska ali pumpic. Prosim torej za malček potrpljenja, da vse skupaj izpišem in objavim 🙂

lp

sem začetnica pri kozmetiki in imam nekaj vprašanj pri embalaži. Stekleno je zame št. 1, a je steklena embalaža neprimerna za potovanja, v torbico ipd., ker je pač težka, pa tudi vseh "kuhinjskih" pripomočkov se ne da dobiti steklenih. Zato se počasi nagibam k plastiki, aluminiju in nerjavečemu jeklu, poleg tega so tudi razne pumpice in pokrovčki iz teh materialov.

In sedaj vprašanja:
Na kaj moram biti pozorna pri nakupu embalaže (poleg prostornine)?
Katera vrsta plastike je primerna za kreme, olja?
Ali lahko aluminij ali inox reagirata s kakšno od sestavin pri izdelavi kreme?
Kako naj očistim cevke na pumpicah in šprice?
Kako očistiti in posušiti kapalke?
Kako naj posušim stekleničko z ozkim grlom?
Je pranje z detergentom in vodo dovolj?
Ali je razkuževanje tako, da pripomočke in embalažo poškropim z etanolom in počakam da se posuši, dovolj?
Kako odstraniti trdovratno lepilo od nalepk s stekleničk – tisto, ki ne gre in ne gre dol, kljub namakanju, acetonu itd.?
Kako odstraniti vosek s posode, embalaže?
Zakaj bi bilo dobro ločiti pripomočke, ki jih uporabljam v kuhinji, od tistih, ki jih uporabljam za kozmetiko?
Kakšen možnar je priporočljiv pri izdelavi kozmetike (lesen, steklen, keramičen, iz kamna)?

Prosim, ne mi svetovati, da naj vsakič kupim novo embalažo 🙂 vem, da je to veliko lažje, kot pa se ubadati s čiščenjem in tvegati kontaminacijo, a okoljsko (pa tudi finančno) ni sprejemljivo.

Upam, da ne prosim preveč, nova vprašanja se mi namreč kar naprej rojevajo, ne najdem pa vseh odgovorov …

Hvala že vnaprej in lep pozdrav.