fbpx

[VIDEO] Kako izdelamo raztopino (gel) natrijevega hialuronata

Objavil Tončka Mavrič dne

Kako izdelamo raztopino (gel) natrijevega hialuronata

Natrijev hialuronat je ena izmed najboljših vlažilnih sestavin, ki jo lahko uporabimo v naših kozmetičnih izdelkih. Njena učinkovitost gre preko preprostih vlažilnih lasnosti, saj lahko pripomore k obnavljanju kože, odlična je tudi za občutljivo in poškodovano kožo, vizualno zgladi gube in pripomore k mlajšemu izgledu, hkrati pa naredi kožo bolj elastično.

Zaradi svojega večplastnega delovanja je natrijev hialuronat zares vsestransko uporaben: vključimo ga lahko v kreme za starejšo kožo, v kreme za občutljivo, suho ali mastno kožo, odlično se obnese v serumih, intenzivnih negah, izdelkih za moške itn.

Uporaba natrijevega hialuronata je preprosta, vendar le, če razpolagamo z že izdelano raztopino. Natrijev hialuronat je namreč povečini dobavljiv v obliki prahu, ki ga je težje vključiti v izdelke. Za lažjo uporabo zato navadno pripravimo 1% raztopino natrijevega hialuronata, ki jo nato lahko uporabljamo v vseh naših izdelkih.


8 Komentarjev

crasula · 18. maja, 2018 ob 08:28

O, prav lepa hvala. Torej samo pustimo. Kaj pa, če se nam mudi? 😉 Lahko tudi le intenzivno premešamo s paličnim mešalnikom?
Še vprašanje o destilirani vodi. Katero priporočate? Je tista iz dm dobra? In pa koliko časa po odprtju ima še rok uporabe?
Hvala in lep dan še naprej.
P.S. Odkar uporabljam le serume (oljni in vodni, torej ne krem) se mi zdi, da je moja koža še lepša. Hvala za pomoč

Toncka Mavric · 18. maja, 2018 ob 09:10

Pozdravljena 😉

Ja, če se ti mudi, se ti pač mudi. Takrat intenzivno mešaš in čakaš, da dobiš homogen gel. Drugega ti ne preostane. Je pa vseeno boljše, če damo hialuronat močit večer prej, pa tudi naš izdelek izgleda lepši 😉

Destilirana voda naj bi bila mikrobiološko neoporečna. To pomeni, da bi morala biti iz lekarne, saj destilirana voda, ki jo lahko kupimo v npr. DM-u za likalnike in podobno, ni mikrobiološko neoporečna.

Vendar – in tu imamo en lep vendar – iz osebnih desetletnih izkušenj in zagotovih večletnih izkušenj nekaj tisoč uporabnic italijanskega foruma, ki vse po vrsti uporabljamo "klasično" destilirano vodo (npr. DM) lahko rečem, da je za naše potrebe več kot odlična tudi takšna destilirana voda 😉 Po odprtju je uporabna v nedogled, pod pogojem, da je dobro zaprta. 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 18. maja, 2018 ob 14:12

Pozdravljena.

Super video, hvala:)

Imam pa vprašanje, ker sem marsikje zasledila, da kahko vmešamo hialuronsko kislino v vodo s paličnim če se nam mudi. V Sodobni kozmetiki sem zasledila, da hialuronsko kislino vmešavamo pri najnižji hitrosti mešalnika, ker pri visokih obratih razpade. Torej, je to mišljeno za samo hialuronako kislino ali tudi za natrijev hialuronat s katerim dejansko delamo?
Ne spada sicer sem, ampak bi vseeno vorašala. Doma imam hidroliziran kolagen v prahu. Ga lahko uporabim npr. V kremi in kako, ga samo raztopim v vodi in dodam v c fazi?oziroma kakšna je razlika med tem in inci:soluble collagen, ga vgrajujem v isti koncemtraciji, nekje med 3-10%?

Hvala in lep dan,

Mateja

Toncka Mavric · 18. maja, 2018 ob 16:57

Živjo Mateja,

priznam, da mi je informacija, da lahko hialuronska kislina ob previsokih obratih razpade, nova. Sem prav šla pogledat, kaj piše v knjigi in pravzaprav pravi "najnižja hitrost, pri kateri je še mogoče dobiti homogeno zmes". Koliko je to, je težko definirati. 😉

Nikoli in nikjer do sedaj v nobenih tehničnih listih proizvajalcev ali drugih virih nisem zasledila, da je potrebno dodajati pri nizkih obratih. Nasprotno, nekateri tehnični listi celo v navodilih dajejo kot eno izmed možnosti za izdelavo gela mešanje pri visoki hitrosti. Sem pobrskala tudi, če bi našla kakšno specifično informacijo o tem, pa žal nisem našla nič, tako da z gotovostjo ne morem trditi ničesar. Ne za hialuronat ne za kislino.

Vem, da so pri dodajanju v emulzije problematični drugačni tipi sestavin, kot npr. liposomi, ki se ob previsokih obratih enostavno "razbijejo". Hialuronat pa dejansko spada med polimere, tako kot npr. ksantan ali karagen in ne razumem zakaj bi se lahko uničil ob prehitrem mešanju. Morda bi bilo dobro povprašati SK 😉

Pri kolagenu se nam spet porodijo podobne težave kot pri ostalih proteinih 😉 Kolagen sam po sebi ni topen v vodi, šele s postopkom hidrolizacije postane topen. Zato naj bi "Soluble collagen" bil isto kot "Hydrolyzed collagen", vendar pa ne moremo kar posplošiti, da lahko vse uporabljamo v enakih odstotkih. Odstotek uporabe je namreč odvisen od velikosti delcev. Hidrolizirani proteini (kar kolagen tudi je) so lahko "bolj ali manj razbiti", se pravi so lahko še vedno v obliki verig ali pa so že bližje osnovnim gradnikom – aminokislinam. Večja kot je veriga, manjši bo njen odstotek uporabe. Krajši kot je gradnik, višji bo lahko odstotek uporabe… Seveda je pri tem potrebno paziti, ali imamo opravka z že izdelano raztopino ali s čisto snovjo.

Skratka, če imaš hidroliziran kolagen v prahu in nobenih dodatnih informacij in tudi nimaš kod povprašati (recimo pri dobavitelju!), boš morala primeren odstotek uporabe ugotoviti eksperimentalno. Osebno bi ti priporočala, da se omejiš med 0.2 in 2%, primerna količina pa bo tista, ki ti ne bo dajala neprijetnega občutka na koži. Kolagen namreč na koži naredi tanek film, ki je lahko v prevelikih količinah moteč. Tako moteč, da si ga boš zdrgnila 😉

Poskusi narediti najprej 2% raztopino (lahko samo 0,2 g v 9,8 grama vode) in se z njo namazati. Počakaj, da se na koži posuši. Če koža "zateguje" in imaš občutek, da je na njej "film", je koncentracija previsoka in lahko začneš primerno redčiti. Izdelani masi dodaj toliko vode, da boš dobila le 1% raztopino in se spet z njo namaži. Ponavljaj, dokler ne dobiš dobrega občutka. To je potem tista količina (odstotek), ki tudi v kremi ne bo moteča. Seveda pa se lahko zgodi, da bo tudi pri 2% povsem ok 😉

Kolagen sicer ne draži kože, tako da si lahko brezskrbna ob testiranju. Prevelika količina je zgolj neprijetna 😉

Žal druge pametnejše opcije nimam.

Lp
Tončka

Anonimni · 19. maja, 2018 ob 11:34

Pozdravljena.

Najlepša hvala za odgovor. Za hialuronsko kislino je tudi meni čudno, ker nikjer drugje ni to omenjeno, da bi jo morali pazljivo vmešati ipd. Bi bilo res potrebno povprašati na SK.

Hvala za nasvet s kolagenom, bom vsekakor poskusila, kakor ate mi svetovala 🙂 zanima pa me, ker ste napisali, da je lahko tako moteče da si ga lahko zdrgnemo. Pred časom sem poskusno naredila

Hidrolat sivke do 100
Natrijev hialuronat 0.6
ksantan gumi 0.1
vitamin b5 2
Med v prahu (honey powder& maltodextrin) 10
Cosgard 0.6

Serum se sicer takoj vpije, ampak kjer je malo debelejši sloj, ga lahko zdrgneš. Potem je najbrž problem v preveliki količini meda tako kot je s kolagenom?

Hvala in lep pozdrav,

Matena

Toncka Mavric · 20. maja, 2018 ob 05:10

Živjo Materja,

to, da je "moteče" in da bi to "zdrgnila" je pravzaprav občutek , kot bi imela nek sloj na koži, kot neko tanko kožico ali "film". Ne kot bi imela mastno, ampak suho, lahko celo zategujoče. Če je ta sloj debel, se lahko tudi fizično pozna (zelo lepo je tak "film" viden pri preveliki količini arabskega gumija).

Pri tvojem receptu pa je težava najbrž kar maltodekstrin, na katerega je vezan med. Bolj kot kozmetična bi rekla, da je to prehranska sestavina. V kozmetiki se jo uporablja povečini v kakšnih milih, kopalnih kroglah, maskah in podobnem, v emulzijah in serumih pa bolj ne, razen v minimalnih količinah – ravno zaradi maltodekstrina.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 28. junija, 2018 ob 06:56

Mateja, v upanju, da boš tole prebrala 😉

Posvetovala sem se z Nino Kočevar Glavač iz sodobne kozmetike glede tistega stavka o možnosti uničenja hialuronske kisline. Odgovor je takle:

Konkretnih znanstvenih podatkov in dokazov o fragmentaciji hialuronata ob visokih obratih ni, obstajajo pa teoretične možnosti. Zato je tudi v knjigi napisano "lahko" fragmentira, pa še to med zanimivostmi. Hialuronat je namreč velika molekula, kjer so funkcionalne skupine prilepljene na energetsko ugodnih pozicijah, kar bi nakazalo na stabilnost, vendar teoretično lahko te funkcionalne skupine ob uporabi dovolj velike sile prestavimo in s tem povzročimo fragmentacijo. Glede na to, da jasnih podatkov o nestabilnosti ob velikih obratih ni najti, to načeloma ne bi smel biti problem. Obstajajo pa raziskave in članki o vplivu strižne napetosti (=beri visokih obratov) na viskoelastične lastnosti hialuronata, kar pa še ne pomeni tudi fragmentacije.

Upam, da bo to razčistilo dilemo 😉

Lp,

Tončka

Anonimni · 30. junija, 2018 ob 11:22

Najlepša hvala za vaš trud, potem lahko zdaj brez strahu mešam s paličnim 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.