fbpx

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu kozmetičnih izdelkov? 2. del: Toniki, geli, serumi, emulzije, čistilna mleka

Objavil Tončka Mavrič dne

Na kaj moramo biti pozorni pri nakupu kozmetičnih izdelkov? 2. del: Toniki, geli, serumi, emulzije

Preden se v tej objavi začnemo ukvarjati z različnimi primeri izdelkov in njihovimi INCI, je dobro, da vsaj v dveh točkah povzamem na kratko vsebino prejšnje objave. Da je pri vrednotenju izdelkov najpomembnejši INCI seznam sestavin, smo že ugotovili. Vendar pa ni pomemben zgolj seznam kot tak oziroma prisotnost ali odstotnost neke sestavine; pomembno je tudi, kje se ta sestavina nahaja.

INCI seznam sestavin je vedno zapisan v vrstnem redu od sestavine, ki je je največ, do tiste, ki jo je najmanj. Sestavine, ki so prisotne v količinah, nižjih od 1% pa so lahko zapisane po poljubnem vrstnem redu.

Prav ta podatek o 1% je za nas še kako pomemben. Če ugotovimo, kje v INCI seznamu se nahaja meja enega odstotka, lahko tudi ugotovimo, ali so aktivne sestavine, rastlinska olja in druge sestavine naravnega izvora prisotne v funkcionalnih količinah ali so na etiketi zgolj zaradi lepšega videza…

Seznam sestavin, ki nam lahko pomagajo najti mejo enega odstotka, je naveden v prejšnji objavi, najpogostejši in najpomembnejši mejniki pa so konzervansi, zgoščevalci in dišave.

Toniki

To so izdelki, ki vsebujejo zgolj vodo in vodotopne sestavine oz. vsebujejo le majhne količine maščobnih snovi. Za to, da se maščobna snov poveže z vodo in tonik vseeno ohranja prozoren videz, morajo proizvajalci poseči po solubilizatorjih, alkoholu, propilen glikolu. Solubilizatorji so površinsko aktivne snovi oz. emulgatorji z visokim HLB, da pa je zmes prozorna (in ne bela, kot bi morala biti vsaka emulzija!), mora biti količina emulgatorja oz. solubilizatorja precej visoka. Alkohol in propilen glikol pogosto pripomoreta k prozornosti. Kljub temu, da je zelo lepo slišati, da tonik »vsebuje vitamin E« (naj opomnim, da ni topen v vodi!), pa je to s stališča nekoga, ki po toniku uporabi tudi kremo, povsem nesmiselno. Vitamin E lahko nanesemo s kremo, s čimer se izognemo uporabi tonikov s prekomerno količino solubilizatorjev.

Tipične sestavine tonikov so voda, hidrolati, alkohol, včasih tudi glicerin in konzervansi. Prav zaradi njihove preproste sestave, je iskanje meje enega odstotka največkrat nesmiselno. Takrat se preprosto sprehodimo med sestavinami in poskušamo ugotoviti, ali nam sestava ustreza ali ne.

Primer zelo preprostega in naravnega tonika:
INCI: Aqua, Hamamelis virginiana extract, Sodium benzoate, Tilia cordata extract.

Po slovensko: voda, izvleček nepozebnika, konzervans, izvleček lipe. Takšni naj bi bili toniki. Preprosti in naravni, po možnosti brez alkohola (oz. izjemoma, v manjših količinah). Kakšen dodatek vlažilne sestavine ne bi bil slab, vendar ni nujno potreben.

Drug primer tonika:
INCI: Water, Anthyllis vulneraria extract, Alcohol, Hamamelis virginiana bark/leaf extract, Fragrance, Linalool, Citronellol, Geraniol, Limonene.

Zelo naraven tonik, ki pa ima eno majčkeno pomanjkljivost. Če dobro preberemo INCI, bomo opazili, da ne vsebuje nobenega konzervansa, alkohol pa je precej visoko na seznamu. To nam daje misliti, da je količina alkohola tako visoka, da le-ta lahko konzervira.

Tretji primer:
INCI: Aqua, Propylene glycol, Sodium citrate dihydrate, Glycerin, PEG-40 Hydrogenated castor oil, Polysorbate 20, Sodium PCA, Hydrolyzed soy protein, Cyclodextrin, Vaccinum myrtillus, Vitis vinifera, Retinyl palmitate, Tocopherol, Linoleic acid, Paba, Citric acid, Methylchloroisothiazolinone, Methylisothiazolinone, Allantoin, Sodium methylparaben, Imidazolidinyl urea, Benzyl salicylate, Carboxaldeide, Buthylphenyl methylpropional, Linalool, Citronellol, Parfum, CI 14700.

Tonik, ki je daleč od naravnega in ki želi biti tonik, krema, vlažilni serum in kaj vem kaj še. Takoj za vodo najdemo propilen glikol, ki sicer daje koži mehak in svilnat občutek, vendar pa hkrati pripomore k vpijanju vseh ostalih (dobrih in slabih) sestavin. Za glicerolom najdemo kar dva (!) solubilizatorja: PEG-40 Hydrogenated castor oil in Polysorbate 20. To sta dva izmed najpogosteje uporabljenih solubilizatorjev, oba sta pridobljena z etoksilacijo. V toniku sta nujna, da lahko solubilizirata (torej do prozornega videza emulgirata) vitamin A in vitamin E.

Tonik kot tak ima veliko zanimivih sestavin – od vitaminov, rastlinskih izvlečkov (borovnice in vinske trte) pa vse do svilenih proteinov. Vendar bi prav te sestavine imele veliko boljši učinek (z manj dodanih nepotrebnih sestavin), če bi bile vključene v kremo; tonik pa bi ostal… tonik.

Geli in serumi na osnovi vode

Kot že samo ime pove, se v tej skupini znajdejo predvsem izdelki na osnovi vode. Navadno ne vsebujejo emulgatorjev, poleg vode pa lahko vsebujejo hidrolate, rastlinske izvlečke, aktivne ter vlažilne snovi in vitamine, zgoščevalce vodne faze (npr. ksantan, poliakrilati) ter seveda konzervanse.

Pri naravnih gelih iz certificirane kozmetike je določanje meje enega odstotka z zgoščevalnimi sestavinami lahko varljivo, saj je pogosto za dobro konsistenco potrebno poseči po večjih količinah ksantan gumija. Pri takšnih izdelkih je zato dobro, če lahko gel poskusimo in preverimo njegovo gostoto.

Vzemimo za primer gel za okolico oči:
INCI: Aqua, Alcohol, Rosa damascena flower water, Aloe barbadensis leaf juice, Glycerin, Dehydroxanthan gum, Sorbitol, Algin, Euphrasia officinalis leaf extract, Dipotassium glycyrrhizate, Malva sylvestris extract, Rosa damascena flower extract, Pyrus cydonia seed extract, Sodium hyaluronate, Lycium barbarum fruit extract, Parfum (Essential oils), PCA Ethyl cocoyl arginate, Lactic acid, Sodium lactate

Zelo naraven gel za oči, ki vsebuje obilico rastlinskih izvlečkov (med njimi tudi smetlika ali Euphrasia officinalis, ki naj bi lajšala težave z očmi) ter vlažilne in pomirjujoče sestavine. Mejo enega odstotka bi lahko postavili pri dehydroksantanu, lahko pa tudi pri alginu. Vse, kar je pod temi sestavinami, vključno z izvlečki, je v količinah, nižjih od 1%. Izdelek je po izbiri sestavin dober, seveda pa se spet srečamo s ponavljajočo se težavo nemških znamk: alkohol v večjih količinah. Če dobro pogledamo INCI, je to izdelek brez konzervansov, kar pomeni, da je alkohola v njem toliko, da lahko konzervira. Ali je res potrebno oči obremenjevati z alkoholom?

Primer seruma za mastno kožo:
INCI: Aqua, Aloe barbadensis gel, Potassium azeloyl diglycinate, Salix alba extract, Sodium hyaluronate, Camellia sinensis extract, Zinc gluconate, Potassium sorbate, Capryloyl glycine, Salicylic acid, Glycerin, Lavandula hybrida oil, Vanilla planifolia extract, Parfum, Linalool

Pri tem izdelku bomo zgoščevalce vodne faze zaman iskali. Mejo enega odstotka nam tako predstavlja lahko natrijev hialuronat ali pa celo izvleček vrbe. Pred tema dvema sestavinama najdemo dejansko aktivno snov – kalijev derivat azelaične kisline, ki uravnava izločanje sebuma. Ker se ta aktivna snov nahaja pred mejo enega odstotka, nam to lahko daje misliti, da jo je proizvajalec uporabil v zares aktivni količini (od 4-10%). V INCI najdemo še izvleček vrbe, cinkov glukonat in salicilno kislino, ki pripomorejo k izboljšanju aknaste kože.

Izdelkov na osnovi vode je na tržišču bolj malo, predvsem zato, ker se pri izdelavi raznih kozmetičnih izdelkov teži k vključevanju olj ali drugih snovi, topnih v maščobah. Kjer je maščoba, pa bo po vsej verjetnosti potreben tudi emulgator, zato se kaj kmalu znajdemo v naslednji kategoriji: emulzije.

Emulzije: kreme za obraz, roke, telo

Najpogostejše sestavine emulzij so voda, glicerol, maščobe, emulgatorji, zgoščevalci maščobne in vodne faze ter konzervansi. Največ je navadno vode, zato jo bomo našli na prvem mestu, najmanj pa je navadno zgoščevalcev vodne faze ter konzervansov.

Kreme za roke, obraz ali telo se med seboj bistveno razlikujejo le po dodatkih. Kreme za roke imajo povečini bolj preproste formule, kreme za obraz pa so pogosto zapleten labirint takšnih in drugačnih sestavin: vitaminov, izvlečkov, nanosomov, anti-age sestavin in drugega. V objavi bom kot primere INCI podala le primere krem za roke, saj je za začetno pridobivanje občutka več kot dovolj. Kreme za obraz in telo se vrednoti po istih kriterijih, le da smo pri kremah za obraz precej bolj pozorni tudi na dodatke.  

Če krema za obraz nudi »dolgotrajno vlaženje za suho kožo«, bo le-ta morala vsebovati vlažilne sestavine kot so npr. glicerol, natrijev hialuronat, sorbitol, natrijev laktat, Zinc PCA itd. Brez vlažilnih sestavin ni vlaženja – napis na etiketi pa je zgolj zavajanje. Če krema obljublja »anti-age« delovanje, vendar od vseh anti-age sestavin vsebuje le tokoferol, pa še ta se nahaja nekje med zadnjimi mesti v INCI ali zgolj nekje za mejo enega odstotka, lahko kremo mirno pustimo na prodajni polici. Enako velja za vse ostale kreme za obraz: voda, olja in emulgatorji so osnova, učinkovitost kremi pa dajo dodatki, vitamini, aktivne sestavine – brez njih je emulzija le emulzija, ne pa namenska krema za določen tip kože ali za določen tip težave.

Pri emulzijah kot prvi »znak« določanja količin pogosto iščemo glicerin. Le-ta je marsikdaj kar na drugem mestu, takoj za vodo, pogosto pa je tudi na kakšnem kasnejšem mestu. Na drugem mestu ga navadno najdemo bolj v vlažilnih kremah, v takem primeru je njegov odstotek lahko tudi visok (npr. glicerinska krema za roke). Po večini se količina glicerola vrti pod 5%, pogosto tudi manj. To je prvi podatek.

Drugi podatek pa je že znano iskanje meje enega odstotka. Vse, kar je med glicerolom in prvo sestavino, za katero vemo, da predstavlja mejo enega odstotka, je po vsej verjetnosti uporabljeno v »aktivnih« količinah.

Vzemimo za primer INCI neke kreme za roke. Najprej eno bolj »prazno«, silikonsko.
INCI: Acqua, Glyceryl stearate SE, Paraffinum liquidum, Glycerin, Cetyl alcohol, Dimethicone, Phenoxyethanol, Disodium EDTA, Methylparaben, Parfum, Calcium PCA, Tocopheryl acetate

Najdemo glicerin (na četrtem mestu, za emulgatorjem in za parafinom), ki bo torej po vsej verjetnosti v količini, nižji od 5%. Najdemo tudi prvi konzervans: Phenoxyethanol. Vse, kar sledi, je gotovo pod 1%: vitamina E in kalcija PCA (vlažilna sestavina) je v kremi le za spoznanje. Lahko bi preprosto rekli: parafinska krema z dodatki za lepši videz.

Bolj komplicirana krema:
INCI: Aqua, Glycerin, Petrolatum, Caprylic/Capric triglyceride, Ethylhexyl palmitate, Butylene glycol, Cetearyl alcohol, Propylene glycol, Stearate, Glycine soja oil, Lauryl lactate, Eucalyptus globulus leaf extract, Lupinus albus seed extract, Simmondsia chinensis seed oil, Squalene, Tocopheryl acetate, Peg-40 stearate, Carbomer, Dimethicone, Beeswax, Imidazolidinyl urea, Methylparaben, Hydroxyethylcellulose, Choleth-24, Trimethylsiloxysilicate, Parfum/Fragrance, Squalane, Ceteth-24, BHT, Disodium EDTA, Lanolin alcohol, Lecithin, Hyaluronic acid, Triethanolamine, Phosphoric acid.

Najdemo glicerin, ki je na drugem mestu. Gre za vlažilno kremo za roke, torej je lahko glicerina tudi več kot 5%. Poiščemo prvo snov, za katero vemo, da je gotovo pod 1%. To je Carbomer. Vendar pa je krema močno bela, pred Carbomerjem pa imamo vsaj dva rastlinska izvlečka: Eucalyptus globulus in Lupinus albus. Zelo verjetno je zato meja enega odstotka pred tema dvema sestavinama.

Ko postavimo dve mejni točki, pogledamo, kaj se nahaja med glicerolom in rastlinskimi izvlečki. Najdemo petrolatum (in to takoj za glicerolom!), sintetična mazljiva olja, topila za rastlinske izvlečke, zgoščevalce maščobne faze ter malo pred izvlečki sojino olje. Ker je sojino olje čisto pri koncu, že v bližini meje enega odstotka, ga je v kremi najbrž malo.

Vse, kar sledi rastlinskim izvlečkom, je prisotno v zelo majhnih količinah. To so jojobino olje, skvalen, vitamin E, konzervansi, dišave in vse ostalo. Če vse skupaj seštejemo, imamo opravka s kremo, v kateri osnovo predstavlja petrolatum in sintetična olja, vključene naravne sestavine pa so uporabljene bolj kot ne zaradi reklame.

Za primer še bolj naravna kreme za roke:
INCI: Aqua, Glycine soja oil, Alcohol, Olea europaea fruit oil, Glycerin, Butyrospermum parkii butter, Myristyl alcohol, Cetearyl alcohol, Glyceryl stearate citrate, Caprylic/Capric triglyceride, Cera alba, Cellulose, Calendula officinalis flower extract, Xanthan gum, Aloe barbadensis leaf juice, Tocopheryl acetate, Tocopherol, Ascorbyl palmitate, Helianthus annuus seed oil, Parfum, Limonene, Linalool, Geraniol, Citral, Citronellol, Farnesol, Benzyl benzoate

Najdemo glicerin, ki je na petem mestu. Torej je lahko v količini 5% ali manj. Poiščemo prvo sestavino, za katero vemo, da se jo uporablja v količini, nižji od 1%. To je ksantan gumi, imamo pa tik pred njim tudi izvleček ognjiča. Krema je precej bele barve, zato je lahko meja enega odstotka tudi pred tem izvlečkom.

Pred glicerolom najdemo sojino olje, alkohol in oljčno olje. Te sestavine so gotovo prisotne v precej visokih količinah, kar bi sicer bilo pohvalno, če ne bi med prvo trojico bil prav alkohol. Med glicerolom in mejnim enim odstotkom najdemo karitejevo maslo, zgoščevalce maščobne faze, emulgatorje, vosek in eno sintetično olje, kar nam daje misliti na bogato, mastno kremo. Za ksantanom najdemo alojo, vitamin E, vitamin C, sončnično olje ter dišavo, alergene in konzervans.

Čistilna mleka

Čistilna mleka za obraz so pogosto na meji med emulzijami in detergenti, zato jim pripada v tej objavi nekoliko posebno mesto. V grobem lahko čistilna mleka razdelimo na dve skupini: tista, ki vsebujejo površinsko aktivne snovi ter tista, ki jih ne vsebujejo.

Čistilna mleka, ki ne vsebujejo površinsko aktivnih snovi, so po naravi le preproste emulzije, zato branje INCI etiket ni kaj dosti drugačno od različnih krem za roke, obraz in podobno. Pri tem je dobro, da upoštevamo le dejstvo, da je prisotnost esterskih in drugih lahkih mazljivih olj (npr. Coco-caprylate, Isoamyl laurate, Octyldodecanol in podobni) v takšnih izdelkih zaželena. Čistilna mleka se morajo namreč spopasti s težko nalogo odstranjevanja ličil – prav tu pa se vsa tista »sintetična« olja izkažejo! Njihova topna moč za barvila in ličila je namreč večja od rastlinskih olj, posledično zato bolje odstranijo ličila, koža pa se manj razdraži.

INCI: Arachis hypogaea oil, Rosa centifolia water, Cera alba, Mel, Iris florentina extract, Glycerine, Rose centifolia extract, Styrax benzoin extract, Sodium borate, Methylparaben, Propylparaben

Čistilno mleko, izdelano na osnovi boraksa in čebeljega voska. Ker se cerotična kislina v čebeljem vosku v prisotnosti boraksa umili, imamo opravka z bazično emulzijo, izdelano na osnovi mila. Glede na to, da je njen namen ta, da se z njo umijemo in nato speremo, bazičen pH ni problematičen.

Drug sklop čistilnih mlek pa predstavljajo tisti izdelki, ki imajo v emulziji dodano tudi določeno količino površinsko aktivnih snovi, ki pa so navadno v precej majhnih količinah. V primeru naravnih izdelkov bomo po vsej verjetnosti imeli opravka z glukozidi (npr. Lauryl glucoside), pri manj naravnih izdelkih pa z različnimi variantami laureth sulfati (npr. Sodium laureth sulphate) in cocamidi (npr. Cocamide TEA) ali celo polisorbati. Namesto ekoloških mazljivih olj pa bomo našli kopico silikonov ali parafinov.

Primer ne najbolj naravnega čistilnega mleka:
INCI: Aqua, Ethylhexyl palmitate, Glycerin, Cyclopentasiloxane, Nymphaea alba flower extract, Rosa Gallica, Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer, Butylene glycol, Carbomer, Dipropylene glycol, Disodium cocoamphodiacetate, Magnesium laureth sulfate, Magnesium laureth-8 sulfate, Magnesium oleth sulfate, Peg/ppg 18/18 dimethicone, Propylene glycol, Sodium chloride, Sodium diglycolate, Sodium laureth sulfate, Sodium laureth-9 sulfate, Sodium oleth sulfate, Sodium palmitoyl proline, Triethanolamine, Disodium EDTA, Methylparaben, Phenoxyethanol, Quaternium-15

Čistilno mleko vsebuje kar celo serijo površinsko aktivnih snovi, gostoto pa mu daje akrilatni zgoščevalec Acrylates/C10-30 alkyl acrylate crosspolymer. Pri zgoščevanju detergentov se uporablja poseben akrilat, ki veliko bolje prenese elektrolite in se ga uporablja v količinah, višjih od 2,4%. Ker je v čistilnem mleku odstotek površinsko aktivnih snovi relativno nizek, bo najbrž tudi akrilata le malo, zato nam v tej formuli akrilat ne daje jasne meje enega odstotka. Koliko dejansko ga je, težko sklepamo. Prav tako nekoliko težje sklepamo, kje natančno se nahaja meja enega odstotka.

Pohvalno je, da se v tem izdelku izvlečki nahajajo pred akrilatom – če je akrilat v količini nad 1%, je izvlečkov kar precej. V nasprotnem primeru pa je lahko meja enega odstotka tudi pred izvlečki… Vendar pa ni pohvalna uporaba silikonov (Cyclopentasiloxane) ter cele serije ne najbolj milih površinsko aktivnih snovi.

Primer naravnega čistilnega mleka:
INCI: Aqua, Aloe barbadensis gel, Prunus amygdalus dulcis oil, Helianthus annuus seed oil, Cetearyl alcohol, Glycerin, Glyceryl stearate citrate, Glyceryl stearate, Coco caprylate, Sodium stearoyl lactylate, Lauryl glucoside, Xanthan gum, Capryloyl glycine, Potassium sorbate, Rosmarinus officinalis extract, Brassica napus seed oil, Sodium phytate, Parfum

Primeri takšnih INCI so bolj izjema kot pravilo, vendar obstajajo: polni dobrih sestavin na pravih mestih. Če na hitro pregledamo seznam sestavin, lahko mejo enega odstotka postavimo pri ksantan gumiju. Kar je za njim, je v zelo majhnih količinah. Na samem vrhu najdemo gel iz aloje, nato pa obilico mandljevega in sončničnega olja. Za njima imamo emulgatorje in glicerol, nato pa »sintetično« olje Coco-caprylate in površinsko aktivne snovi: Sodium stearoyl lactylate in Lauryl glucoside. Obe sta izjemno nežni do kože.

Tokratni pregled INCI seznamov se zaključi tukaj, na meji med emulzijami in detergenti. Ker je poglavje o površinsko aktivnih snoveh precej široko in teoretično bolj zahtevno, bom šampone, detergente in intimna mila obravnavala posebej v naslednji objavi.

 

Kategorije: DRUGO

22 Komentarjev

Anonimni · 29. marec, 2014 ob 13:35

Živjo,

poučna objava. Bi te pa povprašala o čistilnih mlekih. Lahko čistilna mleka s PAS uporabimo tudi na očeh? Trudim se namreč sestaviti učinkovito čistilno mleko za občutljivo kožo, ki z lahkoto odstrani maskaro, tudi vodoodporno. Mimogrede, kaj zamešati v maskaro, da bo vodoodporna? Več voska?

Lp, Hruška

toncika · 29. marec, 2014 ob 18:30

Živjo Hruška,

žal več voska ni najboljša izbira. Vosek namreč trepalnice obteži, hkrati se mazljivost precej poslabša. Pri izdelavi maskare je priporočljivo iskati "lahke" formule, ki omogočajo enostaven nanos. Najboljše waterproof maskare so izdelane s posebnimi polimeri, ki zagotavljajo obstojnost, a so izredno lahki na trepalnicah. Žal so na voljo le velikim kozmetičnim hišam, v domači izdelavi lahko nanje kar pozabimo.

Za občutljivo kožo je nasploh bolje, da se PAS izogibamo. Če že morajo biti v izdelku, naj bodo zelo dobro uravnotežene z maščobami – po domače povedano se izdelek ne sme peniti. Za predel okoli oči moramo biti tako pri izdelavi emulzij kot pri izdelavi čistilnih mlek (z ali brez PAS) pozorni na pH: ker je pH očesne sluznice okoli 7, morajo imeti tudi izdelki, ki so namenjeni negi in čiščenju oči, pH okoli 7.

Bodi pozorna tudi na konsistenco. Nekoliko bolj tekoče čistilno mleko se lepše razmaže, kar pomeni manj trenja in posledično manj težav pri občutljivi koži. Prav tako so pomembna sintetična olja: ker zvišajo topnost, je potrebnega manj drgnjenja, posledično manj draženja.

Lep večer 🙂

Anonimni · 29. marec, 2014 ob 18:55

Hvala za nasvete. Če povzamem:
– idelano bi bilo: emulzija iz sintentičnih olj
– če to ne zadostuje: dodam PAS, pazim, da se ne peni, to uravnavam z olji

V obeh primerih mora biti pH 7, konsistenca pa kar se da tekoča oz. mazljiva.
Kolikšen % olj pa priporočaš, raje več kot manj? Morda celo emulzijo v/o? Je bolje emulzija ali mešanica 2 v 1 brez emulgatorja, kjer maščobna faza plava na vodni (ne vem, kako se takim izdelkom pravi)?

toncika · 29. marec, 2014 ob 20:16

V emulzijo lahko brez skrbi vključiš tudi rastlinska olja, vendar dobršen del mastne faze nameni sintetičnim oljem.

Bistvo čistilnega mleka je, da odstrani umazanijo in make-up, da pušča čim manj sledi na koži in da se zlahka spere. Torej se vsekakor izogibaj emulzijam v/o: težko se odstranijo oz. sperejo (zunanja faza namreč ni voda), pa še ogromno maščobe ostaja na koži. Poleg tega PAS obvezno zahteva (in daje) o/v – pomni, da so PAS pravzaprav emulgatorji z visokim HLB!!

Odstotek olj je odvisen od kože. Občutljiva koža je namreč lahko bolj suha ali bolj mastna… poskusi najprej – reciva – s 15% maščob. Če imaš po uporabi občutek, da je koža mastna in moraš čistilno mleko še odstraniti z milom, je maščob preveč.

Meni zelo ustreza čistilno mleko, ki ga izdelujem z 20% maščob, od tega 10 sintetičnih olj in 10 rastlinskih olj. Nič masel, nič voskov, nič voskastih emulgatorjev. Kot emulgator uporabljam Tego Care LTP (tekoč, omogoča emulzije na hladno).

Izdelki, pri katerih ena faza plava na drugi, se imenujejo dvofazni (bifasic). Vendar tudi ti izdelki vsebujejo emulgatorje: ko izdelek pretreseš, se fazi medsebojno združita in ostaneta združeni nekaj minut. Ta začasna združitev omogoča dobro doziranje, dobro čiščenje in hkrati lažje spiranje. Lahko bi rekli, da so to "nestabilne emulzije", čeprav so več kot to. V teh izdelkih je PAS ravno toliko, da se ne emulgira in ravno toliko, da se čez čas lepo razdeli…

Skratka: poskusi najprej s preprosto emulzijo 🙂

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 18:46

Živjo,

vidim, da preveč poenostavljam dvofazne izdelke 🙂 Kako pa konzervirajo tak izdelek?

No, če bi se vseeno odločila izdelati poenostavljeno dvofazno čistilo brez emulgatorja, bi morala dodati Cosgard samo glede na težo vodne faze ali težo celotnega izdelka?

Sicer pa sem danes že preizkusila tvoje nasvete v novem čistilnem mleku:
3 % emulgator (glyceryl stearate, potassium stearate)
5 % mandljevo olje
7 % caprylic
84,24 % destilirana voda
0,15 % ksantan gumi
0,60 % Cosgard
pH med 6,5 in 7

Mleko je ravno pravo – z lahkoto odstrani maskaro, oči ne draži. Naj še kaj dodam?

Hvala za poduk o PAS – na HLB sem kot začetnik popolnoma pozabila.

Lep večer, Hruška

toncika · 30. marec, 2014 ob 18:59

Živjo,

tvoje je dobro vprašanje… ki pa nima enoznačnega odgovora. Kot veš, se konzervanse uporablja v razmerju od-do. Recimo za Cosgard je priporočena količina od 0,2-1%. Več kot je "problematičnih" sestavin (izvlečki, proteini ipd), več konzervansa je potrebno. Manj kot je stika s kisikom in človeškimi prsti, manj konzervansa je potrebno. In tako dalje… VEDNO se količino konzervansa dozira in določa glede na 100 g izdelka, ne pa na količino vode. Vendar pa več vode potrebuje nekoliko več konzervansa, manj pa pač manj. Vendar pa imajo industrijski proizvajalci na razpolago tehnologijo, ki je mi nimamo, zato lahko tudi natančno količino določajo glede na to, s čim bo izdelek prišel v stik in koliko časa naj bi izdelek zdržal (zato so navadno količine konzervansov v kupljenih izdelkih tudi visoke!). Bifazen sistem je popolnoma ENAK emulziji, le da nima emulgatorja. Še vedno imamo tu reciva 20% maščob in 80% vode. Podobno kot pri emulziji. Zato se držimo iste sredinske količine konzervansa – 0,6%. Če bi imel izdelek le 10% vode, bi bilo več kot priporočljivo znižati količino konzervansa 🙂

Kaj bi še dodala? Morda še kakšno drugo vrsto sintetičnega olja (npr. octyldodecanol), saj imajo estri, etri in alkoholi nekoliko drugačno topnost. Drugače pa ne bi ničesar dodala 🙂 Čistilno mleko mora pač očistiti. Tista, ki nahrani, neguje, vlaži in vse ostalo pa je krema. Toplo priporočam: nobene dišave. Kvečjemu lahko uporabiš hidrolate. V okolici oči se lahko dišave ali eterična olja zelo maščujejo…

Lep večer,
toncika

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 19:30

Hm, tole s konzervansom v emulzijah razumem. A dvofazni izdelek brez emulgatorja se mi zdi, da vseeno zahteva drugačno obravnavo. Tak, enostavni izdelek bi bil npr. 50 % olja, 50 % vode. In ker se voda in olje ne mešata, olja pa ni potrebno konzervirati, sem pomislila, da bi konzervirala samo vodno fazo. Od tu moje vprašanje. Dodala bi seveda Cosgard oz. vodotopni konzervans. Izdelek bi bil v tubi ali steklenički, da se ga da dobro pretresti in vliti na vato.

toncika · 30. marec, 2014 ob 19:35

Saj v emulziji konzerviramo tudi samo vodo… v maščobah ne rasejo bakterije 🙂 Vendar je priporočena količina konzervansa že izmerjena za take situacije – torej emulzije, kjer vode ni 100 temveč ravno toliko kot v bifaznem izdelku. Ni važno, ali gre za emulzijo ali ne. Količina vode je v obeh sistemih podobna, torej veljajo isti napotki.

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 19:38

No, prav 🙂 Hvala za pojasnilo 🙂

Anonimni · 29. april, 2014 ob 14:37

Živijo,

tudi jaz bi imela vprašanje. Izdelala sem si nekakšen serum za okrog oči iz čebeljega voska, kariteja in olj-vse skupaj pride cca 15ml oz cca 15g končenega seruma. Recept sem našla na enem tujem forumu, bi ga pa rada še obogatila s tokoferolom (Vitamin E), da malce zaščitim serum pred žarkostjo ter tudi zaradi dobrih lastnosti te sestavine (vlažnost, napeta koža,..) . Problem pa je, da pride na koncu le okoli 15g izdelka in ne vem koliko tokoferola bi lahko dodala? Sem prebrala vašo objavo o tokoferolu in ste napisala, da ga priporočate cca do 5% na 100g izdelka, torej 0,5g.

Prosila bi vas, če mi lahko napišete koliko gramov bi bilo smiselno dodati v ta moj serum, da ga nebi slučajno dodala preveč? Razmišljala sem, da bi ga dodala 1%, torej to, če preračunamo znaša cca 0,1g na 15g seruma. Bi bilo to vredu?

Hvala ter lp,
K.

toncika · 29. april, 2014 ob 18:32

Živjo,

kot vedno bo treba vedno preračunati celoten recept za 100 g – ne glede na to, kolikšno količino na koncu naredite. Edino tako lahko dobite idejo o odstotkih.

Kakorkoli: tokoferol se uporablja v količini do 5%. To pomeni 5 g na skupno 100 g izdelka, ne pa 0,5. Ravno zaradi takšnega preračunavanja je potrebno VEDNO izdelati recept za 100 g, le tako takoj vemo, v kakšnem odstotku so uporabljene sestavine, saj v takem primeru en gram odgovarja enemu odstotku.

Tudi v serum ga lahko dodate 1%, brez problema. Če 1% pomeni 1 g na 100 g kreme, bo za 10 g skupnega izdelka potrebnih 0,1g in za 15 g izdelka 0,15 g 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 5. maj, 2014 ob 16:33

Živijo,

najlepša vam hvala za popravek in natančno razlago. sem še enkrat šla skozi in ugotovila napako.

Vas bi pa rada še vprašala glede macerata, ki sem ga izdelala iz suhih ognjičevih cvetov-naredila sem ga po hladnem postopku, kot ste ga lepo opisali v eni izmed objav. Hladno stiskano olivno olje, ki sem ga vzela za osnovo velja namreč do 11/2014. Zdaj pa me zanima, ali bi ga lahko še s čim zaščitila pred žarkostjo-mogoče tudi s tokoferolom ali pa z oljem pšeničnih kalčkov? Imam ga pa cca 1 liter. Koliko tokoferola pa bi tukaj morala dodati, da bi bil učinkovit? Če ga dodam na 1liter 0,50%-ravno toliko, da preprečim žarkost olja, ga moram po mojem preračunavanju dodati natanko 5g? Upam, da se tokrat nisem zmotila :(. Za kako dolgo časa pa tokoferol zaščiti olje? Ali bo olje po tem datumu 11/2014 potrebno zavreči ali še je uporabno za izdelavo ognjičevega mazila?

Hvala za vašo pomoč,
K.

toncika · 5. maj, 2014 ob 19:10

Pozdravljeni,

dodajanje olja pšeničnih kalčkov ne bo nič pomagalo, pravzaprav je nesmiselno. To olje vsebuje cca 250 mg (miligramov!) vitamina E na 100 g olja, torej cca 0,25 g na 100 g olja. Če ga dodate maceratu, koliko tokoferola boste dejansko dodali? Gotovo ne dovolj, da bi olje bilo zaščiteno pred žarkostjo 🙂

Najboljša naravna izbira je seveda tokoferol (ne tokoferil acetat). Če imate 1000 g macerata, boste za doseganje 0,5% morali dodati 5 g tokoferola – tako kot ste izračunali. Tokoferol podaljša trajanje, za koliko časa, pa ni odvisno od tokoferola, temveč od vseh ostalih dejavnikov: kje ga hranite, pri kateri temperaturi, pri kolikšni osvetljenosti itd. Olje hranite na hladnem in v temnem prostoru, v tesno zaprti embalaži s čim manjšo količino zraku (če imate npr. 700 ml olja ga raje shranite v eno 500 ml steklenico in eno 200 ml stekleničko, ne pa 1000 ml steklenico. Tu je kontakt z zrakom namreč večji).

Vsaka sestavina ima rok trajanja, saj se lahko pokvari. Olje se pokvari takrat, ko postane žarko. Najboljši indikator trajanja je zato preprosto vonj. Tudi po 11/2014 bo olje lahko še uporabno. Lahko, vendar bo lahko tudi žarko. Če ima neprijeten vonj, ga ne uporabljajte. Če bo vonj še vedno enak, lahko olje še nekaj časa uporabljate, vendar pred vsako uporabo olje dobro povohajte. To najbolje storite tako, da kapljico ali dve kanete na kožo in močno zdrgnite, da se koža in olje segrejeta. Če ima le rahel vonj po žarkem, olje ni več uporabno.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 7. maj, 2014 ob 18:57

Živijo,

lepo se zahvaljujem za obširno in natančno razlago. Naredila sem si preveliko macerata-predvsem pa zaradi tega, ker rada izdelujem to ognjičevo mazilo in ga podarjam mojim najbližjim. Vendar po drugi strani je pa problem, ker koliko sem gledala po bio trgovinah ima to hladno stiskano olivno olje le cca 6 mesecev uporabe. Bom morala najti drugo taktiko glede tega ognjičevega olja. Mi lahko še poveste kaj bi se pa zgodilo z mazilom, če bi uporabila kar navadno olivno olje za maceriranje ognjiča in ne deviško hladno stiskano?

Imela pa bi še vprašanje za tokoferol-ali ga je potrebno imeti v hladilniku? Sem iskala po spletu-rada bi našla kakšno razpredelnico na primer katera olja je potrebno shranjevati v hladilniku. Imam kar nekaj olj, vendar ne vem, katera so posebej priporočljiva, da se shranijo v hladilniku-mogoče avokadovo, makademija?

LP, K.

toncika · 7. maj, 2014 ob 19:42

Dober večer,

olivno olje kupite raje pri kakšnem slovenskem proizvajalcu olja. Na Koperskem jih je veliko. Sveže stisnjeno olje ima rok uporabe do 18 mesecev, kar prodajajo trgovine pa je navadno že kar kakšno leto staro olje. Za maceriranje kakorkoli lahko uporabite katerokoli olje, ki ne postane žarko hitro (ni pomembno, da je deviško), npr. riževo olje, navadno olivno olje, pa tudi makadamijino itn. Važno je, da se ne kvari hitro.

Tokoferol ni potrebno hraniti v hladilniku. Dovolj je, da ga hranite na sobni temperaturi, zelo pomembno pa je, da ga hranite v temnem. Kar se tiče rastlinskih olj: navadno jih ni treba hraniti v hladilniku, dovolj je sobna temperatura. Bo pa hranjenje v hladilniku malček podaljšajo rok trajanja bolj občutljivih olj, ki postanejo hitro žarka. npr. boraga, dvoletni svetlin itn. V objavi o rastlinskih oljih in maslih je povezava na tabelo o sestavi rastlinskih olj, kjer je podano tudi jodovo število. Jodovo število je nekakšen indikator, kako občutljivo je olje: vsa rastlinska olja z jodovim številom nad 120-130 se smatrajo kot občutljiva, hitro postanejo žarka in zato jih tudi ni priporočljivo uporabljati v topli fazi emulzij. Poglejte si v tej tabeli vse podatke 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 9. maj, 2014 ob 17:01

Živijo,

danes kupila olivno olje italijanskega proizvajalca v Merkatorju s kar dolgim rokom uporabe-upam, da bo vredu, če je za jesti bo pa verjetno še za na kožo ;).

Jutri grem v izdelavo ognjičevega macerata. Še nekaj bi vas rada povprašala. V trgovini sem gledala, da je pisalo na ognjičevem olju/maceratu, da je razmerje: Droga – olje = 1:5. Vem pa ne kaj to pomeni? Jaz pa naredim ognjičev macerat tako, da dam nekje do polovice kozarca posušene ognjičeve cvetove čezenj pa prelijem vse do vrha olivno olje.

Hvala vam za info glede tokoferola-sem ga že pospravila iz hladilnika kar v omarco na hodnik na temno. Sem podrobno pogledala vašo tabelo-zelo poučna tako, da si jo moram sprintati.

Hvala in lp, K

toncika · 12. maj, 2014 ob 06:20

Živjo,

seveda je dobro tudi za kožo 🙂

Razmerje droga:olje pomeni zgolj in samo to, kolikšna je koncentracija rastlinskega materiala proti olju. 1:5 pomeni, da je na eno enoto rastlinskega materiala 5 enot olja: 100 g materiala in 500 gramov olja ali 200 g materiala in 1000 g olja. In tako naprej. O razmerjih si lahko preberete v objavi o rastlinskih izvlečkih (ne o maceratih).

Kot sem že velikokrat napisala, je postopkov za izdelavo maceratov veliko in vsi se med seboj razlikujejo. Macerati spadajo med tradicionalne ljudske izdelke, zato je variant ogromno, nobena ni povsem napačna in nobena ni povsem pravilna.

Lp
toncika

Anonimni · 12. maj, 2014 ob 06:49

živijo,

ga. Tončika, še enkrat se vam iskreno zahvaljujem za vse vaše znanje in napotke. O maceratih, koliko sem si prebirala, obstaja res veliko variant za njihovo pripravo. Hvala za prijaznost,

LP, K

Anonimni · 2. junij, 2014 ob 15:19

Živjo, lansko leto sem prvič izdelala kremi iz ognjiča in sivke. Uporabila sem le sveže cvetove, mandljevo olje in čebelji vosek. Letos bi rada zadevo malo nadgradila, saj je bil moj izdelek precej masten. Po opravljeni "internetni raziskavi" sem ugotovila, da za dodajanje vode v kremo potrebujem konzervans in emulgator. Odločila sem se za Cosgard, kot emulgator pa bi uporabila lanolin. Še pred nakupom pa me zanima, če sem se odločila za v redu, oziroma kompatibilne sestavine? Torej: čebelji vosek, mandljevo olje, lanolin in cosgard konzervans. Najlepša hvala že v naprej! 🙂

Toncika M · 2. junij, 2014 ob 17:39

Zivjo, izbira ne bo najboljsa. Lanolin NI emulgator, lahko pa v anhidridni obliki vpije oz. veze nase so 25% vode. Kombinacija voska, lanolina, mascobe in vode bo se vedno dala krepko mastno in voskasto mazilo. Ce zelite izdelati kremo kot jo najdete v trgovini – torej vpojno in nemastno- boste morali poseci po drugem emulgatorju.

Lp

Anonimni · 2. junij, 2014 ob 18:56

Očitno je zadeva bolj komplicirana, kot sem si predstavljala. 🙂 Glede na to, da ne pričakujem kreme kot iz trgovine, me zanima če obstaja kakšna bolj preprosta oblika izboljšanja strukture moje kreme, morda kakšna verzija brez uporabe vode in konzervansa?

Toncika M · 3. junij, 2014 ob 07:47

Katerakoli kombinacija mascob in voska, ki ne vsebuje vode (in konzervansa) bo mastna in voskasta. To je neizogibno. Samo emulzija tipa o/v je lahko hitro vpojna. Resitev je lahko npr. uporaba pirogenske silike, ki jo zmesamo z olji (cca 7-10% silike) in tako dobimo lipogel. Vendar boste siliko nasli le v nekaterih italijanskih spletnih trgovinah, drugje je ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja