fbpx

Teorija emulgatorjev: 2. del – izbira in kombinacija emulgatorjev

Objavil Tončka Mavrič dne

Teorija emulgatorjev: 2. del – izbira in kombinacija emulgatorjev

 

Kot smo videli v prejšnji objavi, sta za pravilno uporabo in izbiro emulgatorjev pomembni dve informaciji: HLB emulgatorja (ki nam pove, ali je to lipofilen ali hidrofilen emulgator ter ali bo tvoril emulzije v/o ali o/v) ter moč emulgatorja.     

HLB emulgatorja

Če na hitro obnovimo: HLB je številčna vrednost, ki se jo po kompleksnih izračunih določi emulgatorju. Emulgatorji lahko zavzemajo HLB vrednosti od 1 do 20. Emulgatorji, ki imajo vrednost od 1 do 10, so bolj lipofilni (maščoboljubni); emulgatorji, ki imajo vrednost od 11 do 20 pa so bolj hidrofilni (vodoljubni). Pri tem pride za ustvarjanje stabilnih emulzij v poštev le ozek pas lipofilnih in hidrofilnih emulgatorjev.

Za emulzije v/o so najprimernejši emulgatorji s HLB 4-6 
Za emulzije o/v so najprimernejši emulgatorji s HLB 8-12.
 
Seveda pa ne smemo pozabiti, da lahko s kombinacijo hidrofilnega in lipofilnega emulgatorja dobimo nov sestavljen emulgator, katerega HLB se lahko zelo približa optimalni vrednosti za izdelavo emulzije o/v.  

Moč emulgatorja

Tudi o tem sem podrobno pisala v prejšnji objavi. Glede moči emulgatorja si moramo najprej zapomniti, da podatek o HLB vrednosti ni podatek o moči emulgatorja. Pri tem velja posebej opozoriti: moč emulgatorja nima nobene neposredne povezave z morebitno agresivnostjo le-tega. Ko govorimo o moči emulgatorja, govorimo le o njegovi sposobnosti, da lažje ali težje tvori stabilno emulzijo.  
 
Pravzaprav neke številke ali oznake o moči emulgatorja ni. Moč nekega emulgatorja spoznamo le z uporabo in preizkušanjem. Pri tem imamo več vodil. Neko osnovno informacijo lahko dobimo že z ocenjevanjem njegove fleksibilnosti in prilagodljivosti. Moderni emulgatorji so npr. sposobni tvorjenja emulzij z zelo različnimi sestavinami maščobne faze, tistih bolj sintetičnih in tistih bolj naravnih, vitamini, UV filtri in podobno.  

Prav tako je eden izmed kazalcev njegova sposobnost tvorjenja stabilnih emulzij različnih gostot. Najtežje dosegljive so tako npr. stabilne sprej emulzije; dobrih emulgatorjev, ki to omogočajo, pa je izredno malo. Moč emulgatorja je (posledično ali sorazmerno) povezana tudi s potrebo ali zahtevo po uporabi koemulgatorjev ali drugih dodatnih stabilizatorjev. Šibkejši emulgator navadno potrebuje vsaj enega ali več koemulgatorjev.  

O moči emulgatorja lahko sklepamo tudi po odstotku uporabe: nekatere emulgatorje moramo uporabljati v količinah 5 ali 10%, spet drugih zadostuje le 1%. Moč emulgatorja se kaže tudi s tem, koliko dodatkov v hladni C fazi lahko prenese. Katerikoli dodatek v hladni C fazi namreč močno vpliva na stabilnost emulzije, še posebej to velja za macerate, rastlinske izvlečke, aktivne snovi v prahu itd. Marsikateri emulgator prenese le nekaj odstotkov takšnih problematičnih sestavin, spet drugi emulgatorji dopuščajo veliko večje C faze.  

Emulgator na toplo in na hladno

Glede na to, kako jih lahko uporabljamo, ločimo v osnovi dva tipa emulgatorjev: emulgatorje na toplo in emulgatorje na hladno. Emulgatorji na toplo so navadno v obliki trdih, voščenih peletov, kroglic, lusk ali tudi v prahu. Ker so po naravi trdni, lahko z njimi izdelamo emulzije samo in zgolj tako, da jih stopimo. Seveda to pomeni, da moramo vodno in maščobno fazo segreti, nato pa emulgiramo. Primeri takšnih emulgatorjev so Methyl glucose sesquistearate, PGE-3 methylglucose distearate, Olivem 900 (Sorbitan olivate) in Olivem 1000 (Sorbitan olivate, Cetearyl olivate), Montanov 68 (Cetearyl glucoside, Cetearyl alcohol), Montanov L (C14-22 alcohols, C12-20 alkyl glucoside), Cetearyl glucoside, Glyceryl stearate citrate v obliki peletov, Glyceryl stearate SE, Cera bellina (PGE-3 beeswax), Plantec OP2 itd.  
 
Emulgatorji na hladno so lahko v obliki tekočine ali v obliki prahu. Z njimi lahko izdelujemo tako emulzije na toplo (torej s segrevanjem obeh faz) ali na hladno – fazi torej emulgiramo pri sobni temperaturi. Takšnih emulgatorjev je v primerjavi z emulgatorji na toplo precej manj. To so npr. Tego care LTP (Sorbitan laurate, PGE-4 laurate, Dilauryl citrate), PGE-3 oleate, PGE-3 sorbityl linseedate, PGE-3 polyricinoleate, PGE-10 laurate, lisolecitin, Sucragel AOF (Glycerine, Prunus amygdalus dulcis oil, Citrus aurantium dulcis fruit water, Sucrose laurate), Glyceryl stearate citrate (samo če v obliki prahu!) itd.  

Pri emulgatorjih na hladno velja omeniti tudi ti. emulgirajoče zgoščevalce ali kot jim strokovno pravijo v tujini: polimerni emulgatorji. Primer naravnega polisaharidnega (polimernega) emulgatorja je arabski gumi, ki zaradi posebne narave lahko emulgira določeno količino olj. Arabski gumi je zaradi različnih dejavnikov precej neuporaben: emulziji ne da čisto nobene gostote, po naravi je precej šibek emulgator (količina olja mora biti kar nekajkrat manjša od količine emulgatorja!), emulgira lahko le zelo majhne količine maščob, poleg tega pa lahko v nekoliko večjih količinah na koži pusti neprijetno suho plast, ki kožo vleče.  

Industrijska znanost in seveda napredno znanje nekaterih proizvajalcev pa sta prinesla tudi akrilatne polimerne emulgatorje. Slednji ne spadajo med sestavine, dovoljene v Ecocert kozmetiki, vendar pa jih velja omeniti in se z njimi vsaj spoznati. Polimerni emulgatorji so po videzu in občutku izredno podobni akrilatnim zgoščevalcem (razni carbopoli, carbomeri in poliakrilati), vendar poleg tega, da zgostijo vodno fazo, tudi emulgirajo precej visoke količine olj. Uporaba dodatnih emulgatorjev sploh ni potrebna. Emulzije s poliakrilatnimi zgoščevalci so zelo lahke, osvežujoče, primerne za mastno kožo in za poletne dni. Za izvedbo večkratnih emulzij (v/o/v) je uporaba polimernih emulgatorjev neizogibna. Polimernih emulgatorjev je le peščica, njihova komercialna imena so Tego carbomer 341ER (šibek), Pemulen TR1 in Pemulen TR2. Tako kot emulgatorji, ki sem jih naštela v prejšnjem odstavku, so tudi polimerni emulgatorji primerni za izdelavo emulzij na hladno in toplo.  

Prednost izdelave emulzij na hladno je predvsem ena: ker faz ni potrebno segrevati, se izognemo problematični hladni C fazi, v katero seveda spadajo vsi toplotno občutljivi izvlečki, vitamini in ostale aktivne snovi. Z uporabo emulgatorjev na hladno lahko vse vodotopne sestavine vključimo v A fazo, vse maščobne sestavine pa v B fazo, nato pa emulgiramo. In krema je zaključena. Posebnost oz. izjemo predstavljajo le tiste sestavine, za katere moramo pred in po dodajanju emulziji skrbno preveriti pH ter vse tiste sestavine, ki bi lahko negativno vplivale na stabilnost, če bi jih dodali v eno ali drugo fazo pred emulgiranjem.  

Enostaven in sestavljen emulgator

V prodaji lahko najdete različne vrste emulgatorjev, nekateri vsebujejo le eno sestavino, nekateri pa kar celo druščino. Emulgatorje, ki jih dobimo na tržišču, lahko razdelimo v osnovi v dve skupini: enostavne in sestavljene emulgatorje.  

Enostaven emulgator je tisti, ki vsebuje samo eno sestavino – torej sebe, kot emulgator. Lahko so trdni, tekoči, v prahu, peletih itd. Primer takšnih emulgatorjev so npr. Methyl glucose sesquistearate, PGE-3 methylglucose distearate, Olivem 900 (Sorbitan olivate), Cetearyl glucoside, Glyceryl stearate citrate, Cera bellina (PGE-3 beeswax), Glyceryl stearate, PGE-3 oleate, PGE-3 sorbityl linseedate, PGE-3 polyricinoleate, PGE-10 laurate, lisolecitin itd. Vsi ti emulgatorji so »čisti« – ne vsebujejo ničesar drugega kot samo sebe. Nekateri izmed teh lahko stabilno emulzijo dajo čisto sami, nekateri pa potrebujejo še nekaj pomoči. Ta pomoč je lahko dodaten koemulgator ali pa dodaten zgoščevalec maščobne faze. V vsakem primeru mu moramo pomoč priskrbeti mi.

Na drugi strani imamo na razpolago tudi obilico sestavljenih emulgatorjev. Le-ti so sestavljeni iz vsaj dveh sestavin, pri čemer je ena sestavina emulgator, druga (ali druge) pa so lahko koemulgatorji ali pa zgoščevalci maščobne faze. Sestavljeni emulgatorji so Olivem 1000 (Sorbitan olivate, Cetearyl olivate), Montanov 68 (Cetearyl glucoside, Cetearyl alcohol), Montanov L (C14-22 alcohols, C12-20 alkyl glucoside), Plantec OP2 (Glyceryl stearate, Cetearyl alcohol, Stearic acid, Sodium lauroyl glutamate), Tego care LTP (Sorbitan laurate, PGE-4 laurate, Dilauryl citrate) itd. Tudi ti emulgatorji včasih potrebujejo dodatno pomoč, vendar navadno ne potrebujejo koemulgatorjev, temveč zgolj dodatne zgoščevalce maščobne faze.

Kaj je emulgator, kaj je koemulgator in kaj zgoščevalec maščobne faze?

Najpreprostejši odgovor bi bil sledeč: emulgator je tista snov, ki emulgira in ima neko HLB vrednost. Koemulgator je tista snov, ki emulgatorju pomaga emulgirati in ima navadno neko (nižjo) HLB vrednost. Zgoščevalec maščobne faze pa… relativno zgosti maščobno fazo, nima pa HLB vrednosti

Ko govorimo o (sestavljenih) emulgatorjih za emulzije tipa o/v, pogosto naletimo na izraz »emulgator« in »koemulgator«. V tem primeru se z besedo emulgator navadno nanašamo na tisto snov, ki ima višji HLB, z besedo »koemulgator« pa označujemo tisto snov, ki ima nižji HLB. Najbolj pogosta napaka, s katero se bomo srečali je, da kot »koemulgator« poimenujejo sestavine, ki niso emulgatorji, temveč zgolj zgoščevalci maščobne faze oz. stabilizatorji.  

Za jasnejše razumevanje vzemimo dejanski emulgator, Plantec OP2. Le-ta vsebuje tako emulgator kot koemulgator in seveda obilico zgoščevalcev maščobne faze. Njegov INCI je Glyceryl stearate, Cetearyl alcohol, Stearic acid, Sodium lauroyl glutamate. Izmed teh sestavin je le en emulgator, to je Sodium lauroyl glutamate (hidrofilen emulgator, visok HLB). Prav tako imamo samo en koemulgator, to je Glyceryl stearate (lipofilen emulgator, nizek HLB, zato ga imenujemo koemulgator). Ostale sestavine so zgoščevalci maščobne faze: Cetearyl alcohol in Stearic acid.  

Cetilni alkohol, cetearilni alkohol, cetilni palmitat (ali spermaceti) in stearinska kislina niso koemulgatorji, temveč zgoščevalci maščobne faze ali, če želite, stabilizatorji. Žal je poimenovanje kot koemulgatorji precej razširjeno, celo znani (in že pokojni) italijanski kozmetolog Proserpio je cetilni alkohol uvrstil med lipofilne emulgatorje. Razlogov za takšno klasifikacijo je več, predvsem velja tu omeniti hidroksilne skupine, ki jih ima cetilni alkohol in zaradi katerih se del sestavine pomakne v vodno fazo, kjer pripomore k stabilizaciji. Vendar pa te hidroksilne skupine (naj spomnim, da jih ima tudi čebelji vosek, za katerega že vemo, da ni emulgator) in lastnost, da se deloma pomakne v vodno fazo, iz cetilnega alkohola še ne naredijo pravega emulgatorja. Cetilni alkohol, cetearilni alkohol, stearinska kisline in cetil palmitat potrebujejo za to, da se vključijo v emulzijo, emulgator. Vse te sestavine imajo tudi svoj zahtevani HLBR: cetilni in cetearilni alkohol imata HLBR med 15 in 16, stearinska kislina HLBR 15, cetilni palmitat pa HLBR 10.  

Velja posebej opomniti: kljub temu, da cetilni in cetearilni alkohol ne spadata med emulgatorje (ali koemulgatorje) lahko uspešno pripomoreta k stabiliziciji emulzij. Za zgoščevanje maščobne faze emulzij pa je veliko učinkovitejši npr. Cetyl palmitate.  

Kombiniranje emulgatorjev, koemulgatorjev in zgoščevalcev maščobne faze

Eno izmed prvih pravil, ki si jih pri uporabi emulgatorjev moramo zapomniti je to, da sta dva vedno bolje kot eden. Torej: uporaba dveh emulgatorjev (najsi bosta oba kot emulgatorja ali emulgator in koemulgator ali emulgator in stabilizator) daje boljše rezultate kot uporaba enega samega emulgatorja. Izboljšave se ne tičejo zgolj stabilnosti emulzij, temveč tudi prijetnosti ob uporabi, mazljivosti, kompaktnosti, gostoti in še čem.  

a) kombinacija emulgatorja z zgoščevalcem maščobne faze. Zgoščevalci maščobne faze, še posebej cetilni in cetearilni alkohol, zaradi svoje posebne lastnosti, da se med emulgiranjem pomaknejo proti vodni fazi, pomagajo stabilizirati emulzijo. Pri tem le deloma vplivajo na gostoto in žal zmanjšajo mazljivost. Nekateri emulgatorji že vsebujejo kombinacijo enega in drugega, npr. Montanov 68 (sestavljen iz emulgatorja cetearyl glukozida in zgoščevalca cetearilnega alkohola), pri drugih pa pare sestavljamo sami. Sestavljeni emulgatorji so pač že sestavljeni in njihovega učinka kaj preveč ne moremo spreminjati, pri enostavnih emulgatorjih pa lahko z večjo ali manjšo količino dodanega zgoščevalca maščobne faze bistveno vplivamo tako na mazljivost kot tudi na belo sled. Vse preproste emulgatorje lahko po želji kombiniramo z zgoščevalci maščobne faze: Methyl glucose sesquistearate, PGE-3 methyl glucose distearate, lisolecitin, Glyceryl stearate citrate, Cetearyl glucoside itd. Zgoščevalce maščobne faze lahko dodajamo tudi emulgatorjem, ki se jih uporablja na hladno. Pri tem bomo seveda emulzijo morali izdelati po toplem postopku (z ločenim segrevanjem obeh faz).  

b) kombinacija emulgatorja (visok HLB) s koemulgatorjem (nizek HLB). Tako kot lahko kupimo že izdelano kombinacijo emulgatorja in zgoščevalca maščobne faze, lahko kupimo tudi kombinacijo emulgatorja in koemulgatorja, primer za to je npr. Lamecreme (Glyceryl stearate, Glyceryl stearate citrate). Nove, drugačne pare lahko ustvarimo tudi sami, vendar lastna kombinacija zahteva vsaj okvirno preračunavanje končne HLB vrednosti, saj lahko s preveliko količino enega ali drugega emulgatorja dobimo le nestabilno emulzijo. O tem, kako preračunamo HLB vrednost kombinacije dveh emulgatorjev, si preberite v prejšnji objavi.  

Tvorba novih kombinacij z uporabo močno hidrofilnega in močno lipofilnega emulgatorja je vsekakor redek pojav v izdelavi domače kozmetike, najpogosteje se omeji na uporabo tekočih poliglicerilnih emulgatorjev kot npr. PGE-10 laurate (HLB 16) in PGE-3 sorbityl linseedate (HLB 6,5). Izbrana emulgatorja sta relativno močna in dajeta stabilne emulzije. Najboljše kombinacije emulgatorjev in koemulgatorjev so tiste, ki kombinirajo dve podobni snovi. Emulgator Lamecreme združuje dva stearata – enega z nizkim HLB (Glyceryl stearate) in enega z visokim HLB (Glyceryl stearate citrate). Podobno Olivem 1000 združuje dva estra oleinske kisline (dva olivata): Cetearyl olivate in Sorbitan olivate. Tudi pri poliglicerilnih (PGE) emulgatorjih bi bilo bolje, da bi združevali podobne sestavine (npr. PGE-10 laurate s PGE-1 laurate), vendar pa največkrat to ni mogoče, saj takšne sestavine marsikdaj ne obstajajo.

c) kombinacija dveh emulgatorjev – torej dveh sestavin z visoko ali nizko HLB vrednostjo. Če morda ni dovolj jasno: oba uporabljena emulgatorja morata imeti ali visok HLB (oba visok!) ali nizek HLB (oba nizek!). Če ima eden izmed njiju visok HLB, drugi pa nizek, govorimo o kombinaciji emulgatorja in koemulgatorja, kar pa spada v prejšnji odstavek.  

Pri kombiniranju dveh (ali celo več) emulgatorjev je potrebno precej izkušenj in seveda dobro osvojeno znanje. Prednosti takšnih kombinacij so predvsem v občutku na koži, medtem ko moramo za stabilnost še vedno poskrbeti z dodajanjem zgoščevalcev maščobne faze ali drugih stabilizatorjev. Pri tem je potrebno vedno imeti pred očmi, kakšno vrsto emulzij želimo izdelati: o/v ali v/o. Za emulzijo o/v bomo tako posegli po dveh hidrofilnih emulgatorjev, eden izmed lažje dosegljivih parov je Methyl glucose distearate in PGE-3 methyl glucose distearate, ki daje odlične emulzije. Če želite emulzijo tipa v/o pa boste kombinirali dva lipofilna emulgatorja, npr. Olivem 900 in PGE-3 oleate.  

Tudi v tem primeru so najboljše kombinacije tiste, v katerih združujemo podobne molekule, vendar je žal dostopnost sestavin za domačo uporabo relativno majhna. Poskusite lahko načeloma s katerimkoli parom emulgatorjev, nekateri pari se izkažejo za dobre, nekateri pa za nekoliko slabše. Kateri vam bo odgovarjal, morate presoditi vi. Vsekakor priporočam, da si najprej naberete nekaj izkušenj z enostavnimi in sestavljenimi emulgatorji, šele nato poskusite kombinacije izdelati sami.

Seveda je kombinacij še neprimerno več: tako imamo lahko v eni formuli dva emulgatorja, en koemulgator in en zgoščevalec ali en emulgator, en koemulgator, dva zgoščevalca maščobne faze ali celo tri emulgatorje, en koemulgator in nobenega zgoščevalca… skratka: možnosti je veliko!  

Kolikšno količino emulgatorja, koemulgatorja ali zgoščevalca naj uporabim?

Prvo in osnovno pravilo pri uporabi kateregakoli emulgatorja je ta, da morate imeti dostop do tehnične literature oz. do tehničnih spremnih listov. Če vam jih prodajalec ni posredoval (kar žal, največkrat ne naredijo, saj jih tudi oni navadno nimajo), jih poskusite poiskati na spletu. Vtipkajte INCI ime ali komercialno ime vašega emulgatorja in dopišite »technical datasheet«. Pri tem iščite spremne liste proizvajalcev, ne prodajacev, ki marsikdaj ne vedo niti, kaj prodajajo.  

Ko imate v rokah tehnične spremne liste, izbrskajte podatke o tem, kolikšna je priporočena količina uporabe emulgatorja ter kolikšna je priporočena uporaba koemulgatorjev ali zgoščevalcev maščobne faze, v kolikor bi želeli bolj kompaktno emulzijo. To so najpomembnejše informacije, ki jih potrebujete.  Na osnovi teh podatkov nato tudi določate, kolikšno količino emulgatorja, koemulgatorja in zgoščevalca boste uporabili. Seveda h končni odločitvi veliko doprinesejo tudi izkušnje in (ne)uspeli poskusi. Za primer vzemimo našega starega znanca Methyl glucose sesquistearate. Proizvajalec priporoča uporabo emulgatorja v količinah od 2-4%, za losjone priporoča dodajanje 0-3% zgoščevalcev maščobne faze, za kompaktne kreme od 2-7% zgoščevalcev maščobne faze.  

a) v prvem primeru, ki sem ga opisala zgoraj – torej pri kombinaciji emulgatorja z zgoščevalcem maščobne faze – nam tehnični listi že vse povedo. Pri tem svetujem, da se držite vmesnih vrednosti: emulgator uporabite v količini 3% (kar je med 2 in 4, ki so priporočene), glede zgoščevalcev maščobne faze pa se morate sami odločiti, koliko jih boste uporabili, glede na gostoto in mazljivost, ki bi jo želeli. Pri tem upoštevajte, da zgoščevalci maščobne faze zmanjšajo mazljivost, le deloma pripomorejo k gostoti in povečajo belo sled. Za stabilnost in kompaktnost emulzije niso tako zelo pomembni zgoščevalci maščobne faze kot pa dobro zgoščena vodna faza! Osebno cetilni alkohol uporabljam le v nizkih odstotkih (do 1%), cetearilnega alkohola pa se izogibam.  

b) pri kombinaciji (našega) novega para emulgatorja in koemulgatorja, moramo primerno količino potrebnega sestavljenega emulgatorja ugotoviti sami. Tu ni nobene formule ali sistema. Izračuna se razmerje med emulgatorjem (visok HLB) in koemulgatorjem (nizek HLB), da dasta željen HLB, nato pa mešanico uporabimo v več zaporednih poskusih. V teh zaporednih poskusih določeno količino maščobne faze (npr. 15%) emulgiramo z različno količino kombiniranega emulgatorja. Količino emulgatorja v različnih poskusih določimo v odstotkih glede na maščobno fazo: 30% glede na maščobno fazo (torej 4,5% emulgatorja, 15% maščobe in ostalo voda), 20% glede na maščobno fazo (torej 3% emulgatorja, 15% maščobe in ostalo voda) in 15% glede na maščobno fazo (torej 2,25% emulgatorja, 15% maščobe in ostalo voda). Emulgiramo in preverimo stabilnost ter izberemo najboljšo verzijo. Po potrebi dodelamo in opravimo novo serijo poskusov, kjer poskusimo emulgator zmanjšati za nekaj odstotkov.  

c) pri kombinaciji dveh emulgatorjev (npr. Methyl glucose sesquistearate in PGE-3 methyl glucose distearate, oba naj bi se kot samostojna emulgatorja uporabljala v količinah 2-4%) pa razmerja določimo mi, vendar moramo vedno imeti pred očmi priporočene odstotke uporabe. Pri tem je veliko odvisno od tega, ali sta si emulgatorja med seboj kemijsko podobna ali ne. Dva podobna emulgatorja (kot npr. omenjena dva) lahko uporabljamo v polovični dozi, torej 1,5% enega in 1,5% drugega, skupno je to še vedno 3% emulgatorja. Seveda razmerje lahko spremenimo: 2% prvega in 1% drugega, ali tudi obratno – 1% prvega in 2% drugega. Končna skupna količina je lahko tudi drugačna: tako npr. lahko uporabimo 2% enega in 1,5% drugega ali 0,5% enega in 2,2% drugega – še vedno bomo znotraj priporočenih količin. Pri tem moramo upoštevati, da smo kombinirali samo dva emulgatorja, manjkajo pa še zgoščevalci maščobne faze!  

Kako naj izberem pravi emulgator?

Za začetnike priporočam nakup in uporabo sestavljenih emulgatorjev kot so npr. Montanov 68, Plantec OP2, Olivem 1000 in nekaterih enostavnih emulgatorjev kot so lisolecitin, Methyl glucose sesquistearate in PGE-3 methyl glucose distearate. Ob tem seveda priporočam tudi nakup cetilnega alkohola.  
 
Vse lipofilne emulgatorje (za izdelavo emulzij v/o) ter emulgatorje kot so Montanov L, Cetearyl glucoside, Glyceryl stearate citrate, Xyliance ter razne tekoče poliglicerile (PGE) pa priporočam samo bolj izkušenim izdelovalcem domače kozmetike. Emulzije s temi emulgatorji pogosto zahtevajo posebne postopke ali zgolj več prakse, da dosežemo optimalno stabilnost.  

Poleg tega, kako preprosti so za uporabo, se emulgatorji razlikujejo tudi po tem, kako »težki« ali »lahki« so na naši koži. Nekateri emulgatorji namreč zaradi svoje sestave niso najbolj primerni za mastno kožo. Povečini se lahko držite tega načela: vsi emulgatorji, ki vsebujejo določeno mero zgoščevalcev maščobne faze, so precej težki in pogosto mašijo pore, zato niso primerni za mastno kožo. Enostavni emulgatorji pa so načeloma lahki in zato primerni za vse tipe kože, tudi mastno.  Težji emulgatorji so tako Plantec OP2, Montanov 68, Xyliance, Acemulgor LamV, Lanette N, Olivem 1000, Lamecreme itd. Lažji emulgatorji pa so Methyl glucose sesquistearate, PGE-3 methyl glucose distearate, Cetearyl glucoside, Lysolecitin, Glyceryl stearate citrate in vsi polimerni emulgatorji. Nekatere emulgatorji kot npr. Montanov L ubežijo iz te delitve, saj niso niti težki kot npr. Montanov 68 in niti lahki kot Cetearyl glucoside. Te bi osebno dala v razred »srednjih« emulgatorjev. Seveda morate razumeti, da so to le osebna vrednotenja, prave razdelitve in številčne lestvice ni.  

Velja opomniti, da ta delitev na težje in lažje velja za emulgatorje, ki se uporabljajo za izdelavo emulzij tipa o/v. Te emulzije so namreč primerne tako za mastno kot za suho kožo, medtem ko so emulzije tipa v/o primerne le za močno suho ali celo psoriazno kožo. Emulzije tipa v/o zaradi svoje izredne mastnosti niso primerne za mastno kožo, kar pa ne velja nujno za njihove emulgatorje. Če te emulgatorje uporabimo v kombinaciji s hidrofilnim emulgatorjem in izdelamo emulzijo tipa o/v, so neprimerni za uporabo na mastni koži le močno voščeni emulgatorji kot npr. Cera bellina.

Kategorije: emulgatorjiKAKO FORMULIRATI?

114 Komentarjev

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 13:01

Hej hej,

vidim, da bo kar veliko zelja za prežvečiti pri emulgatorjih … pridno žvečim in zato imam spet nekaj vprašanj, da bo naprej šlo lažje …

Citiram: "Zgoščevalce maščobne faze lahko dodajamo tudi emulgatorjem, ki se jih uporablja na hladno. Pri tem bomo seveda emulzijo morali izdelati po toplem postopku (z ločenim segrevanjem obeh faz)."
Vprašanje: Bi lahko zgoščevalec/ce najprej raztopili v toplotno stabilnem olju, mešanico ohladili, dodali ostalo maščobno fazo in emulgirali na hladno?

Citiram: "Emulgiramo in preverimo stabilnost ter izberemo najboljšo verzijo. Po potrebi dodelamo in opravimo novo serijo poskusov …"
Vprašanje: Kako preverimo stabilnost (posredno si mi že odgovorila malo prej, pa vseeno)?

Citiram: "Pri tem moramo upoštevati, da smo kombinirali samo dva emulgatorja, manjkajo pa še zgoščevalci maščobne faze!"
Vprašanje: To velja, če izbrani emulgatorji niso samoemulgatorji, kajne?

Lep dan še naprej.
Hruška

toncika · 9. februar, 2014 ob 13:38

Spet živjo 🙂

jah, pri emulgatorjih je kar precej za prežvečit. Največ ti bo dala praksa, zato ko boš imela na razpolago dovolj različnih sestavin, poskušaj izdelovati različne kombinacije. To ti bo največ povedalo.

Pojdiva k vprašanjem…
Bi lahko zgoščevalec/ce najprej raztopili v toplotno stabilnem olju, mešanico ohladili, dodali ostalo maščobno fazo in emulgirali na hladno?
Ja, lahko. Pri tem upoštevaj, da najboljše rezultate dosežeš takrat, ko (trdne) emulgatorje in zgoščevalce maščobne faze emulgiraš kakšnih 10 stopinj nad njihovo temperaturo tališča. Torej če dodaš cetilni alkohol, stopiš in nato ohladiš, bo mešanica še vedno tekoča, vendar pa hitrost gibanja molekul ne bo več enaka.

Kako preverimo stabilnost (posredno si mi že odgovorila malo prej, pa vseeno)?
Navadno se to dela preprosto z opazovanjem. Potrebuješ le nekaj steklenih kozarcev (npr. za vlaganje), ki so dovolj visoki oz. je bolje, da imajo obliko valja. Ko izdelaš serijo emulzij (pri tem ti priporočam poskuse z najmanj 100 g, manjše količine rade dajo nestabilne rezultate, tudi če je izbor in količina sestavin pravi), vsako emulzijo daš v svoj kozerec in označiš količino emulgatorja. Pri tem izmed sestavin uporabi vodo, maščobe, emulgator in morda le nekaj ksantan gumija (0,2). Nobenega zgoščevalca, ki bi tvojo emulzijo naredil kompaktno, saj le-ti lahko naredijo stabilno zmes, ki pa lahko tudi ni emulgirana! Le tako boš imela jasne rezultate. Nato pa emulzije v različnih kozarcih opazuj. Tisti, ki ostane dlje časa homogen, je najboljši poskus. Navadno se čez čas začnejo kazati usedline na dnu ali pa ti. "creaming" na površju. Sem iskala kakšne slike na internetu, pa ne najdem nič primernega, da bi ti pokazala. Skratka – vse je samo stvar ocenjevanja. (Strokovnjaki si sicer pomagajo s ti. "trikotnikom emulgator-voda-maščoba", ki pa je precej bolj kompliciran)

To velja, če izbrani emulgatorji niso samoemulgatorji, kajne?
Ja in ne. Moj primer se je nanašal seveda na kombinacijo MGS in Tego Care 450, ki načeloma potrebujeta vsaj trohico zgoščevalcev.

Uporaba zgoščevalcev maščobne faze pri nekaterih enostavnih emulgatorjih sploh ni potrebna. Npr. ceterarilni glukozid sam ne potrebuje nobenega dodatka, zgolj dobro zgoščeno vodno fazo. Prav tako nekateri "samoemulgatorji" (reciva raje sestavljeni emulgatorji) pogosto potrebujejo še pomoč. Vse je odvisno od tega, kaj kombiniraš. Npr. v kombinaciji z Montanov 68 ne bi v normalnih kremah nikoli uporabila dodatnih zgoščevalcev maščobne faze, saj je sam po sebi že močno težak. Pri Montanov L in kombinaciji lahkega emulgatorja že pomislila na majhno količino recimo cetilnega alkohola. Montanov L je namreč sestavljen emulgator, vendar relativno "lahek". Kot vidiš, je marsikaj odvisno tudi od tega, kaj bi želela doseči.

Kot vedno: vprašaj, če te še kaj muči 🙂

Lp,
toncika

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 14:04

Hvala za odgovor.

Te bom kar izzvala 🙂 Bi lahko zgornji objavi dodala še seznam enostavnih samoemulgatorjev? Takih, ki za stabilne emulzije (vseeno ali so tekoče ali kompaktne, samo da so stabilne) ne potrebujejo ne zgoščevalce maščobne faze, ne zgoščevalce vodne faze, ne koemulgatorje, ne voske ipd. Je to sploh mogoče? 🙂
To si mi dala misliti tukaj: "Vsi ti emulgatorji so »čisti« – ne vsebujejo ničesar drugega kot samo sebe. Nekateri izmed teh lahko stabilno emulzijo dajo čisto sami, nekateri pa …"

toncika · 9. februar, 2014 ob 14:20

Morda malček zamešuješ pojme… navadno se "samoemulgator" (selfemusyfing system) reče tistim emulgatorjem, ki že vsebujejo dve snovi, emulgator in koemulgator ali zgoščevalec vodne faze. Tem pravim jaz "sestavljeni" emulgatorji – ker pač niso "čisti". Čisti oz. enostavni emulgatorji so pa tisti, ki vsebujejo le sebe. Torej kot že rečeno: methyl glucose sesquistearate, cetearyl glucoside itd. Te kupiš takšne, vendar jim moraš po potrebi dodajati druge snovi. Če se prodajajo "čisti" oz. sami, še ne pomeni, da ne potrebujejo drugih sestavin. Pomeni le, da imaš pri uporabi in kombiniranju bolj proste roke, saj lahko uporabiš 1,2,3 ali 10 odstotkov zgoščevalcev maščobne faze. Pri sestavljenih, recimo Montanov 68, ne moreš imeti kreme brez zgoščevalca maščobne faze, saj je ta že v zelo veliki količini prisoten v Montanovu!

Ne, takih emulgatorjev, ki bi dali stabilne emulzije brez uporabe nikakršnih pomočnikov, ni. Vsaj ne naravni. Obstajajo takšni, ki ne potrebujejo koemulgatorjev ali zgoščevalcev maščobne faze (npr. Cetearilni glukozid), vendar pa vedno pa potrebuješ VSAJ zgoščevalec vodne faze. Ta je neizogiben.

Izjema so mikroemulzije, vendar ti že povem, da so (skoraj) nemogoče za izdelavo doma. Pa še v teh se najde cetilni alkohol, pa točno določene sestavine lahko uporabiš, pa sintetičnih olj mora biti točno toliko, pa obvezno moraš uporabiti parabene itd. V glavnem, vse prej kot preprosto.

Stvar je v dveh preprostih besedah takale: emulgator poveže vodo in olje. Vendar se delci olja še vedno pomikajo po vodni okolici, slej ko prej treščijo skupaj, začnejo se združevati in emulzija se začne deliti. Zato potrebuješ nekaj, kar to gibanje upočani: robido, skozi katero se ne moreš prebiti na drugo stran mesta. In tu se vrnemo k našim ljubim zgoščevalcem vodne faze 🙂 🙂

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 15:07

Prav, torej vsi emulgatorji potrebujejo vsaj zgoščevalec vodne faze.

S samoemulgatorjem sem mislila enostavni (čisti) emulgator, ki ne potrebuje pomočnikov, čeprav izraz res ni najbolj primeren, ker so taki lahko tudi sestvljeni emulgatorji. No, pustiva to – ni pomembno. Imamo enostavne in sestavljene emulagatorje, nekateri potrebujejo pomočnike, drugi ne in na to se je nanašalo moje vprašanje.

V objavi si naštela enostavne emulgatorje (spodaj) in napisala, da nekateri lahko dajo stabilno emulzijo čisto sami – to razumem kot da potrebujemo tak emulgator (sestavlja ga ena sestavina), zgoščeno vodno fazo in nezgoščeno maščobno fazo (brez koemulgatorjev in zgoščevalcev maščobne faze). Kateri enostavni emulgatorji so, poleg že omenjenega cetearyl glucosida, torej taki, samostojni, ki ne potrebujejo pomočnikov (razen zgoščevalcev vodne faze)?

 Methyl glucose sesquistearate,
 Olivem 900 (Sorbitan olivate),
 Cetearyl glucoside,
 Glyceryl stearate citrate,
 Glyceryl stearate,
 Cera bellina (PGE-3 beeswax),
 PGE-3 methylglucose distearate,
 PGE-3 oleate,
 PGE-3 sorbityl linseedate,
 PGE-3 polyricinoleate,
 PGE-10 laurate,
 lisolecitin itd.

toncika · 9. februar, 2014 ob 15:47

No, zdaj pa spet pridemo do problematičnih vprašanj…in odgovorov.

Izmed naštetih emulgatorjev so nekateri takšni, ki so primerni za emulzije tipa v/o. To so Cera bellina (ki sicer bolj malo emulgira, navadno se jo uporablja kot koemulgator oz. pomočnika), PGE-3 oleate, PGE-3 sorbityl linseedate, PGE-3 polyricinoleate, Glyceryl stearate, Olivem 900. Pri teh je "logika" tvorjenja emulzij čisto drugačna, saj je kot zunanja faza maščobna (!) faza, kot notranja pa vodna. Zato je potrebno za stabilnost povečati gostoto maščobne faze (ker je zunanja!), kar pa se doseže z uporabo hidrogeniranih maščob, voska ali cere belline, magnezijevim ali cinkovim stearatom. Ne z enim ali drugim ali tretjim. Z vsemi – v pravilnih razmerjih. Poleg tega je potrebno za stabilizacijo notranji fazi dodajati magnezijev sulfat heptahidrat… No, pa smo tam kjer ni muh.

Pri emulzijah tipa o/v pa lahko govorimo o tem, kar si vprašala. Methyl glucose sesquistearate in PGE-3 methyl glucose distearate navadno potrebujeta vsaj malček cetilnega alkohola. Gliceril stearate citrate potrebuje pri hladnem postopku lipofilen koemulgator, ne pa zgoščevalca maščobne faze, pri toplem postopku pa maščobni zgoščevalec in ne lipofilnega koemulgatorja. Lisolecitin lahko načeloma izdela emulzije tudi brez zgoščevalcev maščobne faze, tako kot cetearilni glukozid. Vendar pa oba potrebujeta zares dobro želirano vodno fazo – torej carbomer ali pa magnezij-aluminijev silikat. Vendar pa ponavljam: optimalna stabilnost je najboljša, če dodaš vsaj trohico cetilnega alkohola. V količini 0,5-1% se ne bo poznala bela sled, prav tako relativno malo vpliva na mazljivost.

PGE-10 laurate se kot emulgator ne uporablja. Njegov HLB je tako visok, da spada med solubilizatorje. Če pa ga kombiniraš z močno lipofilnim emulgatorjem (npr. PGE-3 sorbityl linseedate) lahko z uporabo carbomerja ali Mg-Al-silikata dosežeš emulzije brez uporabe lipofilnih zgoščevalcev.

Stvar je samo ena: emulzija je ZAČASNO stabilna zmes. Več različnih sistemov za stabilizacijo kot uporabiš, daljši bo tisti "začasni" interval.

Ne morem si kaj, da te ne bi vprašala, zakaj po tem sprašuješ. Te zgoščevalci maščobne faze motijo?

Anonimni · 9. februar, 2014 ob 17:30

Hm, pa je res komplicirano … sprašujem čisto iz radovednosti, teoretično, kaj se da in kaj se ne da. K temu si me spodbudila s tistim stavkom (nekateri lahko stabilno emulzijo dajo čisto sami …). Če bi vedela, da je tako komplicirano, te ne bi toliko mučila in ti najedala s tem.

No, si me/nas pa mimogrede spet naučila veliko novega in uporabnega.

Hvala za čas in trud, ki si ga vložila v to, ne bom več vrtala 🙂

Lep preostanek dneva ti želim.

toncika · 9. februar, 2014 ob 17:42

Ah daj no, to pa že ni mučenje 🙂

Radovednost je najlepša čednost 🙂 Kar sprašuj.

Lep večer tudi tebi

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 11:44

pozdrav,

vprašanje- tile PGE- emulgatorji imajo EcoCert certifikat? da ne grem sedaj za vsakega posebej gledati kem.sestavo oziroma način pridobitve, če lahko izvem kar iz prve roke 🙂 so večinoma estri izgleda, tako da ne bo problema za naravno kozmetiko?
In še nekaj- kakšna info o tem, kako dodatek emulgatorjev vpliva na določevanje roka trajanja emulzije? Hm, verjetno ni le konzervans tisti določujoč faktor (včasih ga sploh ne uporabimo,..)
Lp, lara

toncika · 11. februar, 2014 ob 12:10

Živjo,

PGE je oznaka za poliglicerile, vsi so razgradljivi, nimajo pa vsi certifikata. Kolikor vem, so certificirani PGE-3 sorbityl linseedate, PGE-3 polyricinoleate in PGE-4 caprate (ki pa ni ravno primeren za emulzije); za ostale pa bi bilo potrebno preveriti, če sploh kakšen obstaja proizvajalec, ki jih izdeluje v skladu z zahtevami Ecocert.

Emulgatorji ne vplivajo na rok trajanja emulzije. Ne glede na to, kateri emulgator uporabimo, bo potrebno še vedno enaka količina konzervansa. Količina konzervansa NI odvisna od sestavin, ki jih uporabimo, razen če v formulo vključimo problematične sestavine, ki so odlično gojišče bakterij kot npr. mleko, med itd.Takrat moramo konzervans povečati (in žal, največkrat poseči po parabenih).

Konzervansa včasih ne uporabimo – ja, vendar samo in zgolj takrat, ko ni vode (anhidridni izdelki) oz. ko lahko zagotovimo z drugimi načini sekvestracijo ali ionsko nasičenost vode: dovolj visoka količina alkohola, glicerina, fruktoze, soli ali natrijevega bikarbonata. Ter seveda v Galenovi kremi.

Izjema so nekatere sestavine kot npr. Glyceryl caprylate, ki naj bi imel tudi nekaj konzervirnih sposobnosti. Naj bi imel – po mojih izkušnjah se v domači izdelavi ne obnese. V prodaji ga boste zaman iskali, nobena spletna trgovina ga nima. Jaz sem na voljo imela vzorce.

Lp,
toncika

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 12:30

mislila sem emulgator kot posrednik pri določanju roka trajanja, v primeru recimo ko emulzija ni tako stabilna, se loči delno na dve fazi, voda, maščoba, kako potem deluje konzervans, vprašanje na kak način, ali se porazdeli ali kako…
Torej še kak nasvet pri določevanju roka trajanja anhidridnih izdelkov in emulzij? 🙂 morda komu znana metodologija?nisem še pričela s študijo tega, zato najprej se obrnila na blog 🙂
Vem da je to aktualna tematika predvsem pri lansiranju izdelkov na tržišče in stvar zakonodaje, morda pa nenazadnje tudi iz lastnih interesov in koristi, če je komu toliko do samega sebe.. Verjetno pa so potrebni tudi kakšni analizni aparati, ne vem…

toncika · 11. februar, 2014 ob 12:54

Aha, sedaj razumem vprašanje. Če emulzija ni stabilna, je tudi rok trajanja precej krajši. Emulzija je HOMOGENA zmes – pri tem je mišljeno homogenost maščobe, vode, emulgatorjev itd. Vse je homogeno, tudi konzervans. Takoj ko imano delitev, te homogenosti NI. Zato tudi konzervans ni več enakomerno porazdeljen (posebej problematični so pri tem konzervansi, ki so topni v maščobah, saj bi vendar morali delovati na bakterije in plesni, ki se razmnožujejo s pomočjo vode). Vsaka nestabilna emulzija zato ni samo grda in neprijetna ob uporabi, temveč tudi hitreje pokvarljiva (hitreje se oksidira in večja je tudi možnost za razvoj kakšnih organizmov).

Anhidridni izdelki ne vsebujejo vode, zato je njihov rok trajanja odvisen od maščob. Ko maščobe postanejo žarke, je izdelek za vreči v koš. Koliko časa bo trajal? Težko reči. Če izbirate samo maščobe z dolgim rokom trajanja in izdelek hranite v hladnem in temnem, bo trajal dolgo. Če ga imate na polici blizu radiatorja in nanj pada sončna svetloba, bo trajal manj. Ni kakšne velike znanosti.

Stabilne (!) emulzije trajajo različno dolgo – odvisno od sestavin, ki jih uporabimo in seveda kje in kako jo hranimo. Če boste v emulzijo dali problematično sestavino, lahko v dveh tednih stvar gre k vragu. Ravno zato se je pri domači izdelavi bolje izogibati uporabi čajev, mleka (v prahu ali tekočega), jogurta (v prahu ali tekočega), prevelikih količin medu, svile v prahu, itd. To vse lahko ogroža trajanje. Če izdelate klasično emulzijo brez problematičnih sestavin in uporabite normalno količino konzervansa ter izdelka ne hranite npr. na radiatorju, je rok trajanja vsaj 4-6 mesecev. Poskusi na italijanskem forumu so sicer pokazali, da lahko krema traja tudi do enega leta, vendar se v tem primeru že užarčijo olja, kar pa spet ni dobro.

Če ste pri izdelavi svojih izdelkov pazljivi, uporabljate čisto orodje, konzervans v pravilni količini in v pravilnih pogojih (torej pravi pH itd) ter ne uporabljate "pokvarljivih" sestavin, ni potrebno nobenih analiznih aparatov, preučevanj itd. Vsaj 4 mesece bo izdelek trajal.

Če pa se izdelku spremeni barva, tekstura (kot bi vzhajal), vonj in pH, je izdelek okužen. Takrat ga morate obvezno zavreči.

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 13:02

hvala 🙂 če smo že pri pH…verjetno nemogoče določiti s pH lističi pH emulzije? Res nisem še poskušala, saj smo na faksu koristili pH senzorje.. Morda pa če potopimo pH listič v emulzijo, nato rahlo obrišemo in nato določimo? In še tole: imajo morda pri gisella manske ali pri zrob kremie (ali kako je že), hidrogenirane maščobe in sintetična olja?

toncika · 11. februar, 2014 ob 13:16

Ne ne, za domačo rabo so pH lističi več kot dobri. Morajo pa biti kvalitetni, z vsaj 4 merilnimi polji, npr. Merckovi. pHmetri so za domačo rabo preveč komplicirani, predvsem zato, ker jih je potrebno redno kalibrirati.

Sintetična olja dobite le v Italiji, v Nemčiji pri Alexmo cosmetics (zgolj in samo Isoamyl laurate) ter pri Beautyever (zgolj in samo Octyldodecanol). Hidrogenirane maščobe pa v Italiji in Franciji.

Jah.. saj vem. Če bi imela ena trgovina vse, bi bila tudi jaz veliko bolj srečna. 🙂

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 13:22

oooh joj, obup! Predvsem zaradi poštnine potem.. Pa še nekaj- sem pozabila, pardon, kje se da kupiti Tego care 450? ima ga sicer naš micro polo, ampak bi želela primerjati cene.. In hvala 🙂

toncika · 11. februar, 2014 ob 13:26

Uff, mislim, da ga ima Glamour cosmetics. Pa Alexmo cosmetics tudi. Je vsekakor eden dražjih emulgatorjev…

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 20:11

Živjo,
nekaj sintetičnih olj ima tudi Aroma zone: dicaprylyl carbonate, coco caprylate, caprylic/capric triglycerides. Hidrogeniranih maščob pa kar celo morje.

Morda še ena koristna informacija: imajo tudi pH lističe na 4 polja, na 0.5 natančnost, na lestvici 0-14. Pa še poceni so.

Lp, Hruška

toncika · 11. februar, 2014 ob 20:19

Živjo,

hvala za tole 🙂

pH lističev od AromaZone nikar ne uporabljaj. So izredno nezanesljivi in nenatančni. Res priporočam nakup Merckovih, če jih boš kdajkoli primerjala z AromaZonovimi boš videla tudi razliko 🙂

Anonimni · 11. februar, 2014 ob 20:50

Hm, zdaj si me pa spravila v dvome … Si delala prav s temi, ki jih imajo sedaj na AZ (šele nekaj mesecev so na voljo)?
Prej sem tudi sama uporabljala Merckove, sedaj ima pa te, od AZ – kupila sem jih zaradi večje natančnosti, čeprav moram priznati, da je včasih težko določiti ali gre za pH 4,5 ali 5.

toncika · 11. februar, 2014 ob 20:57

Ne, sem poskusla s prejšnjimi. Tiste so bile obupne. Ta nove nisem direktno preskušala, vendar kolikor vem niso dobro čitljive. Ne vem pa, kako je z zanesljivostjo. Če imaš možnost, testiraj v primerjavo z Merckovimi. Na AZ se zaradi takih in podobnih napak sploh ne zanesem več.

Merck ima tudi tiste na 0,5 natančnosti, vendar se jih ne da dobit. Uff.

Anonimni · 17. februar, 2014 ob 13:57

Pozdravljena Tončika ;),

kako ste kaj? Jaz pa bom jutri delala en whipped body butter 🙂 (karitejevo maslo, sončično olje, škrob tapioke, roza glina, cetil alkohol), za cetilni alkohol se še nisem odločila ali ga naj dam zraven ali ne? Mislim, da daje boljšo mazljivost in večjo zgostitev končnega izdelka, če se ne motim?
Ali se lahko v takšnem maslu za telo začnejo razvijati kakše bakterije zaradi dodatka škroba tapioke ter gline? Osebno mislim, da nebi smelo priti do tega, bi pa rada še vaše mnenje, da bom 100 % ;).

Tončika lep dan in hvala vam za pomoč,

lep pozdravček,
Polona

toncika · 17. februar, 2014 ob 19:58

Pozdravljena,

jaz precej delavno – moram nadoknadit kar nekaj delovnih ur!

Pri whipped maslih se ponavadi uporablja le olja, masla in škrob. Že sam škrob zadostuje za suh občutek, glina bi po mojem mnenju bila preveč. Prav tako ni potrebno cetilnega alkohola. Whipped maslo je preprosto stepeno – tako kot se stepe smetano, se tudi masla stepe in tako pridobijo bolj trdo strukturo. Drugih dodatkov ni potreba. Cetilni alkohol bi v tem primeru tako kot glina samo poslabšal mazljivost, ne bi je izboljšal. 🙂

Če ni vode, se tudi bakterije ne bodo razvijale. Če pa bi v zmes škroba in maščob dali še vodo, bi morali dati tudi konzervans.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 18. februar, 2014 ob 08:43

Dobro jutro Tončika ;),

no lepo slišati, samo, da je trgovinica odprta-verjamem, da je bilo kar precej dela, truda ter skrbi.

Najlepša vam hvala za odgovor in koristne nasvete-bom upoštevala. Ga bom naredila brez cetilnega alkohola ter brez gline ampak samo z dodatkom škroba ;). Upam, da bo ratalo.

Lepo bodite pa se še tako kaj slišiva :),
Polona

Anonimni · 18. februar, 2014 ob 12:03

Dober dan,

rabila bi vašo pomoč. Nikoli še nisem delala macerata doma, do sedaj sem ga vedno kupovala. Uporabljam ga pa za izdelovanje naravne labele. Kupila sem si ekstra deviško olivno olje, ki ima rok uporabe do novembra 2014. Zanima me pa naslednje, torej, če danes namočim kamilice ter sivko v olivno olje vse skupaj postavim v temen hladen prostor za cca 4 tedne bom ta izdelan macerat lahko uporabljala torej do datuma, ki je naveden na steklenici kupljenega olivnega olja-november 2014? Uporabljala sem tudi samo ognjičev kupljeni macerat, sedaj pa bi rada naredila še kakšno labelo s pridihom sivkinih ter kamiličnih cvetov. Mogoče priporočate še kakšno drugo nosilno olje, ki je prav tako dobro za izdelovanje macerata ter se dobro obnese pri izdelavi labele?

Zahvaljujem se za pomoč,
lp, Suzana

Anonimni · 19. februar, 2014 ob 18:56

Lepo pozdravljena Tončika ;),

danes sem si kupila eno naravno milo za obraz z limonino travo. Piše, da je primerno za vse vrste kože ter, da omogoča globoko čiščenje kože in ohrani pH vrednost kože. Bi pa imela samo eno vprašanje a ste se že srečali kdaj s Titanium dioxidom?A je fejst sporna ta sestavina v kozmetiki? Niti ne vem kakšno funkcijo ima v milu? Malce sem prebrskala in prebrala o tej sestavini-veliko naravnih izdelkov jo vsebuje, nekje sem zasledila celo možnost rakotvornosti, vendar verjetno to mislijo o res velikih odmerkih. Tako, da če bi bil ta titanium dioxide res tako nevaren verjetno nebi bil dovoljen. Ne poznam te sestavine in bom vesela vašega mnenja.

Hvala vam pa lahko noč,
Polona

toncika · 19. februar, 2014 ob 19:59

Dober večer Polona,

Titanijev dioksid je barvilo. Bel pigment, ki se ga uporablja kot osnovo za make-up (ima močno prekrivno moč) pa tudi kot UV filter. Problematičen je lahko samo takrat, ko je v obliki nano delcev (česar pa na nalepki ne piše). Več o njem si lahko preberete v tejle objavi: http://moja-kozmetika.blogspot.it/2013/08/o-soncu-zascitnih-kremah-in-se-cem.html

Zaradi titanovega dioksida v milu se nimate nič sekirati. Tam je le za barvo, pa še to v majhni količini 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 19. februar, 2014 ob 20:34

Pozdravljena Tončika ;),

najlepša vam hvala za odgovor-sem kar bolj pomirjena ;). Hvala vam tudi za povezavo-grem kar brati :). Vi imate pa res vsak odgovor za mojo radovednost 🙂 :).

Hvala pa lepo nočko,
Polona

Anonimni · 20. februar, 2014 ob 20:10

Zdravo, tudi jaz bi imela popolnoma enako vprašanje, kot gospodična Suzana glede macerata. Imam že pripravljeno kupljeno deviško olivno olje, ki ima rok uporabe do decembra 2014-izdelan macerat bo torej veljaven do navedenega datuma kupljenega olja, če se ne motim?

HVALA,
K.

toncika · 20. februar, 2014 ob 20:21

Živjo,

se opravičujem najprej gospe Suzani, ne vem kako sem sporočilo spregledala! Blogger navadno pošlje mail ob objavi komentarja, a sem očitno spregledala. Se opravičujem.

Odgovor je za obe enak: izdelan macerat bo uporaben do roka trajanja olja ali celo manj – odvisno od tega, kje ga boste hranili (hladen in temen prostor) in ali boste dodali tokoferol. Rok uporabe olja ni "absoluten" temveč je odvisen od načina hranjenja olja. Olje je pokvarjeno takrat, ko smrdi po žarkem, to pa domnevam, da vsi dobro poznamo 🙂 Včasih olje traja tudi dlje od navedenega roka na steklenici (zakon je pač tak, da mora biti tudi na sladkorju in medu naveden rok uporabe!)

Za izdelavo maceratov je uporabno katerokoli olje, ki ima relativno dolg rok trajanja. Torej olja z visoko vsebnostjo oleinske kisline in nikakor ne olja kot npr. konoplja, dvoletni svetlin ali podobni. Osebno mi je za macerate zelo všeč riževo olje – brez vonja in barve prevzame samo barvo in vonj rastlin. To olje je zelo dobro tudi za labela 🙂

Lep večer obema,
toncika

Anonimni · 20. februar, 2014 ob 21:43

Zdravo, se vam zelo lepo zahvaljujem za vaš odgovor. Potem menite, da bi bilo dobro macerat-najverjetneje ga bom izdelala najprej kar iz olivnega olja, shraniti v hladilniku? Ali bo zadostoval mogoče kakšen neogrevan, temen prostor? HVALA tudi za ta odgovor,

K.

toncika · 21. februar, 2014 ob 07:13

Pozdravljeni,

zadostuje hladen, neogrevan temen prostor. Skratka – tam kjer bi imeli tudi navadno olivno olje 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 22. februar, 2014 ob 18:28

Lepo pozdravljena Tončika ;),

zopet bom malce radovedna :), zasledila sem, da se MSM – mineral lepote (Methylsulfonylmethane-prehranska oblika naravnega žvepla) uporablja tudi v kremah in mazilih, namreč ima kar nekaj odličnih lastnosti; je pomembna sestavina pri tvorbi kolagena, elastina, hrustanca in keratina, pomaga pri ekscemih, rosacei, aknah, dermatitisu, celjenju ran, vzpostavlja primerno pH ravnovesje kože, vnetjih.

Ali je možno, da bi ga dodala oz vmešala v mojo kremico iz karitejevega masla in olj? A je topen v olju? Ter koliko bi ga lahko dodala?

Se že veselim odgovora ;),
hvala vam in lep večer,
Polona

toncika · 24. februar, 2014 ob 08:51

Živjo Polona,

radovednost je dobra stvar 🙂 MSM je topen v vodi, zato ga lahko dodate le v izdelek na osnovi vode (emulzija, gel in podobno). Uporabljal naj bi se v količinah do celo 10%, vendar se za mastno kožo priporoča največ do 5%. Začnite z 1%, nato postopoma večajte, da lahko spremljate reakcije. V nekaterih primerih je namreč precej dražljiv.

Vendar velja opomniti: MSM je mineral lepote, vendar notranja in zunanja raba pri vseh prehranskih sesravinah največkrat nimata enakega učinka. Njegovi kozmetični učinki so predvsem uravnavanje proizvodnje sebuma (namreč deluje kot kemijski piling!), razširjanje ven, zmanjšanje srbečice (ekcemi, dermatitisi ipd). Vendar kot sem že zgoraj omenila, je lahko MSM tudi dražljiv, zato je pri takih stanjih kože bolje biti previden.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 24. februar, 2014 ob 15:41

Pozdravljena Tončika ;),

hvala vam za vse nasvetke, če bom poskusila, ga bom uporabila res minimalno (1%), kot ste mi priporočali. Res pa je, da je moja koža vsak toli časa malce problematična-dobim nekaj mozoljčkov, ki potem zginejo in čez nekaj časa spet prikukajo na plan-sumim kakšno bakterijo-moram enkrat oditi prav k dermatologu, da mi postavi diagnozo.

Skratka hvala še enkrat, se vam pa tako in tako kaj javim in vas bom prosila za pomoč, ko bom zopet kaj v dvomih :), hehe sem kar pogosto a ne? 😉

Lepo bodite,
Polona

toncika · 24. februar, 2014 ob 16:34

Takšni dvomi so povsem normalni 🙂 Navadno jih je ob pravem učenju vedno več 🙂

Anonimni · 26. februar, 2014 ob 07:26

Dobro jutro Tončika 😉

še preden se odpravim malce po nakupih vas moram zopet nekaj vprašati :), eno milo za obraz si bom kupila, da si malce pore očistim. Imam pa nagledano naravno milo z dodatkom zelenega čaja in z listi zelenega čaja. Menite, da bi bilo vredno poskusiti? Kakšno je pa vaše mnenje glede mil za obraz? Bi lahko kožo dolgoročno preveč izsušila?

Lep dan in hvala za nasvetek 😉
Polona

toncika · 26. februar, 2014 ob 07:44

Dobro jutro Polona,

moj odgovor bo tak kot vedno: potrebno je poskusiti. Sama mila za obraz ne uporabljam, umijem se samo in zgolj z vodo, ker imam zelo občutljivo kožo. Kaj bo vam ustrezalo pa ne morem vedeti.

Lep dan in prijetne nakupe 🙂
toncika

Anonimni · 28. februar, 2014 ob 06:29

Dobro jutro Tončika ;),

vseeno hvala za odgovor-bom še malce razmislila o nakupu mila :). Tudi sama eksprementiram najraje z vodo ;).

Lepo bodite in lep vikend, ki je ravno pred vrati :),

Polona

Anonimni · 28. februar, 2014 ob 19:42

Dober večer Tončika ;),

zopet eno vprašanje :), veste kaj me zanima, zadnjič sem naredila ognjičevo mazilo po vašem nasvetu in je odlično ratalo 🙂 me pa zanima, če je to ognjičevo mazilo varno za nego nosečniškega trebuščka-prijateljica me je prosila, če ji ga lahko naredim, uživanje notranje oz pitje čaja iz ognjiča vem, da ni vredu, ker lahko povzroči splav za zunanjo uporabo pa nisem nikjer zasledila, da nebi bilo varno?

Hvala in lep večer še naprej ;),
Polona

toncika · 28. februar, 2014 ob 19:50

Dober večer,

kar brez skrbi, ognjičevo mazilo ne bo nič škodilo. 🙂 Količina aktivnih snovi je dovolj majhna, da ne bo povzročala težav.

Lp
toncika

Anonimni · 28. februar, 2014 ob 21:19

Dober večer Tončika ;),

najlepše se vam zahvaljujem za tako hiter odgovor ;)-z veseljem ji ga bom naredila, da si bo negovala nosečniški trebušček ;).

Hvala in lep pozdravček,
Polona

Anonimni · 1. marec, 2014 ob 09:46

Zdravo ga. Tončika, jaz se pa obračam k vam za pomoč. Kupila sem si intimno milo-naravno brez dodanih parfumov, umetnih barvil, parabenov in drugih škodljivih kemikalij. Sestavine pa so:aqua, coco-glucoside,sodium coco-sulfate,glycerlyl oleate,citric acide,sodium benzoate,citrus paradisi peel oil ter razni drugi ekstrakti (ognjičev,kamiličin,sivkin,čajev, hamamelisov).

Me pa zanima kaj menite glede dodanih eteričnih olj v intimnem milu?Ostale sestavine se mi zdijo kar OK-upam, da nisem napačnega mnenja.

HVALA VAM, Irena

toncika · 1. marec, 2014 ob 14:18

Pozdravljeni,

uporaba eteričnih olj v intimnih milih ni problematična, vsaj ne takšnih nedražljivih. V mnogih intimnih milih boste našli – deloma za odišavljanje, deloma pa zaradi njihovega učinkovanja – et. olja kot npr. sivka, čajevec, pa tudi limona in podobno. Njihova koncentracija je navadno nizka, zato ne daje nikakršnih težav.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 1. marec, 2014 ob 15:55

Pozdravljena Tončika ;),

ognjičevo mazilo super uspelo :), nobene luknjice nikjer-res pa je, da sem ga mešala z mikserjem vseskozi v fazi ohlajevanja. Zdaj pa me še nekaj zanima, ste že slišali kdaj za Arrowroot powder-prah marantine korenine. Ali je to ista zadeva kot amarantina moka oziroma škrob? Namreč ta prah marantine korenine nikjer ne najdem :(, našla samo to amarantino moko ter še en naravni otroški puder iz kokosovega in marantinega prahu. Gre pa za eno tropsko rastlinico in ta prah naj bi se pridobival iz nje.

Potrebovala pa bi ga za izdelavo kremastega dezodoranta 🙂 iz sestavin (kokosovo olje, arrowroot powder, sodabikarbona, eterična olja). Baje je dober nadomestek namesto koruznega škroba, kjer se lahko kaj hitro začnejo razvijati bakterije medtem, ko pri tem prahu pa menda ne-to sem zasledila v enem spletnem članku.

Mislite, da bi lahko namesto tega prahu izbrala kar tale otroški puder, glede nato, da se nahaja ta sestavina notri?

Hvalaaaa vam Tončika, zopet sem v polnem teku izdelovanja takšnih in drugačnih izdelkov 🙂 🙂 pa imam spet goro vprašanj za vas :),

lepo bodite,
Polona

toncika · 1. marec, 2014 ob 16:13

Živjo Polona,

no dajva še enkrat ponoviti: kjer je voda, tam so bakterije. Kjer ni vode, tam razvoj bakterij ni mogoč. Kokosovo olje + soda bikarbona + škrob… kje je tukaj voda?

Ne iščite zaman prahov, ki niso nič kaj bistveno boljši od preprostega škroba 🙂 Eksotična imena so le eksotična imena, ki dajejo visoke cene, koristi pa… skorajda nobene.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 1. marec, 2014 ob 19:36

Pozdravljena Tončika ;),

imate popolnoma prav-tudi jaz sem imela pomisleke, ko sem brala tisti članek, da se pri koruznem škrobu hitreje začnejo razvijati bakterije vode pa prisotne nikjer :).

HVALA še za popolnejšo razlago, bom torej kar koruzni škrob uporabila, kot je tudi naveden namesto tega praha.

Lep večer vam želim še naprej ;),
Polona

Anonimni · 2. marec, 2014 ob 17:24

Zdravo ga. Tončika, lepa hvala za informacijo. Glede na to, da sem sama pri teh stvareh sploh pri samih sestavinah bolj boga, mi je vaš odgovor zelo pomagal. Ostale sestavine v tem milu so mi tuje, vendar upam, da so tudi vredu in varne oz neškodljive za uporabo. Iskala sem nekaj bolj naravnega in upam, da je vsaj malček tega v tem milu. Sem ga že tudi uporabila in se mi je zdel vredu.

LP, Irena

toncika · 3. marec, 2014 ob 18:17

Živjo,

ni slab kot izdelek 🙂 Če vas bo po določenem času začel dražiti, prekinite z uporabo. Sodium benzoate (uporabljen konzervans) namreč lahko pri daljši uporabi povzroči alergične reakcije.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 3. marec, 2014 ob 19:03

Dober večer Tončika ;),

a veste, da mi ni dal mir tale koruzni škrob :), danes sem že cel dan tuhtala in prišla na koncu do sklepa, da mogoče pa res je lahka tale škrob malce "sporen", če se lahko tako izrazim namreč, v samem deodorantu deluje čisto OK, vendar, če pa pogledamo iz druge strani torej, kako pa ta stvar deluje na koži? In tukaj se lahko zadeva malce zakomplicira, kajti vemo, da ta deodorant ni antispirant, kar je zelo dobro, da pustimo koži, da normalno diha in se poti po naravni poti in ravno tukaj nastane ta problemček-potenje oziroma voda+škrob=idelano mesto za razvoj bakterij. Zdaj je edino le tukaj vprašanje v kolikšem času je možen razvoj bakterij pod pazduho? Zjutraj se namažeš in v bistvu je to cel dan potem na koži. Bolj kot se potiš-več vode in s tem tudi večja verjetnost za razvoj bakterij. Ne vem to je sedaj samo moje mišljenje tako, da bom zelo vesela še vašega komentarja :).

Hm malce sem se razpisala :), skratka to je moja današnja odkritev in seveda jo moram deliti z vami :).

Lepo bodite ter lep večer,
Polona

toncika · 3. marec, 2014 ob 19:19

Draga moja Polona,

bakterije so na naši koži VEDNO, vsak dan, vsako minuto. Zaradi njih smrdimo, zaradi njih imamo akne, zaradi njih smo zdravi in zaradi njih živimo.

Če se vsak dan umijete, se od jutra do večera pod pazduho ne more razviti toliko bakterij in na tako močen način, da bi to bilo škodljivo. Če zjutraj skuhate puding (ki je, naj opomnim, sestavljen le iz škroba in arom!), ali ga zvečer pojeste ali pa se sprašujete, ali ima nemara že gojišče bakterij?

Če bi se en teden ne umivali, potem bi tale škrob bil problematičen. Pa vendar mislim, da bi vas smrad kaj kmalu opozoril, da je potrebna snaga 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 3. marec, 2014 ob 19:45

Draga Tončika ;),

a veste, da ste me pošteno spravili v smeh s vašim prikupnim sporočilcem 😉 :). Jaz sem pač taka, da, če mi nekaj ne da miru potem to tako dolgo vrtam in vrtam :), da ponavadi na koncu res nekaj izvrtam 🙂 :), kot se mi je danes zgodilo. No obenem sem pa zelo vesela, da sva s temle mojim škrobom 😉 prišli do dna :). Moja teorija je s tem zaključena in ovržena :). Škrobec bo navsezadnje veselo romal v moj deodorant :).

Hvala, lepo mi bodite,
Polona

Anonimni · 5. marec, 2014 ob 16:18

Lepo pozdravljena Tončika 😉 zopet radovednica na pohodu :),

že kar nekaj časa uporabljam oljni serumček za okrog oči, ki sem si ga sama naredila iz šipkovega olja, olivnega olja, olja pšeničnih kalčkov ter olja makademije. Uporabljam ga pa najraje preden grem spat, pod vsako oko si nežno vtrem 1-2 kapljici. Ravno sem prebrala na eni spletni strani, da olja za okrog oči niso primerna, ker izdelki, ki vsebujejo olje, povečajo verjetnost zamašenih žlez okoli oči, ki lahko vodijo do očesnih težav. Olje ne povzroča le zamegljenega vida, lahko povzroči tudi trajno obarvanja. Da bi zmanjšali možnost okužbe, kupite izdelke, ki so pakirani na način, ki ne zahteva 'namakanja' prstov v kozarec.

Zanima me vaše mnenje, če se strinjate s to izjavo? Jaz osebno mislim, da bi lahko mogoče do tega prišlo v primeru, če bi se zdaj res zelo veliko oziroma preveliko namazal z oljem okoli oči.

Hvala vam in lepo bodite,
Polona

toncika · 5. marec, 2014 ob 17:19

Živjo Polona,

bakterije v čistem olju ne morejo rasti, zato govoriti o problematiki izdelkov, ki ne zahtevajo namakanja prsta v kozarec, ni smiselno.

Kakorkoli – v zapisanem je nekaj resnice. Čista olja oz. oljni serumi niso ravno najboljši za predel okoli oči. Koža okoli oči (predvsem na veki) je namreč zelo tanka in izdelek, ki temelji zgolj na maščobah, lahko povzroči težave. Nekatere osebe takšnih izdelkov ne prenesejo: oči jim postanejo zabuhle in pekoče, pogosto se jim zamegli vid. Spet drugi takšnih težav nimajo – če vam oljni serum ne povzroča težav, ga uporabljajte, vendar v skromnih količinah, po možnosti s kapljico vode. V kolikor zaznate karkoli motečega, prenehajte z uporabo.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 5. marec, 2014 ob 18:20

Pozdravljena Tončika :),

zopet se vam najlepše zahvaljujem za koristni odgovor :). Zaenkrat je še vse vredu, v primeru kakršnegakoli pekočega občutka ali kaj podobnega pa bom prekinila z mojim vsakodnevnim obedom :).

Hvala vam še enkrat, lepo bodite pa lahko nočko,
Polona

Anonimni · 6. marec, 2014 ob 20:07

Dober večer Tončika ;),

imam spet eno vprašanje za vas :). Poznam eno gospo, ki se že kar nekaj časa ukvarja z akvizitersko prodajo enih švičarskih "naravnih" izdelkov. Jaz osebno te izdelke zelo dobro poznam, vendar meni niso všeč že zaradi uporabljenih sestavin, ki se nahajajo v teh izdelkih. Jaz sem nekaj časa že dolgo nazaj uporabljala njihov deodorant-takrat, ko še sploh nisem vedela ničesar o sestavinah, skratka same sestavine mi niso všeč – že na drugem mestu aluminium chlorohydrate, med njimi tudi sporni parabeni-vsi štirje, triklosan, propilen glikol pa še in še,…tudi vse ostale zdravilne kremice, mazila, masla, kopeli vsebujejo vse štiri parabene in ostale takšne in drugačne ne najbolj prijazne sestavine. No, če uporabiš te izdelke res občasno pomoje res ni še tako hudo, ampak tale gospa pa jih kar pogosto uporablja za celo družino. Njihove kremice na osnovi čajevca, materine dušice so kar precej koncentrirane in polne parabenov tako, da ne vem, če so ravno tako zelo dobre in prijazne za uporabo na otroku staremu še eno leto ne. Poleg tega pa tudi kreme niso za jesti!! Namreč enkrat je baje ta gospa dala svojemu otroku malce za pojesti ene kreme s čajevcem, ker je bil nekaj bolan. Skratka jaz bi ji samo rada dopovedala, da niso tako zelo naravni ti izdelki, kot si ona misli in, da jih naj uporablja zmerno. A mislite, da je zdravo mazati otroka pogosto s takšnimi in drugačnimi koncentriranimi mazili? Ne vem mogoče pa samo jaz preveč kompliciram :).

Lepo bodite pa lep večer,
Polona

toncika · 6. marec, 2014 ob 20:52

Dober večer Polona,

naj bo to en in edini komentar o tem, ker o takšnih in podobnih podjetjih raje ne bi izgubljala besed.

Vemo točno, za katero znamko gre, tudi če je ne omenimo. Stvar je v tem, da oni "izobražujejo" svoje prodajalce – kar pomeni, da jim dobesedno perejo možgane. Nevednega lahko v marsikaj prepričaš – tudi v to, da so njihovi izdelki naravni. Vprašajte jo, če ve, kaj je parafin in od kje ga pridobivajo (mimogrede, to je ena izmed glavnih sestavin).

Nenazadnje pa: kozmetični izdelek NI za v usta. Tudi takrat, ko je sestavljen iz zares naravnih sestavin. Enostavno NI za v usta pa pika. Še manj pa za v usta otroka.

Kot že rečeno: naj bo to edini komentar. S tem naj bo poglavje o takšnih in podobnih kataloških "naravnih" izdelkih zaključen.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 6. marec, 2014 ob 21:14

pozdravljena Tončika,se opravičujem,ker sem malo skrenila s pot,vendar sem vam morala to napisati.Glede parafina sva ze melí debato-ravno to sem ji rekla,da naj sí pogleda iz cesa so ti íždelkí pa mí je zatrdila,da ta parafin pridobívajo na rastlinski osnovi tako,da ni škodljív in sva tud kar zaključílí.No js pa tudi s to temo-hvala vam. Lep večer

toncika · 6. marec, 2014 ob 21:17

Hahahaha zanimivo je, da v Italiji svoje prodajalce filajo s čisto enakimi neresničnimi informacijami!

Parafin na rastlinski osnovi NE OBSTAJA. Parafin je naftni derivat. Pika. O neškodljivosti pa…saj ni škodljiv. Samo popolnoma neuporaben.

Nevedneže je najlepše zavajati. Povejte ji, da so informacije napačne in naj pobrska po internetu. Če želi živeti naprej v zmoti, je to povsem njen problem.

Anonimni · 9. marec, 2014 ob 09:39

Pozdravljena Tončika ;),

sem ji povedala in je bila kar malce začudena glede "rastlinskega parafina". Ne vem, da lahko tako zavajajo ljudi-je pa res tako, kot ste prebrali-nevedneža je najlažje in najlepše zavajati-tudi sama, dokler nisem začela brskati ter se malce izobraževati na tem področju, sem bila tudi naflancana in navdušena nad njihovo "naravno" kozmetiko.

Tončika še eno vprašanje. Danes si bom poskusila narediti TONIK za čiščenje, obnavljanje in poživitev kože. V domač jabolčni kis bom namočila posušeno sivko in ognjič. Me pa zanima ali se morajo rastlinice namakati v kisu tudi okoli 40 DNI ali lahko že kaj prej zaključim?

Jabolčni kis učinkuje antibakterijsko, proti aknam in uravnava pH kože-in prav zaradi vseh teh čudovitih lastnosti bom poskusila, čeprav vonj pomoje nebo kaj preveč navdihujoč :). Ko pa bom precedila vse skupaj pa bom dodala še enak del hidrolata rožmarina, ki je močan antioksidant ter kožo osveži in napne, ognjič in sivka pa sta antiseptika in pomirita razdraženo kožo.

Za poskusiti je, drugače ne bom nikoli vedela kaj bo nastalo in kako bo delovalo ;),

lep sončen dan,
Polona

Anonimni · 9. marec, 2014 ob 13:24

Tončika še nekaj me zanima :), že dolgo ima v sebi željo izdelati milo po hladnem postopku :). Vendar za začetek sem se odločila za najlažjo pot-najprej bi se rada spoznala z glicerinskim milom šele nato bi odšla k spoznavanju ter izdelavi mila po hladnem postopku z lugom :). Na nemški spletni strani Manske bi si naročila 1kg bio glicerina-tudi cena je še dokaj ugodna :).

Prebrala sem si, da so glicerinska mila prav tako zelo dobra mila za kožo-predvsem za kožo nagnjeno k alergijam. Zanima me pa še vaše mnenje glede glicerina in njegove sestave? Koliko sem se pozanimala je razlika tudi ta, da ta mila ne vsebujejo luga. Sestavljena so pa prav tako iz vode, olj in še iz sestavine citric acid-a, Aloe Barbadensis Leaf Juice Powder, teh dveh sestavinic pa mislim, da pri milu po hladnem postopku ni.

Tudi sam postopek ni težak-prav za začetnike, kot sem jaz :), skratka ta glicerin bi pretopila, zraven pa mu dodala kakšne dodatke; zdrobljene ognjičeve cvetove, sivkine cvetove, ovsene kosmiče,…in vse skupaj zlila v modelček in koliko sem prebrala naj bi bilo to to :). Ko se strdi ga že lahko veselo uporabljaš :).

Kako dolgo pa ima takšno milo potem rok uporabe? Je to milo namenjeno tudi za obraz ali samo za telo?

Tončika najlepše se vam zahvaljujem tudi za te odgovore ;),
lp, Polona

toncika · 10. marec, 2014 ob 18:15

Živjo Polona,

uporaba kisa v toniku je odlična zadeva… ampak ne samo kisa! Čisti kis ima zelo nizek pH (med 2 in 3), ki bi za kožo lahko bil prekisel in preveč agresiven. Poskusite izdelati mešanico 20% kisa in 80% hidrolata ter preveriti pH – bolje je, da je nad 4 🙂

Rožice pustite namakati kakšen mesec… z namakanjem v kis nimam veliko izkušenj, vendar bi priporočala vsaj kakšen mesec. Vam pa že vnaprej povem, da vonj ne bo ravno med najbolj prijetnimi…

Lep večer,
toncika

toncika · 10. marec, 2014 ob 18:23

Spet pozdravljena,

torej.. razčistiva najprej tole: iz glicerina SE NE DA izdelati mila. Glicerin je stranski produkt pri izdelavi mila in iz njega ni mogoče izdelati mila.

Glicerinsko milo, ki se ga prodaja (ti. "melt & pour") je milo, pridobljeno s postopkom umiljenja, kateremu je bila dodana velika količina glicerina in drugih dodatkov (pogosto alkohol, propilen glikol, sorbitan oleate in drugi emulgatorji), zato da se ga da stopiti. Imenuje se glicerinsko le zato, ker mu je dodan glicerin.

Ta mila ne vsebujejo luga, ker je le-ta že umiljen. Tudi domača mila ne vsebujejo luga, saj je le-ta že umiljen. Za izdelavo tako enih kot drugih pa potrebujemo/-jo lug. Brez njega ne gre.

Glicerin nima "sestave" – glicerin je glicerin pa pika. O njem sem že obširno pisala, zato si preberite objavo.

Lep večer,
toncika

Anonimni · 11. marec, 2014 ob 15:57

Lepo pozdravljena Tončika ;),

hvala vam za vse nasvetke :), bom poskusila narediti in bomo videli kaj se bo izcimilo-za vonj sem se pa že tudi vnaprej dobro pripravila :).

Jooj sem šele sedaj videla, da sem se popolnoma narobe izrazila-skozi sem vam pisala glicerin :(, mislila sem pa na to osnovno milo, ki vsebuje glicerin in se ga da kupiti v blokih in ga potem stališ ter nastane nekakšno glicerinsko milo z kakšnimi poljubnimi dodatki :).

Manske ima na razpolago bio glicerisnko milo in sem študirala, da bi ga nabavila njegov INCI je pa takšen: Aqua, Glycerin*, Sodium Palmate**, Sucrose***, Sodium Cocoate**, Decyl Glucoside, Sodium Chloride, Citric Acid, Sodium Citrate, Sodium Palm Kernelate, Aloe Barbadensis Leaf Juice Powder***.

* 15% of the glycerine comes from certified organic oils
** Manufactured from certified organic oils
*** Certified organic material

Koliko sem pregledala so sestavine vredu. Menite, da vsebuje tudi propilen glikol-nikjer sicer ne piše tako, da pomoje ga ne sme vsebovati. 15% glicerina naj bi bilo organskega izvora, hmm kaj pa preostalih 85%? Mogoče ste vi že s temi osnovnimi milami kdaj delali in kakšne so vaše izkušnje? Ne vem bi bilo za naročiti ali ne? :), koliko sem se pozanimala naj bi bila vredu za kožo a ne?

Lep preostanek dneva vam želim,
Polona

toncika · 11. marec, 2014 ob 17:27

Živjo Polona,

no, zdaj se pa razumeva. Glicerinsko milo lahko pretopite, glicerina pa ravno ne. Je že sam po sebi tekoč.

Navedeno milo spada med ti. "melt & pour" – torej "stopi in vlij". Nekatera od teh mil vsebujejo dodatke propilen glikola, nekatera dodatke alkohola, nekatera sorbitan oleata itd. Omenjeno milo (ta z Gisella Manske) ne vsebuje propilen glikola, vsebuje sorbitol (ki opravlja podobno funkcijo, le da je veliko bolj prijazen do kože). Milo je absolutno v redu.

O tem, kako je pridobljenih ostalih 85% glicerina pa res ne bi vedela. Bi morali povprašati prodajalca 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 12. marec, 2014 ob 10:32

Pozdravljena Tončika ;),

super, sem pa tudi vesela, da ne vsebuje propilen glikola. Mogoče pa bom res kontaktirala pa jih povprašala še za preostalih 85% mislim si pa, da verjetno tudi temelji na rastlinskem izvoru, samo, da pač ni certificirano.

Tončika od njih jemljem tudi karitejevo maslo-naravno filtrirano in je res kvalitetno pa še lepo je prisoten dišeč oreščkast vonj. Veste kaj me še zanima, prijateljica me je prosila naj ji naredim kremico iz kariteja z dodatkom kakšnega olja (mogoče sončičnega, ognjičevega, sivkinega ali kamiličnega macerata na olivnem olju) in sicer za njena dva otročka. Eden je star 3 leta drugi pa je še dojenček-par mesec. Ali je bolje, da uporabim to, ki ga tudi zase uporabljam naravno filtrirano z vonjem oreščkov ali je bolje, da iz povsem prešiščenega kariteja. Razlika je pomoje kar velika, pri naravem filtriranem je še prisotnost raznih vitaminov, antioksidantov,…medtem, ko pa pri rafiniranem oz prešiščenem pa ni pomoje več teh lahko bi rekla dobrih lastnosti. Kaj bi mi vi priporočala? Brala se, da naj bi bil karitejevo maslo tudi super za otroško kožo, vendar bi bila še vesela vašega mnenja, da nebi bilo kaj narobe. Male dojenčke ter otroke nekje do treh let pomoje še tako ni dobro kaj preveč mazati s kakšnimi kremami, mazili, olji. Mogoče le tu pa tam, če ima res suho kožo, sploh v zimskem času. Ne vem to je samo moje mnenje :).

Hvala vam Tončika za vašo prijaznost,
lep sončen dan,
Polona

toncika · 12. marec, 2014 ob 17:06

Živjo Polona,

najbrž tudi Gisella Manske ne ve, od kje prihaja tistih 85%… lahko vpraša proizvajalca, vendar pa načeloma imajo izdelki s certifikatom preverjeno kakovost in vrtanje v takšne detalje navadno ni potrebno.

Za prijateljico takole: dojenčki načeloma ne potrebujejo kozmetičnih izdelkov. Potrebujejo zaščitno kremo za plenice (da urin ne ostaja dolgo časa v stiku s kožo oz. da krema tudi pomiri morebitno draženje) in čisto preprosto milo (z velikim odstotkom neumiljenih maščob). Ne potrebujejo krem, losjonov in podobnega – njihova koža ima vse, kar potrebuje. Starejši otroci pa lahko potrebujejo kakšno nego, če imajo zelo suho kožo, vendar se vse "oblike" kože pokažejo šele s puberteto, ne pa pri treh letih. Suha ali razpokana koža pri triletnem otroku pa je najbrž prej znak kakšnega dermatitisa, kar pa spet ni stvar kozmetike, temveč zdravniškega opazovanja.

Da zaključim: če želi mlada mamica svoje otročke s čimerkoli mazati, je to povsem njena odločitev, vendar vam toplo odsvetujem, da ji karkoli izdelate. Za otroke (še posebej, če niso vaši!) raje ne izdelujte ničesar.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 13. marec, 2014 ob 17:11

Pozdravljena Tončika ;),

najlepše se vam zahvaljujem za vse koristne informacije :). Prijateljici sem že povedala vse kar ste mi napisali 🙂 in je bila kar malce presenečena, da koža malčkov ničesar ne potrebuje. Tako, da sem se tudi odločila, da ne bom ničesar delala. Mogoče ji bom pa podarila glicerinsko milo :), ko ga bom naredila oz pretopila-si moram nabavit kake lepe otroške modelčke,…mislim, da ne bi smelo biti nič narobe.

Lepo bodite, ko pa se mi bo porodilo zopet kakšno vprašanje pa se slišiva :),

pa pa, Polona

Anonimni · 17. marec, 2014 ob 20:27

Dober večer Tončika :),

ker moja prijateljica ve, da js kar naprej neki čaram 🙂 me je pa tokrat vprašala, če je možno kaj naravnega narediti proti pleničnemu izpuščaju. Seveda sem šla v akcijo in res našla en zanimiv receptek iz sestavin:
kokosovo olje, olivno olje, kakavovo maslo, karitejevo maslo, čebelji vosek, 2 žlički posušenih kamiličnih cvetov.

Ker sem vas prosila za mnenje glede otroške kremice vas bom lepo prosila tudi za mnenje glede izdelave tega mazila. Ali bi bilo zanarediti ali tudi boljše, da ne?

Tončika hvala vam pa lep večer,
Polona

toncika · 18. marec, 2014 ob 06:22

Dobro jutro Polona,

kot sem že zadnjič zapisala: za otroke, še posebej ne vaše, raje ne izdelujte ničesar. Otroci imajo lahko veliko hujše reakcije na posamezne sestavine, četudi je "samo" mešanica olj, še posebej, če so v sestavinah prisotne razne primesi in nečistoče, ki jih ne moremo poznati. Hude reakcije sicer niso pogoste, vendar v primeru, da do njih pride, občutljiva in zaščitniška mamica lahko hitro zvali krivdo na takšen izdelek in na vas. In adijo zaupanje in prijateljski odnos.

Krema za plenične izpuščaje je navadno krema, torej emulzija. To so ene najtežjih emulzij, tipa v/o (ki zahtevajo poseben emulgator in posebne stabilizacijske sestavine: čebelji vosek, hidrogenirano maščobo, magnezijev sulfat, cinkov stearat). V kreme za plenične izpuščaje je navadno dodan cinkov oksid (suši in pomirja) ter ognjičev izvleček. Vendar izdelava takšnih krem zahteva najprej veliko prakse pri klasičnih kremah.

V prodaji obstaja ogromno naravnih krem proti pleničnim izpuščajem, ki so zelo kvalitetne. Ena takšnih je npr. Weleda (tista v aluminijasti tubici). Raje kot da izdelate nekaj, kar morda ne bo primerno, svetujte prijateljici, kaj naj kupi. Če pa si tako srčno želi nekaj izdelanega doma, naj za malega kobacača izdela sama.

Lep dan,
Tončka

Anonimni · 18. marec, 2014 ob 06:55

Dobro jutro tudi vam Tončika ;),

hvala vam zopet za odgovor ;). Prijateljica je tudi za naravno nego in bi rada za svojega malčka tudi našla kaj podobnega-ji bom priporočala tole kremico od Welede-zagotovo bo vesela 🙂 tako, da hvala vam.

V ponudbi je res kar nekaj takšnih in drugačnih krem, vendar, če ne poznaš vseh sestavin se lahko kar hitro naflancaš. Sem šla tudi jaz malce pobrskati za te kremice za malčke in veliko veliko jih je izdelanih na osnovi nafte, mineralnih olj,… tako, da je res fajn, da se vsaj malce spoznaš na te stvari.

Tončika lepo bodite in uživajte v tem prelepem dnevu,
Polona

Anonimni · 22. marec, 2014 ob 20:51

Še enkrat dober večer Tončika :),

imam eno vprašanje zopet :), jutri bom poskusila narediti eno mazilo pa me zanima v objavi Rastlinska olja ste zapisali, da se olje makademije ter mandljevo olje lahko segrevata. Zanima me do kolikšne maksimalne temperature ju je še priporočljivo segrevati-toliko bom že morala segreti, da se čebelji vosek stopi? Ali pa je mogoče bolje, da naprej raztopim čebelji vosek pa še le nato dodam olji-s tem jima bom malce skrajšala sam čas pregrevanja.

Hvala ter lep večer,
Polona

toncika · 22. marec, 2014 ob 21:22

Dober večer Polona,

pri izdelavi vseh kozmetičnih izdelkov na toplo se maščobno fazo segreva tudi do 80 stopinj Celzija. Torej olja, ki se jih lahko segreva, zagotovo prenesejo takšno temperaturo – tudi mandljevo in makadamija. Vosek se topi pri cca 64 stopinjah, torej precej manj. Pomembno je le, da olj ne segrevate predolgo, ne držite jih ure in ure na takšni temperaturi 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 23. marec, 2014 ob 08:26

Dober dan Tončika ;),

bom pazila pri segrevanju. Mandljevo olje sem zasledila, da zna biti za obraz komedogeno, vendar za telo je verjetno pa ok?
Kako je pa s karitejevim maslom? Eni pravijo, da je komedogeno spet drugi pa, da ni? Komu verjeti?

Najlepša hvala za vse ;),
Polona

toncika · 23. marec, 2014 ob 08:54

Dober dan,

hehe, komu bi verjeli? Nikomur. Komedogenost je prav tako relativna stvar. Vse je odvisno od količine: 100% olivno olje bo na mastni koži delovalo komedogeno, 10% pa ne. Enako je z vsemi ostalimi maščobami.

So pa nekatere sestavine (kot npr. mandljevo olje) bolj komedogene kot druge. Test komedogenosti se za posamezne sestavine navadno opravlja v količini 5% glede na celotno formulo, nato pa se sestavine označi z ustrezno vrednostjo: nekomedogen, nizko komedogen, srednje komedogen, zelo komedogen itd. Pri tem je ta ocena veljavna LE za uporabo sestavine v tej količini. Če imamo močno komedogeno sestavino in jo uporabimo le v 1% – kako komedogena bo celotna formula? Nasprotno – če imamo nizko komedogeno sestavino in jo uporabimo v količini 10% – kako komedogena bo formula?

Lep dan,
toncika

Anonimni · 23. marec, 2014 ob 11:59

Pozdravljena Tončika ;),

hvala vam za obširno razlago, mislim, da je najboljši recept uporabljati vse lepo v mejah normale :), je pa res kot ste lepo napisali, zopet odvisno s kakšno sestavino imamo opravka zelo komedogeno ali malo manj in seveda v kolikšni količini jo bomo uporabili. Karitejevo maslo sicer uporabljam že kar nekaj časa za obraz in zaenkrat moram reči, da je še vse OK, je pa zopet tukaj spet odvisno od posameznega tipa kože kot kaže. Bom videla čez čas, če bodo na obrazu kakšne negativne spremembe, ogrci, ….

Hvala še enkrat pa lepo nedeljo vam želim še naprej,
Polona

Anonimni · 26. marec, 2014 ob 17:34

Lepo pozdravljena Tončika ;),

zopet sem dejavna :), tokrat sem se pa lotila mojih laskov :), naredila sem si oljni serum za lase. Naredila sem ga pa kar v 20ml stekleničko. Uporabila sem pa arganovo, jojobino, avokadovo olje,orehovo in olivno olje. Me pa zanima kako je pa tukaj z vitaminom E-koliko ga naj dam za 20ml, da bi preprečila žarkost olj?

Preračunala sem si, da je 20ml olja cca 19g olja. Proti žarkosti olja pa naj bi bilo že dovolj okoli 0,5g tokoferola. Torej potrebovala bi okoli 0,095g vitamina E, je pa problem, ker mi tehtnica ne bo zaznala tako male količine :(. Imate morda kakšno idejo kako rešiti tale problemček ? :). Js tuhtam, vendar nimam ideje :(. Jooj morda pa kar zaokrožim na 20g olja pa bo lažje za stehtati in za izračunati :), v tem primeru pa uporabim torej 0,1g tokoferola na 20g izdelka. Upam, da se nisem zmotila? 🙂

Tončika najlepša hvala vam :),
lp, Polona

Anonimni · 26. marec, 2014 ob 17:38

Se opravičujem, v drugem odstavku sem se zatipkala namesto 0,5g tokoferola bi moralo pisati 0,5%.

Lp 🙂

toncika · 26. marec, 2014 ob 17:44

Živjo Polona,

kar lepo zaokrožite. Tudi če date kakšno desetinko grama več, ne bo vašim lasem nič hudega. Pazite le, da ste pri uporabi tega oljnega seruma skromni, da ne boste dosegli kakšnega nezaželjenega učinka, npr. mastnih las 🙂 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 26. marec, 2014 ob 18:59

Lepo pozdravljena Tončika 😉

najlepše se zahvaljujem zopet za strokovno pomoč 😉 :). Že po naravi sem skromna tako, da ne bo težko 🙂 :). Aja smem še vprašati, če je možno da dam kakšno kapljico eteričnega olja za dišavo?

lp

Lep večer

toncika · 26. marec, 2014 ob 19:54

Seveda lahko 🙂

Anonimni · 27. marec, 2014 ob 06:45

Dobro jutro Tončika ;),

super 1-2 kapljici dišeče vrtnice 😉 ravno toliko, da bo mešanica imela malo vonja :). Verjetno bi se pa moral tale moj oljni serumček obdržati kakih 6 mesecev, če bo hranjen na hladnem in v temnem prostoru?

Tončika še nekaj me zanima-saj vem, da sem že prav nadležna 🙂 :), kar naprej me nekaj zanima :). Na eni antihidridni kremi sem prebrala, da vsebuje zeleni čaj ter acai jagode. Koliko vem, naj bi bil zeleni čaj ter te acai jagode topne le v vodi, če se ne motim. Tako, da se mi zopet poraja vprašanje, v kakšni obliki se torej te dve sestavinici nahajata v tej kremici? 🙂

HVALA HVALA :),
Polona

toncika · 27. marec, 2014 ob 07:27

Živjo Polona,

koliko časa bo oljni serum zdržal, je odvisno od marsičesa: kako sveža so olja, kako pogosto ga boste odpirali, v kako veliki embalaži bo… Skratka: nekaj mesecev bo zagotovo zdržal, takoj ko boste začutili sled žarkosti, ga zavrzite.

Ne reče se antihidridna temveč anhidridna. Antihidridna bi pomenilo protivodna, anhidridna pomeni pa brezvodna 🙂 Iz zelenega čaja pridobivajo tudi oljni izvleček, prav tako iz semen rastlin vrste Camellia pridobivajo olje. Enako velja za acai jagode: tudi iz teh se da pridobivati olje. Po vsej verjetnosti gre torej za olje ali oljnati izvleček… v vsakem primeru INCI razblini dvome 🙂

Lep dan,
toncika

Anonimni · 27. marec, 2014 ob 11:49

Pozdravljena Tončika ;), torej anhidridna ;), hvala vam za opozorilo :).

Prelila sem ga v 15ml stekleničko.

Aha tako je torej s tem, da bi se pa dalo ta oljni izvleček kje kupiti pa nisem zasledila na nobeni spletni trgovini-tudi pri Giseli ne. Bom še malce pogledala. Veste kaj me še zanima :), kako je pa z aktivno učinkovino bisabolol iz kamilice? Bi jo lahko dodala v svojo kremico iz karitejevega mala, sem prebrala, da je ta učinkovina topna v olju in v alkoholu. In, da ima zelo dobrodejne lastnosti na samo kožo. Kremam se pa dodaja od 0,1%-0,5%.

Lep popoldan,
Polona

toncika · 27. marec, 2014 ob 14:55

Živjo,

tukaj se žal srečamo z vprašanjem "smotrnosti" in reklame… Marsikdaj napišejo, da nek izdelek vsebuje ta ali oni izvleček le zato, ker to fino zveni. Ženske smo pač…ženske. In pademo na take finte. A ni fino slišati "krema z izvlečkom orhideje"? No, orhideja nima kakšnih super lastnosti… pa vendar se takšne kreme prodajajo za med!

Bisabolol zelo dobro pomirja kožo in je ena izmed bolj cenjenih sestavin v kozmetični industriji. Uporablja se ga v izdelkih za nego po sončenju, po britju, za pomirjanje razdražene in srbeče kože. Poiščite po možnosti alfa racemni bisabolol (bolj aktivna oblika), čeprav stane malček več. Dodajajte ga v hladno C fazo. Če imate zelo občutljivo kožo na obrazu, bodite nekoliko bolj previdni in uporabljajte manjše količine.

Lp,
toncika

Anonimni · 27. marec, 2014 ob 19:14

Dober večer Tončika ;),

reklame nas dostikrat zavedejo ja :), prepogosto :). Hvala za informacijo o bisabololu. Se bom odločila, mogoče ga pa kdaj res poskusim dodati v kakšno kremico ;).

Tončika lepo bodite pa se še slišiva,
lahko noč, Polona

Anonimni · 28. marec, 2014 ob 18:48

Pozdravljena Tončika ;),

rada bi vas še povprašala kako je pa s korenčkovim oljem, koliko gramov ga pa je priporočljivo dati v kakšni oljni serumček za okrog oči ali pa v kakšno kremico? Že kar nekaj časa nazaj sem si naredila en oljni serumček za okrog oči in mi zelo odgovarja, bi ga pa mogoče še lahko obogatila s korenčkovim oljem, ki je bogato s beta karotenom :). Prebrala sem, da se dozira v 50ml kremico od 2 do 4 kapljice. Jaz imam tale oljni serumček v količini 15ml tako, da potemtakem ga ne morem dodati-naslednjič bi si morala narediti vsaj 50ml :). Predno pa se lotim dodajanja pa bi rada še vaše strokovno mnenje ;),

Hvala vam pa lep pozdravček,
Polona

Anonimni · 28. marec, 2014 ob 18:59

ali bi bilo mogoče bolje uporabiti kar eterično olje korenčka ;)?

Lp 🙂

toncika · 29. marec, 2014 ob 09:34

Živjo Polona,

o katerem korenčkovem olju pa govoriva? Korenčkov macerat? Korenčkov CO2 izvleček? Korenčkovo et. olje?

Lp,
toncika

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 16:52

Pozdravljena Tončika ;),

na korenčkov macerat sem mislila, da bi ga dodala v kremico, vendar pa ne vem v kolikšni količini bi ga lahko dodala-da ga nebi dodala preveč in bi sčasoma postala oranžna v obraz :)-to sem nekje prebrala. Kako je pa s korenčkovim eteričnim oljem? Je bolje tega uporabiti-bolj koncentriran je vsekakor kakor sam macerat ;),

hvala in lp,
Polona

toncika · 30. marec, 2014 ob 17:25

Korenčkovo et. olje (iz semen) se težko dobi, pa tudi nima istih lastnosti kot korenčkov macerat ali CO2 izvleček. Bistvo macerata ali CO2 izvlečka je prav beta-karoten. Koliko ga dodati, ne vem – vprašanje je, koliko "močen" je tale macerat. Sama sem zaradi CO2 izvlečka v prevelikih količinah že imela oranžne rjuhe in majice, oranžna pa ravno nisem postala. Poskusite nekaj odstotkov (dodatki na hladno morajo tako ali tako biti v majhnih količinah), če bodo obleke in rjuhe bele, potem ni nevarnosti 🙂

Anonimni · 30. marec, 2014 ob 20:41

Pozdravljena Tončika ;),

najlepše vam hvala za odgovor. Bom poskusila najprej na beli majici, kot ste mi predlagali 🙂 pa bom videla rezultat. Lepo bodite in še enkrat hvala.

Super dodana objava 😉 vredno branja ;), lep večer,
Polona

Maruska · 4. april, 2014 ob 09:21

Draga Toncika,

Naredila sem kremico z emulgatojem Montanov 68 in imam občutek, da mi izsušuje kožo, enako je bilo pri Tegomulsu. Morda kaj veste o tem?

Hvala, Maruska

toncika · 5. april, 2014 ob 16:26

Živjo Maruška,

emulgator sam po sebi ne izsušuje kože. Težava bo najbrž v formuli: premalo vlažilnih sestavin, preveč zgoščevalcev maščobne faze in najbrž nobenega zgoščevalca vodne faze… Mi napišete recept?

Lp,
toncika

Anonimni · 5. april, 2014 ob 20:34

Lepo pozdravljena Tončika ;),

rabila bom zopet vašo pomoč :). Naredila sem naslednji losjon za telo:
50ml olja
15 g čebeljega voska
15 g karite masla
5 g kakavovega masla

Končani losjon mi je všeč, edino moti me naslednje, ko se mažem čutim in vidim nekakšne čisto majhne trde raznih oblih ploščate koščke-kot nekakšni kristalčki ne vem, če sem se prav izrazila :(, skratka ko sem pogledala čisto od blizu mislim, da gre za nekako strknjen čebelji vosek-čudno mi je, ker sem ga povsem stopila na vodni kopeli. Mogoče, da sem ga topila na previsoki temperaturi in prehitro-temperaturo sem merila veš čas in je prišla do 62,5 C in pri tej temperaturi se je vosek povsem raztopil. Čebelji vosek sem pa topila skupaj z olji (mandljevo olje, olivno olje, makademijevo olje, kakavovo maslo). Nato sem vse skupaj prestavila v čašo in z mikserjem na najvišji hitrosti miksala, ko je temperatura padla na okoli 40C sem pa dodala še malo količino kariteja in vit.E in zopet miksala. Vse je vredu samo motijo me pa ti ploščati mali kristalčki.

Kaj sem narobe storila, kje sem naredila napako? Upam, da mi boste znali pomagati.

Ne vem kako bi lahko še drugače stopila čebelji vosek, mogoče res, da čisto počasi pri zelo nizki temperaturi-samo kako to v praksi narediti, ker čebelji vosek traja in traja, da se stopi, če bo pa T prenizka se mi pa nebo hotel stopiti :(.

Tončika ali je mogoče napaka, da se vroči stopljeni vosek prelije v mrzlo čašo in med mešanjem in ohlajevanjem zaradi tega potem kristalizira? Bi morda bilo potrebno čašo malce pogreti-mogoče pa res doživi "šok" zaradi temperaturnih sprememb, kar bi bilo lahko pa dejansko res. Joj, ko bi bila tako pametna in si znala odgovoriti :). Pri labelicah nimam tega pojava-nikoli. Tako, da vse bolj začenjam verejti, da zna biti ta neljubi pojav povezan prav z mojo mrzlo čašo.

Se že veselim vašega odgovora, da vidim v čem je trik :),

lepo nočko in se slišiva,
Polona

toncika · 6. april, 2014 ob 15:14

Živjo Polona,

čebelji vosek se izredno hitro strdi v kontaktu s hladnimi sestavinami ali opremo. Problem tukaj ni, kako ga topite, temveč samo dejstvo, da ga potem prelijete v mrzlo čašo. Celoten losjon/mazilo mešajte povsem do ohladitve v ISTI čaši, v kateri ste sestavine segrevali. Tako ne bo težav 🙂

Lp,
toncila

Anonimni · 15. april, 2014 ob 15:09

Pozdravljena Tončika ;),

sem poskusila, kot ste mi predlagala in zopet se je pojavila ta nadležna težavica s čebeljim voskom. Zdaj pa mislim, da so lahko krive le še mrzle metlice miksarja ali pa na koncu umešano hladno karitejevo maslo? Kaj menite, da bi bilo zanarediti? Mogoče, da bi metlice miksarja malce segrela, da bi bile tople preden pričnem z mešanjem? Karitejevo maslo pa nebi rada segrevala, ker potem rado postane tako zrnasto in ni ravno prijeten občutek na koži pri mazanju.Hmm moram nekako odpraviti to težavico :). Upam, da mi boste znala pomagati ;).

Tončika lepo bodite pa pozdravček ;),
Polona

toncika · 15. april, 2014 ob 18:23

Živjo Polona,

VSAK hladen dodatek in VSAK hladen stik (čaše, orodje itd) povzroči strjevanje voska. Zato je potrebno dati karitejevo maslo segrevati skupaj z maslom in mešati kakšno minuto na začetku še nad parno kopeljo. Če bi obstajala možnost, da se karitejevo maslo doda po segrevanju voska (torej posebej, na hladno), bi to vsi že naredili 🙂 Karite dodajte na toplo in ga stopite z ostalimi sestavinami. Vsekakor je bolj prijetno za mazanje zrnasto karitejevo maslo kot pa zrnast vosek 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 15. april, 2014 ob 19:53

Pozdravljena Tončika, vredu bom dala segrevat tudi karite.verjetno bom morala potemtakem tudi metlice mal segreti? Vam javím kako bo uspelo :). Hvala vam in lepó nočko,Polona

Anonimni · 28. julij, 2014 ob 14:29

Pozdravljeni.Prosila bi vas za mnenje. Včeraj sem delala kremico za obraz v katero sem dala

Anonimni · 28. julij, 2014 ob 14:41

Pozdravljeni. Prosila bi vas za mnenje. Včeraj sem delala kremico ( za izsušeno in hkrati aknasto)v katero sem dala
(za 50g kreme)

4g jojobinega olja
3g arganovega
1,2g bučnega
1,8g konopljinega
1,5g cetearilnega glukozida

2g Pantenola
1g natrijevega laktata
39g hidrolata lipe in čajevca

c faza je zajemala 10g hidrolata (iz vodne faze) v kateri sem raztopila pantenol, pravtako sem v c fazo vključila omenjeno bučno in konopljino olje ter natrijev laktat. + vit E in et. olja.

Krema je enostavno ostala vodena. Zakaj bi prišlo do tega? V kremo nisem vključila zgoščevalcev vodne in maščobne faze, ker tega nisem želela.Ali je nujno dodat le-te?
Zanima me še, če se učinkovitost vlažilcev kaj poviša, če v kremo dodaš več različnih? In , ali pantenol lahko dodaš v c fazo, brez da bi ga poprej raztopil v hidrolatu?
Najlepša hvala za pomoč.
Lep pozdrav,
Janja

Toncika M · 28. julij, 2014 ob 16:57

Zivjo Janja,

cetearilni glukozid je zelo zahteven emulgator, ki nikakor ne gre v mastno fazo temvec v vodno, zahteva temperaturo nad 80 stopinj in seveda zahteva tudi stabilizatorje vodne faze (ki pa gredo v mascobno fazo, saj drugace pride do motenj in nekompatibilnosti). Ce ste zacetnik, vam toplo priporocam poiskati kaksen drug emulgator, ki vam bo delal manj tezav, npr. PGE-3 methylglucose distearate.

Zgoscevalci mascobne faze in vodne faze so nujni za stabilizacijo kreme. Emulgator samo poveze. To je tako kot odnos med moskim in zensko: emulgator je iskrica, prvi pogled, ki poveze. Za dolgotrajno stabilnost v odnosu pa je potrebno nekaj vec, to so zgoscevalci. Drugace vse skupaj razpade.

Vlazilne sestavine je potrebno premisljeno izbirati, saj lahko njihova kombinacija naredi lepljiv obcutek. O tem sem pisala v objavi o pantenolu in glicerolu. Ce zelite doseci oprimalno vlazilnost in cim manjso lepljivost je pri pantenolu optimalna kombinacija kljucnega pomena. Vendar pa se dobro vlazilnost doseze tudi z drugimi sestavinami, najboljsi je hialuronat. Pantenol in vse ostale tekoce aktivne sestavine se lahko dodaja direktno v C fazo, brez da bi ga poprej stopili.

Lp

Anonimni · 28. julij, 2014 ob 19:09

Pozdravljena. Hvala za tako hiter odgovor! Kateri stabilizator vodne faze, ki se ga da v maščobno fazo bi pa bil najboljši? in čimbolj prijazen koži? Glukozid sem že nabavila, tako da bi ga rada preizkusila..očitno sem imela napačne podatke kar se tiče tega emulgatorja. Do sedaj sem uporabljala Phytocream, vendar mi je "premasten"..
lp in hvala!

Anonimni · 27. februar, 2015 ob 15:05

Pozdravljeni,
mogoce ne spada sem, venda drugje ne najdem odgovora. Zanima me, ce lahko v deodorantu namesto navadnega jedilnega skroba uporabim skrob tapioke oz. njeno moko.

LP

Toncika M · 9. avgust, 2015 ob 14:06

Živjo,

odvisno, kakšen dezodorant je to. Z vodo? Brez vode?
Lp

Anonimni · 27. marec, 2018 ob 18:25

Zdravo.

Imam eno vprašanje. Že 2. sem naredila kremo po spodaj navedenemu receptu in se mi je spet ponesrečila.

A – 69.3%:
65,3 g d.vode
0,5 g alantoin
1,5 g glicerin
2 g natrijev laktat

B- 22%
8g avokadovega masla
8g sezamovega olja
1g cetearil alkohol
5g gliceril stearate se

C-8,7%
6g konopljino olje
1g vitamin e
1g provitamin b 5
0.6g cosgard
0,1g co2 rožmarina

Že drugič ki je krema razpadla. Najprej sem mislila da bi morala uporabiti še xanthan gum ker je bila tekoča kot voda, zdaj sem videla da se je ponovno ločila. Prvič sem uporabila Montanov L emulgator, se je ločila, sem mislila OK premočna maščobna faza. Zdaj pri gliceril stearate 0a isto, pa nevem ali je zopet premočna maščobna faza, premalo emulgatorja, manjka koemulgator ali še kakšen emulgator. Do zdaj sem ponavadi delala z Olivem 900 in 1000 (odvisno od recepta) pa je vedno uspelo, tudi kreme z Olivem 1000 so mi bile dosti bolj všeć.

Hvala za pomoč in lep pozdrav,

Mateja

Toncka Mavric · 27. marec, 2018 ob 18:50

Živjo Mateja.

za stabilizacijo kreme nujno potrebujete zgoščevalec vodne faze. Pomembnost zgoščevalca vodne faze ni zgolj v zgostitvi, temveč v ustvarjanju viskoznosti zunanje faze. Zato zgoščevalca vodne faze nikakor ne moremo nadomestiti z zgoščevalcem maščobne faze (cetearilnim alkoholom ali drugimi), lahko pa se dopolnjujeta.

Na stabilnost emulzije slabo vpliva tudi prevelika količina maščob, ki jo dodajate v hladni fazi. Potrebno je znižati količino dodatkov, saj le redki emulgatorji prenesejo visoke količine sestavin v C fazi.

Lp
Tončka

Anonimni · 27. marec, 2018 ob 19:44

Se mi je tako tudi zdelo, najlepša hvala. Zdaj najbrž kreme ne morem več popraviti, npr. Da hi poskusila dati zhošćevalec (imam xanthan)? V 1. Poskusu v c fazi nisem dodala olja,samo ostale dodatke,pa z montanov l, krema tudi ni zdržala.

Toncka Mavric · 27. marec, 2018 ob 19:56

Ne, kreme ne morete več popraviti. Potrebno jo bo zavreči in začeti znova.

Montanov L je vse prej kot primeren za začetnike. Uporabljamo ga predvsem za izdelavo tekočih ali supertekočih emulzij, redkokdaj kompaktnih krem (čeprav to omogoča). Obvezno pa tudi ta potrebuje zgoščevalec vodne faze.

Pri vsem tem se mi seveda zastavlja vprašanje, kako ste emulgirali ter temperatura, pri kateri ste emulgirali. Imate zapisane podatke?

Lp
Tončka

Anonimni · 27. marec, 2018 ob 20:17

Obe fazi sem segrevala do 75 stopinj, nato sem vodno fazi vlivala v oljno in hkrati mešala s paličnim mešalnikom, nekje 6-7 minut. Potem sem pustila da se ohladi, in med mešanjem dodajala še c fazo.

Toncka Mavric · 28. marec, 2018 ob 03:49

Pri veliki večini emulgatorjev, ki tvorijo emulzije tipa o/v, je potrebno fazo B vlivati v fazo A, torej maščobno v vodno, in ne obratno.

V vašem primeru je torej najbrž prišlo najprej do začasnega nastanka emulzije v/o, nato do inverzije faz in nazadnje do ločitve. Emulgatorji, ki z inverzijo faz dosežejo stabilne in dobre emulzije, so redki, zato se vedno držite načela vlivanja B v A.

Torej: v formulo dodajte zgoščevalec vodne faze, zmanjšajte maščobni delež v C fazi ter emulgirajte tako, da vodni faze dodajate maščobno in ne obratno.

Lp
Tončka

Marija · 11. januar, 2019 ob 22:05

Pozdravljena
JAz sem pa naredila cca 3/4 kakavovega masla, karite masla in 1/4 koksovega olja, olivnega, in malo čebeljega voska, zmešala z vodo in aloe vera gelom(home made) , pride fajn.Samo ne vem sicer zlo hiter porabimo, če pa ne, kateri konzervans mi priporočate kot začetnici(naraven)in kaj bi še bilo smiselno dodat kot dodatni vlažilec pa da ni zakomplicirano, …

    Tončka Mavrič · 14. januar, 2019 ob 05:04

    Živjo Marija,

    kar opisuješ ni emulzija… torej kot vprašanje ne spada ravno pod teorijo emulgatorjev, temveč pod hladilno oz. Galenovo kremo.
    Kakorkoli, v primeru Galenove kreme (če je vodna faza le iz vode) konzervans ni nujno potreben, ker pa je v tem primeru še ksantan ali guar gumi, ki sta oba odlična hrana za bakterije, konzervans potrebuješ – zaradi svoje varnosti. Za vlažilno sestavino izberi takšno, ki jo lahko segrevaš, več o različnih možnostih pa si preberi tukaj: http://www.mojadomacakozmetika.si/2018/06/07/vlazilne-sestavine-v-kozmetiki/

    Lp
    Tončka

Marija · 12. januar, 2019 ob 18:31

Pozdrav, še eno vprašanje, kaj če bi za konzervans pri izdelavi aloe vera glela uporabila citronsko kislino,?

    Tončka Mavrič · 14. januar, 2019 ob 05:06

    Citronska kislina ni konzervans, temveč sredstvo za znižanje pH. Seveda bo v primeru dovolj nizkega pH z uporabo citronske kisline rast bakterij onemogočena, vendar je tako nizki pH problematičen za kožo. Kot že večkrat napisano: posezi po Cosgardu.

    O konzervansih (kateri so resnični konzervansi in koliko jih moraš uporabiti) najdeš več tukaj: http://www.mojadomacakozmetika.si/2013/05/09/konzervansi-pregled-in-uporaba/

    Lp
    Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja