fbpx

Karagen

Objavil Tončka Mavrič dne

Karagen

Karagen

Karagen ali irski mah je naraven polisaharid, ki se ga pridobiva iz rdečih alg iz debla Rodophyta. Karagen pridobivajo iz alg zelo različnih rodu kot npr Gigartina, Chondrus ter Euchema, najpogostejši vir karagena za kozmetično in prehransko rabo pa so alge rodu Chondrus. Karagen iz teh alg se v kozmetiki najpogosteje pridobiva iz vrste Chondrus crispus, zato se ga označuje z INCI imenom Chondrus crispus (Carrageenan). Karagen se v kozmetiki uporablja kot reološki modifikator vodne faze. 

O karagenu

Prečiščen karagen za kozmetično rabo je dobavljiv v obliki belega ali rumenkasto belega prahu brez vonja in okusa. Neprečiščen karagen je navadno bolj sivkaste ali rjavkaste barve ter ima precej močan vonj po algah, zaradi česar ni primeren za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Karagen je dovoljen v naravni kozmetiki ter je v skladu z Ecocert certifikatom.

Na razpolago je veliko različnih vrst karagena, ki so lahko čisti in brez primesi (torej samo karagen) ali pa so zmešani z različnimi dodatki kot npr. dekstrozo, saharozo, pirogensko siliko ali drugimi hitro topečimi snovmi, ki izboljšajo disperzijo karagena v vodi. Pri nakupu je zato koristno, da natančno preberemo sestavine našega karagena. Vsebnost saharoze (sladkor!) npr. zmanjša vsestransko uporabnost karagena, saj le-tega ne moremo uporabiti v intimnih detergentih.

Ko govorimo o karagenu, se moramo zavedati, da nimamo opravka z eno samo, preprosto snovjo, temveč o zelo raznoliki in heterogeni kozmetični sestavini. Karagen je kompleksen polisaharid, sestavljen predvsem iz galaktoze, na katero je lahko vezana sulfatna skupina. Prav prisotnost in postavitev teh sulfatnih skupin določa vrsto oz. tip karagena, ki je označen z grškimi črkami: lambda, kappa, iota, mu in nu. Vsebnost določenega tipa karagena zavisi od vrste rdečih alg, podnebja, kraja rasti, letine itn.

Najpogosteje uporabljene vrste karagena so lambda, kappa in iota, ki se uporabljajo tako v kozmetični kot tudi v prehrambeni in farmacevtski industriji. Različni tipi karagena se ločijo predvsem po viskoznih sposobnostih, zato je pomembno, da pred nakupom preverimo, kateri tip karagena potrebujemo. Potrebno je poudariti, da se pri označevanju vrste karagena upošteva prevladujoči tip, zato je lahko npr. viskoznost različnih gelov iz kappa karagena drugačna, pa čeprav imamo načeloma opraviti z isto snovjo. Kljub tej različnosti pa imajo razni tipi karagenov veliko skupnih lastnosti, zaradi česar se jih pri obravnavanju kot kozmetično sestavino načeloma poimenuje le preprosto karagen.

Karagen spada med polisaharidne stabilizatorje vodne faze: molekule polisaharidov se v vodi napihnejo in tako ustvarijo koloidno mrežo, ki vodi (oz. vodni fazi) poveča viskoznost. Po domače povedano karagen vodo »zgosti« ali »želira«, zaradi česar ga s pridom uporabljamo kot osnovo za izdelavo različnih gelov in serumov ali kot zgoščevalec in stabilizator v detergentih, šamponih, zobnih pastah ipd. Redkeje se ga uporablja za stabilizacijo emulzij.

Različni tipi karagena imajo različno topnost v vodi: kappa karagen se dobro dispergira v topli vodi, v hladni pa ne; lambda se uspešno dispergira tako v hladni kot v topli vodi, iota karagen pa se – odvisno od proizvajalca, primesi, porekla itd. – dispergira v hladni in/ali topli vodi.

Geli iz kappa in iota karagena so precej kompaktni in viskozni, lambda karagen pa zgosti manj, zato so raztopine manj viskozne ali skoraj tekoče. Geli iz kappa karagenov so navadno zelo trdni, kompaktni in drobljivi, zaradi česar se jih v kozmetiki uporablja le redko. Geli iz iota karagena so viskozni in elastični, se ne drobijo in so zato zelo primerni za uporabo v različnih kozmetičnih izdelkih. Lambda karagen daje zelo tekoče gele, ki so primerni za uporabo v tekočih detergentih, zobnih pastah ali serumih.

Karagen reagira z beljakovinami (kot npr. mlečne beljakovine), ki močno povečajo viskoznost gelov. Prav tako poveča viskoznost gela zelo visoka koncentracija glicerola in dodatek kalijevih ali kalcijevih ionov (uporaba soli kot npr. KCl). Geli iz karagena so stabilni v pH območju od 4 do 10. Niso občutljivi na elektrolite ter dobro prenesejo tudi dodatek alkohola ali šibkih kislin.

Karagen spada med anionske reološke modifikatorje, zaradi svojega negativnega naboja je nezdružljiv s kationskimi sestavinami. Uporaba kationskih sestavin lahko povzroči usedanje ali precipitacijo karagena. Z anionskimi in neionskimi sestavinami je dobro združljiv.

Gel iz 1% karagena

Uporaba v kozmetiki

Različni vrsti karagena se v kozmetiki uporabljajo v različnih količinah in za različne namene. Čiste karagene (torej brez dodatkov kot saharoza, dekstroza ipd) se navadno uporablja v količinah od 0,1 do 1%, zelo redko do 2%

Kot sem že omenila, so različni tipi karagena bolj ali manj topni v hladni vodi, kar moramo seveda upoštevati pri izdelavi našega gela. Izdelava gela iz kappa in iota karagena bi zato morala vedno potekati z uporabo vroče vode, lambda gele pa lahko izdelamo tudi s hladno vodo. Postopek izdelave je v vseh ostalih podrobnostih enak, pri čemer imamo na razpolago dva načina. 

Prvi način predvideva, da z majhnim penilcem mleka (takim, ki ima na koncu vetrnico!) ustvarimo vodni vrtinec, v katerega počasi in narahlo vsipamo karagen ter mešamo, dokler se ne ustvari gel. Ključ je v besedah počasi in narahlo, saj se v nasprotnem primeru zelo rade naredijo kepe, ki se le stežka napihnejo. Če ste kdaj prehitro vsuli moko v maso za palačinke, potem veste, kako sitne so tiste grudice moke, ki so zunaj mokre, noter pa suhe in se nikakor nočejo vtepsti v jajca!

Drugi način predvideva, da karagen enostavno potresemo po površini odmerjene vode in nato brez mešanja odložimo. Počakamo nekaj ur ali celo noč, da se ustvari gel. Takšen postopek je primeren predvsem za izdelavo lambda gelov ali za dodajanje lambda karagena v že izdelane detergente oziroma šampone.

Količina karagena seveda določa viskoznost gela oz. kozmetičnega izdelka, pri čemer se pri tem najbolje izkažejo iota karageni, saj lahko v nizkih količinah dajo tekoč gel, v višjih količinah pa precej kompakten. Lambda karagen da precej redke suspenzije, kappa pa goste in drobeče.

V kozmetičnih izdelkih se najpogosteje uporabljata iota in lambda karagen. Oba lahko uporabimo kot osnovni zgoščevalec za izdelavo lahkih gelov in serumov, za zgoščevanje detergentov, šamponov ter zobnih past. Za uporabo v emulzijah je bolje, da karagen kombiniramo z drugimi zgoščevalci vodne faze, npr. ksantanom, guarom ali drugimi.  

Na koži karagen deluje izredno lahko. V primerjavi s ksantan gumijem tudi v visokih količinah ne daje občutka, da bi se koža potila, zato je nadvse primeren za nego mastne kože. Ne daje lepljivega občutka in se niti v višjih odstotkih ne smrkavo vleče. Kožo pusti svilnato in mehko. V količinah nad 1% lahko daje gelu ali izdelku nekoliko »pudingast« videz – torej gel, ki se trese in premika kot puding ali pannacotta. V količinah nad 2% lahko pušča na koži nekoliko zrnčast, svaljkast občutek.

Karagen se odlično odreže tudi v kombinacijah z drugimi zgoščevalci vodne faze, tako z naravnimi kot npr. ksantan gumi ali guar gumi, kot tudi s poliakrilatnimi zgoščevalci in z derivati celuloze.


6 Komentarjev

Aleksandra Šumak · 22. junija, 2015 ob 10:03

Tončka, pozdravljena!
Včeraj sem sem delala antioksidantno emulzijo po vaši formuli. Krema mi je pri ohlajanju tako želirala, da sem jo potem v enem kosu spravila iz čaše v koš 🙂 Če bi bila strjenka, bi bila perfektna. Trda je bila že pri ca. 50°C. Uporabila sem Carraheen moos E407 (Dragonspice), po njihovi specifikaciji čisti kapa karagen. Mislim, da je verjetno v tem problem in bi ga morala uporabiti pač dosti manj. V vaši recepturi je verjetno uporabljen karagen, ki daje manj kompakte gele? Prilagam še točno, kaj sem uporabila, vseh sestavin nisem imela enakih:
Faza A + B
voda do 100
glicerol 4
gel iz karagenana 2 – (Dragonspice E406)
plantec OP2 6,5 (INCI: glyceryl stearate, cetearyl alcohol, stearic acid, sodium lauroyl glutamate)
limonin vosek 1
olivno olje 4
avokadovo olje 3
octyldodecanol 3
coco caprylate 3
IPM 3
neumiljive snovi iz sojinega olja (Beautyever) 1
gama orizanol 0,5

Seveda sem takoj ponovila vajo, ampak tokrat z 0,4 xantana, ziher kombinacija 🙂 V A+B sem namesto octyldodecanola uporabila jojobino olje in namesto coco caprylata caprylic/capric triglyceride (zaradi kratkih zalog, ni drugega razloga). V C fazi sem potem uporabila olje z ognjičem namesto smilja, vse ostalo enako. Dobila sem krasno emulzijo 😉

Kako v bistvu vedeti, koliko moraš uporabiti karagena – glede na to, da so očitno na tržišču zelo različne "mešanice"? Lahko to vidim iz poskusnih serij čistih gelov različnih koncentracij in se potem odločim glede na kompaktnost čistega gela? Ali moram pač poskušati s kompletno emulzijo?

Upam, da boste še kdaj organizirali kakšno izobraževanje, to bi bila res vesela.

Najlepša hvala!

Lp, Aleksandra

Toncika M · 19. julija, 2015 ob 17:46

Živjo,

ja, problem je v vrsti karagena 🙂 Jaz uporabljam lambda karagen, ki daje precej tekoče gele in želira tudi na hladno. Ima pa neprimerljiv svilen občutek.

Kappa karagen daje zelo trdne in kompaktne gele, ki se radi drobijo. S tem karagenom žal ne boste prišli daleč… 🙂

Najboljše vaje so tiste, ki jih izdelate s samim gelom. Poskusite pri različnih koncentracijah: 0,5; 1; 1,5 in tako naprej. Sama se s kappa karageni nisem ravno najbolje znašla, zato so romali v koš…. Mojega lambda karagena pa žal ni dobiti, oziroma bi pošiljka bila tako ogromna, da bi je ne porabili nikoli več.

Kaj pa je IPM v vaši formuli?

Lp

Aleksandra · 6. avgusta, 2015 ob 17:27

Pozdravljena, Tončka!

Hvala za odgovor!

Res škoda, da je nekatere sestavine tako težko dobiti. Kot ste že omenili v drugih odgovorih, vedno "nujno" potrebuješ nekaj česar (še) nimaš. Pa čeprav imam polne omare, da ne govorim o hladilniku. Vredno pa je vse skupaj že za BDP manjše afriške države (imam resne težave s samokontrolo, ko kaj naročam :))

Kakorkoli, vaši zapisi so izredno kvalitetni, ogromno sem se naučila in pri vseh informacijah na spletu se vedno vračam k vam. V slabem letu od mojega prvega poskusa sem naredila že "za dva debela zvezka" krem, losionov, mazil, label, masažnih gelov… in ugotavljam, da sem se šele začela učiti 🙂 Zahvaljujoč vaši šoli se mi pravzaprav nikoli ni zgodilo, da bi imela kakšne težave, npr. z ločevanjem emulzije. Zgornja emulzija je v bistvu prva, ki je šla direktno v smeti 🙂

Če boste kdaj še imeli čas za kakšno delavnico, me štejte kot prijavljeno, imam še tisoč in eno vprašanje 🙂

IPM je izopropil miristat.

lp, Aleksandra

Toncika M · 9. avgusta, 2015 ob 13:54

Živjo Aleksandra,

hja, žal je res tako. Vedno se zdi, da nam še nekaj manjka, da je ta ali ona sestavina nepogrešljiva in nezamenljiva. Potem pa ostane skrita nekje tam v kotu… Priporočam, da vsaj enkrat na vsakih šest mesecev opravite pregled in popis vseh sestavin ter pomislite, kaj ste od kupljenega dejansko porabili in kaj je bila le muha. Včasih se še tako zgodi, da kupimo npr. neko olje in ga nato "šparamo" ker se nam zdi preveč dobro ali pa se enostavno bojimo, da se bo emulzija ponesrečila in jo bomo morali nato zavreči 🙂

No, če se vam je v tem času ponesrečila le ena emulzija, imate očitno veliko sreče (in dobre zapiske!) 🙂 Jaz sem pri testiranju novih emulgatorjev redno in vsakokrat zavrgla vsaj dve ali tri emulzije. Pri eksperimentiranju s sprej emulzijami pa je romalo v smeti desetine takih in drugačnih zmazkov. Vendar so ponesrečeni izdelki naša največja šola 🙂

Tečaje bi tudi jaz zelo zelo rada organizirala, vendar me – čisto po pravici povedano – čas preganja. Srčno upam, da se bodo v jeseni stvari nekoliko obrnile in bom ponovno imela nekoliko več časa. Tečaji (in blog) so moje veselje, trdno stiskam pesti, da bo spet šlo na bolje 🙂

Lp

Aleksandra · 11. avgusta, 2015 ob 10:27

Pozdravljena!

Kot da bi mi brali misli, res sem v zadnjem času razmišljala o "inventuri" in pregledu datumov uporabnosti 🙂

Kar se tiče mojih poskusov, pa sem vedno bolj na varni strani, saj uporabljam že "preizkušene", obljavljene formule, kjer potem kasneje spreminjam res malo po malo. Pred delom pa ponavadi par ur čepim pred računalnikom in iščem informacije, brskam po zapiskih ter preverjam po dolgem in počez. Nisem še tako daleč, da bi si "upala", ne znam še dovolj 🙂

Res pa je, da sem v osnovi hotela dobro opremo, in je verjetno manj napak tudi zaradi tega – tehtnico imam od Kerna (0,01), termometre digitalne, za rojstni dan sem celo dobila Kai Blendio :), pri pH sem striktna, za čiščenje pa porabim ogromne količine alkohola. Enkrat zdavnaj pred 25 leti sem pri analizni kemiji cmoknila kolokvij, ker nisem striktno zaokroževala na štiri decimalke :), še zdaj mi je hecno, ko se spomnim kako sem bila jezna. Zdaj pa sama kompliciram 🙂

Od emulgatorjev in zgoščevalcev uporabljam kar se da dobiti pri TO, Manske ali Dragonspice, vse bolj ali manj "ziher" zadeve. Pred kratkim sem šele prvič poskusila delati s carbomerom (od Favna Synthalen K) in moram reči da sem navdušena, čeprav je škoda, da si zelo omejen pri aktivnih sestavinah in da je blazno malo uporabnih informacij na spletu. Res mi je tudi žal, da ne znam italjansko, saj mi pri google prevodih foruma včasih solze tečejo od smeha, razumem pa nič uporabnega 🙂

Pa če bi imel teden dva vikenda, bi bila verjetno bolj srečna …

Tudi jaz vam držim pesti, da bi imeli več časa za lepe stvari!

lep podrav!

Aleksandra

Toncika M · 13. avgusta, 2015 ob 09:02

Pozdravljena Aleksandra,

kot bi brala svoj opis čisto na začetku. Ure in ure sem prečepela pred računalnikom, brala, raziskovala, iskala informacije. Potem pa dneve in dneve pisala in pilila formulo, v strahu, da bo šlo kaj narobe. Pa je šlo narobe, velikokrat.

Dobra oprema je vsaj tako pomembna kot dober recept. Brez natančne tehtnice je 0,4 g ksantana zelo kmalu precej več.. in krema se vleče. Tudi jaz imam Kernovo tehtnico. Stane, vendar natančnost, trpežnost in praktičnost odtehtajo vsak evro.

Hehe, bolj kot dva vikenda na teden bi potrebovala več ur v enem dnevu. No, ne bi bilo slabo niti, če bi iznašli sistem, kako potrebovati manj spanca. Človek bi imel veliko več časa.

Hvala za pesti 🙂

Lp
Toncika

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.