fbpx

Rastlinski izvlečki – pregled

Objavil Tončka Mavrič dne

Rastlinski izvlečki – pregled

Ko pomislimo na naravno kozmetiko, največkrat (nezavedno) pomislimo na vse tiste izdelke, ki vsebujejo rastlinske izvlečke: gel z arniko, krema s sivko ali ognjičevo mazilo.

Uporaba izvlečkov je v naravni kozmetiki kar pogosta, pri izdelavi lastnih domačih izdelkov pa velikokrat kar … pretirana. Da bodo zadnje besede nekoliko bolj jasne: v začetni navdušenosti nad (domačimi) naravnimi izdelki se marsikdo vihravo in zaletavo spusti v izdelavo, nakup in uporabo izvlečkov, ne da bi se poprej vprašal o njihovi realni vrednosti, učinku, smotrnosti ter, nenazadnje, kombinaciji. Da bi bilo v celotni zmedi vsaj malček reda, bom skušala v tej objavi opisati nekaj osnovnih smernic in informacij o rastlinskih izvlečkih.

Rastline v kozmetiki

Prvo pravilo, ki si ga mora vsak izdelovalec domače kozmetike zapomniti je to, da lahko v izdelkih za osebno nego uporablja samo tiste rastline in njihove izvlečke, ki so dovoljeni za uporabo v kozmetiki. Uporaba prepovedanih ali strupenih rastlin lahko pripelje do resnih zdravstvenih posledic.

Rastlin kot takih v kozmetiki ne moremo uporabiti, izjema so seveda maske in obkladki za takojšnjo rabo. Če želimo v naših izdelkih izkoristiti učinke zdravilnih rastlin, moramo uporabiti njen izvleček. Uporaba rastline (ne izvlečka) je zgolj idealna podlaga za razvoj bakterij, od rastline pa dejansko nimamo nič. In to je bilo drugo pravilo.

Tretje pravilo pa ima opraviti z občutljivostjo izvlečkov. Velika večina sestavin, ki jih z izvlečkom lahko pridobimo, je občutljiva na visoke temperature. Da bi ohranili čimveč lastnosti našega izvlečka, ga moramo zato vedno uporabiti na hladno. V emulzije izvlečke dodajamo v hladni C fazi, v milo pa po doseženi sledi.

Za kozmetično rabo obstaja veliko vrst različnih izvlečkov, obilica poimenovanj pa za preprostega človeka pomeni le obilico zmešnjave: alkoholni izvleček, vodno-alkoholni izvleček, glikolni izvleček…. Kateri je boljši in kateri je »pravi«? Ob izdelavi ali nakupu izvlečka je zato potrebne nekaj trezne presoje in včasih tudi raziskovalnega dela. 

Pri izbiri izvlečka moramo biti pozorni na več dejavnikov: topnost aktivnih sestavin rastline, vrsta izvlečka ter s tem povezano topilo, koncentracija izvlečka ter nenazadnje njegova praktična raba.  

Izvlečki in topila

Rastline so živi organizmi, ki so tako kot ljudje in živali sestavljeni iz mnogo različnih celic. Vsaka rastlina vsebuje poleg določene količine vode tudi veliko drugih sestavin, ki se pri človeku ne pojavljajo (npr. alkaloidi), vendar imajo na človeka vsekakor velik vpliv. Takšne sestavine lahko poimenujemo aktivne sestavine.

Aktivne sestavine v posameznih rastlinah so zelo različne med seboj, različno je seveda tudi njihovo delovanje. V grobem jih lahko razdelimo na sestavine, ki so topne v maščobah (npr. beta-karoten) ali v vodi (npr. kofein), vendar je za lažje razumevanje različnih izvlečkov bolje prevzeti bolj natančno izrazje in uporabljati delitev na polarne ter nepolarne sestavine oz. topila. Polarna topila so voda, alkohol, glicerol, propilen glikol; nepolarna topila pa rastlinska olja. V polarnih topilih so topne polarne snovi (npr. alkaloidi, flavonoidi itn), v nepolarnih topilih pa nepolarne snovi (npr. voski, alfa bisabolol itn). Pri vrednotenju izvlečka je zato dobro vedeti, v katerem topilu so topne tiste aktivne sestavine, katerih učinek nas zanima. Primer: slez vsebuje veliko sluzi, ki kožo pomirjajo in negujejo. Te sluzi so topne v vodi, zato je izdelava oljnega izvlečka povsem nesmiselna.

Seveda ni vse tako preprosto kot izgleda saj se topila enake vrste med seboj močno razlikujejo. Voda se kot topilo ne more primerjati z alkoholom, pa čeprav sta obe topili polarni in bi torej po vsej logiki morali izvleči enake sestavine, pa temu ni tako. Topilo zato lahko odigra zelo pomembno vlogo.

Beseda o topilih – prednosti in slabosti

Voda je osnovno in najbolj razširjeno polarno topilo, vendar pa zelo neučinkovito in hkrati povsem neprimerno za izdelavo izvlečkov za kozmetično rabo. Voda je – kar se tiče izdelave izvlečkov – zelo šibko topilo, poleg tega pa je pravzaprav idealno okolje za rast vseh možnih vrst bakterij in gliv. Vode se zato kot topila navadno ne uporablja.

Pri tem velja opomniti, da je uporaba čajev (ki so dejansko vodni izvlečki rastlin) v kozmetiki povsem nesmiselna. Pri uporabi čajev se v kozmetičnem izdelku srečamo z dvema velikima problemoma: prvi je bakterijska oporečnost, drugi pa oksidativna nestabilnost. Pomislite, kako hitro potemni (torej oksidira) čaj, ko ga skuhate. Koliko časa potrebuje? Nekaj ur? Ravno toliko časa bo potreboval, da bo oksidiral v vašem izdelku, vi pa se boste še mesece mazali z nečim, kar je že zdavnaj oksidiralo.

Za izdelavo izvlečkov v zdravilne namene se že stoletja kot polarno topilo uporablja alkohol ali mešanica vode in alkohola. Takšen izvleček se nato imenuje tinktura, alkoholni izvleček ali vodno-alkoholni izvleček. Alkohol je zelo selektivno topilo, po domače povedano je z njim potrebno ravnati kot z zelo izbirčnim otrokom. Različna koncentracija alkohola namreč optimalno izvleče (ali topi) točno določeno vrsto polarnih sestavin, redčenje pa se navadno opravi z vodo: 90% alkohol izvleče predvsem eterična olja, 70% alkohol je optimalen za alkaloide, 40% alkohol za tanine itd. Stopnja alkohola močno vpliva na topnost sestavin in posledično učinkovitosti izvlečka.

V zadnjem času se je zelo razmahnila uporaba glicerolnih ali vodno-glicerolnih izvlečkov. Tudi glicerol je polarno topilo, ki je tako kot voda zelo nežno (ali drugače povedano ima šibko ekstraktivno moč), vendar za razliko od vode ne predstavlja gojišča bakterij. Glicerol se kot topilo uporablja za izdelavo ti. gemoderivatov (izvlečkov iz mladih poganjkov rastlin) ter za izdelavo posebej nežnih izvlečkov rastlin za kozmetično rabo.

Propilen glikol je odlično polarno topilo, ki pa zaradi prisotnosti nepolarnih repov lahko izvleče tudi nekaj nepolarnih snovi. Propilen glikol je eno najboljših možnih topil, saj topi zelo širok spekter aktivnih sestavin, hkrati pa predstavlja tudi eno najbolj spornih točk moderne kozmetike. Propilen glikol se namreč uporablja tudi kot hladilna tekočina za avtomobilske motorje – od tod pravzaprav izvirajo zadržki za uporabo propilen glikola v kozmetiki. 

Tako v farmaciji kot v kozmetiki se propilen glikol že zelo dolgo uporablja kot topilo in nosilec aktivnih sestavin ter kot vlažilna sestavina – v omejenih odstotkih. V majhnih količinah propilen glikol kožo navlaži, v prevelikih količinah pa kožo lahko suši, saj kot vsako močno topilo deluje kot topilo tudi na koži. Ne povzroča alergičnih reakcij in je dober nosilec (»carrier«) aktivnih sestavin v kožo.

Superkritičen ogljikov dioksid (CO2) je posebno topilo, saj lahko glede na pritisk topi zelo različne sestavine. V industriji kave se superkritičen ogljikov dioksid uporablja za odstranitev kofeina iz kave (naj samo spomnim, da je kofein topen v polarnih topilih!), vendar se pri izdelavi rastlinskih izvlečkov za kozmetične in prehrambene namene CO2 največkrat izkorišča za nepolarne sestavine. Superkritičen ogljikov dioksid omogoča pridobivanje izvlečka pri zelo nizkih temperaturah, kar ohranja vse aktivne sestavine, nato pa ostanek topila (ogljikov dioksid) preprosto izhlapi. Zato so CO2 izvlečki zelo zelo koncentrirani. 

Nazadnje imamo tu še rastlinska olja. Z njimi si lahko izdelamo odlične macerate iz vseh tistih rastlin, ki vsebujejo nepolarne aktivne sestavine. Dobra stran rastlinskih olj je ta, da je izdelava izvlečkov enostavna ter so relativno dobro topilo, vendar pa žal hitro postanejo žarka, zato je vsaj s tega stališča dobro biti pozoren. Velja opozoriti, da je za macerat oziroma maščobni izvleček v kozmetične namene primerna kakršnakoli maščoba (triglicerid). Kljub temu, da tradicija pravi, da je potrebno ognjičev izvleček pripraviti na svinjski masti, sama uporaba svinjske ali druge maščobe dejansko nima vpliva na kozmetične lastnosti izvlečka. Zagotovo je bolje izbrati maščobo, ki je bolj odporna na oksidacijo in žarkost ter izvleček izdelati z uporabo hladnega postopka.  

Vrste rastlinskih izvlečkov in njihova uporaba

Pregledali smo topila, ki se lahko uporabljajo za izdelavo rastlinskih izvlečkov, vendar pa to še ne pomeni, da lahko že prepoznamo izdelke, s katerimi se srečamo.

Za uporabo v kozmetičnih izdelkih je na voljo veliko različnih izvlečkov, pri katerih ni nujno označen tip topila, za razumevanje raznih poimenovanj je potrebno zato nekaj vaje in osnovnih informacij. Na raznih spletnih straneh kot tudi v lekarnah vam bodo pod raznimi imeni ponujali različne izvlečke: tekoči izvleček v razmerju 1:4, tinktura v razmerju 1:2, suhi izvleček itd., zato je dobro vedeti, s čim imamo opravka, saj niso vsi izvlečki primerni za rabo v kozmetiki.

Oljni izvleček ali macerat je eden izmed najbolj dostopnih izvlečkov, ki ga lahko izdelamo tudi sami doma. Navadno ga pridobimo tako, da se izbrane rastline namakajo v olju za daljše obdobje. Olje se nato precedi, rastlino pa dobro iztisne. Macerati ali oljnati izvlečki so bili podrobno opisani v objavi Izdelava maceratov

Velja dodati, da so macerati blagi izvlečki, zato jih lahko na koži uporabljamo tudi čiste, izjema so seveda posamezni primeri alergičnih reakcije. V domačih izdelkih jih lahko s stališča varnosti uporabljamo brez omejitev; edine omejitve, ki jih moramo upoštevati, so s stališča stabilnosti emulzije. Kot vsi ostali izvlečki so tudi macerati občutljivi na temperaturo, zato jih moramo v emulzijo dodajati v hladni C fazi, v mila pa jih navadno dodajamo po sledi. Uporaba maceratov je zato nekoliko omejena, saj tako pri milu kot tudi pri emulzijah na toplo ne smemo pretiravati z dodatki. Prevelika količina olj v hladni C fazi lahko emulzijo poškoduje in zmanjša njeno stabilinost. Macerati so zaradi svoje maščobne narave neprimerni za uporabo v vodnih izdelkih kot npr. tonikih, gelih ipd. 

CO2 izvlečki so pridobitev tehnologije zadnjih desetletij. Pridobivanje izvlečkov z uporabo superkritičnega dioksida prinaša veliko prednosti: z uravnavanjem pritiska se lahko določa vrsto ekstrakcije, CO2 kot plin ob koncu procesa izpari, zato v izvlečku ni sledu topila, hkrati pa so tako pridobljeni izvlečki močno koncentrirani. V primerjavi z ostalimi izvlečki resda stanejo precej več, vendar pa jih uporabljamo v zelo nizkih količinah, navadno od 0,1-0,3%. Večina CO2 izvlečkov, ki so dostopni za rabo v kozmetične namene, so lipofilnega značaja, torej so topni v maščobah. Dodajamo jih v hladni C fazi, zaradi nizkega odstotka uporabe pa ne zmanjšajo stabilnosti emulzije. Prav zaradi tega lahko CO2 izvlečke uporabimo tudi v vodnih izdelkih kot npr. gelih, šamponih in izdelkih za tuširanje. Paziti moramo le, da jih zelo dobro vmešamo ali dispergiramo.

Prav tako so nekoliko novejšega datuma glicerolni ali vodno-glicerolni izvlečki. Glicerol ima v primerjavi z alkoholom in propilen glikolom precej nižjo ekstraktivno moč. Glicerol je kot topilo veliko nežnejši do rastlinskega materiala, zaradi česar se ga uporablja za izdelavo gemoderivatov. Glicerolni izvlečki so načeloma blažji, primerni so za uporabo tudi pri najbolj nežni in občutljivi koži. Kot vse izvlečke tudi glicerolne izvlečke dodajamo v hladni C fazi, načeloma v količinah do 10%. Ker je glicerol vodotopen, so glicerolni izvlečki primerni za uporabo v vseh vodnih izdelkih: emulzijah, gelih, šamponih itd. Seveda pa glicerolni izvleček prinaša s seboj vse negativne lastnosti glicerola, pri doziranju zato preverimo skupno vsebnost glicerola (in pantenola ter podobnih lepljivih sestavin) v formuli ter posledično prilagodimo količino izvlečka tako, da končni izdelek na koži ne bo deloval lepljivo.

Glikolni, alkoholni, tekoči in suhi izvlečki, ki jih je mogoče dobiti v raznih spletnih trgovinah in lekarnah navadno sledijo navodilom in načelom evropske ali državne farmakopeje. Zato boste ob poimenovanju izvlečka pogosto zasledili tudi nekaj številk, npr. glikolni izvleček vrtnice 2:1. Te številke so lahko zapisane tudi v obliki E/D 2:1 ali E:D 2:1, izražajo pa razmerje med izvlečkom (E=Extract) in rastlino (D=Droga).

Glede na to, kakšno je razmerje med izvlečkom in drogo, je odvisna tudi količina uporabe določenega izvlečka, hkrati pa je količina uporabe odvisna tudi od same rastline. Za primer vzemimo glikolni izvleček arnike in glikolni izvleček breze, oba v razmerju E/D 2:1. Knjiga Sveta Evrope (Council of Europe) Plants in cosmetics poroča o uporabi glikolnega izvlečka arnike 2:1 v količinah največ do 2%, medtem ko se glikolni izvleček breze 2:1 lahko uporablja od 5-10%. Takšna razlika v priporočeni količini uporabe je odvisna predvsem od aktivnih sestavin, ki se nahajajo v izvlečku. Pred uporabo kakršnegakoli izvlečka moramo zato dobro poznati njegove lastnosti in način uporabe, za okvirne smernice priporočam uporabo zgoraj omenjene knjige in seveda priporočila proizvajalcev.

Glikolni izvlečki so eni izmed najbolj uporabljanih izvlečkov v kozmetiki. Njihova priporočena količina za uporabo je, kot smo videli, zelo raznolika, zato je potrebno vsako rastlino in vsak izvleček preveriti. Ker je propilen glikol zelo dobro topen v vodi, lahko glikolne izvlečke uporabimo v vseh vrstah izdelkov: emulzijah, gelih itd. Glikolni izvlečki načeloma ne zmanjšajo stabilnosti emulzij.

Alkoholni in vodno-alkoholni izvlečki ali tinkture se v kozmetiki redko uporabljajo. Alkohol, ki je v izvlečku, lahko namreč močno vpliva na stabilnost emulzije, prav tako lahko vpliva na stabilnost in gostoto gelov. Vse to uporabo tinktur v kozmetiki precej omeji, zaradi česar jih načeloma srečamo le v tonikih in podobnih izdelkih.

Da so stvari lahko še nekoliko bolj komplicirane, se bomo poleg glikolnih in alkoholnih izvlečkov (ali tinktur) pri nakupu srečali še z dvema tipoma rastlinskih derivatov: tekočim izvlečkom in suhim izvlečkom.

Tako tekoči izvleček kot tudi suhi izvleček sta navadno pridobljena iz alkoholnega izvlečka. Tekoči izvleček pridobijo tako, da z uporabo posebnih aparatov iz alkoholnega izvlečka deloma odstranijo topilo, zaradi česar je izvleček bolj gost in seveda bolj koncentriran. Stopnja razmerja E/D določa tudi stopnjo koncentriranosti ter posledično tudi odstotek uporabe. Takšen izvleček še vedno vsebuje določeno količino topila – alkohola – ki lahko poškoduje in destabilizira emulzijo.

Suhi izvleček pridobivajo tako, da z uporabo posebnih aparatov iz alkoholnega izvlečka popolnoma odstranijo vse topilo. Prah, ki ostane po odstranitvi topil je naš suh izvleček, ki je seveda zelo koncentriran. Tako kot CO2 izvlečki se tudi suhi izvlečki uporabljajo v zelo nizkih količinah, navadno pod 1%. Svet Evrope sicer poroča tudi o uporabi v višjih odstotkih, vendar je pri tem potrebno nekaj previdnosti. Suhi izvlečki so zelo koncentrirani in močno koncentrirana je tudi njihova…barva! Pri uporabi teh izvlečkov zato bodite pozorni tudi na to, da vam prevelik odstotek izvlečka ne bo obarval rjuh, brisač in vseh ostalih oblek! Poleg tega je potrebno biti nekoliko previden tudi pri preračunavanju morebitnega lepljivega občutka. Poleg samega izvlečka (oz. aktivnih sestavin v prahu) vsebujejo suhi izvlečki tudi »nosilce« teh sestavin, navadno je to maltodekstrin, ki se na koži obnaša čisto enako kot sladkor – lepljivo. Zato je nekaj več pozornosti potrebno nameniti uporabi suhih izvlečkov skupaj z glicerolom in/ali pantenolom. 

Nazadnje velja pri obravnavi suhih izvlečkov opomniti, da ni vsak obarvan prahec dejansko suhi izvleček. V nekaterih spletnih trgovinah boste zasledili izdelke kot »kopriva v prahu« ali »maline v prahu« in podobno. Rastlina »v prahu« NI izvleček, temveč samo fino zmleta rastlina – in nič drugega. Takšna bo v vaše kozmetične formule prinesla le obilico težav in zagotovila gojišče za bakterije. Kot sem že v uvodnih odstavkih omenila, so za uporabo v kozmetiki rastline ali njihovi deli neuporabni, priskrbeti si moramo njihov izvleček. Dvojna previdnost pri nakupu zato ni nikdar odveč.

Uporabnost, učinkovitost in poezija

Za zaključek gre nekaj besed nameniti tudi dejanski uporabnosti in učinkovitosti rastlinskih izvlečkov. Za kozmetične namene se uporablja veliko, ogromno rastlin in izvlečkov. Če zgoraj omenjenim tipom in vrstam izvlečkov prištejemo še eterična olja in hidrolate, je končna številka vrtoglavo visoka. Pa vendar….

Zavedajte se, da je kozmetika oz. moderna kozmetična industrija pač nekaj – modernega. Kot taka obstaja šele od začetka dvajsetega stoletja naprej, pa še tukaj moramo upoštevati, da je bil dolga desetletja njen razvoj skorajda nepremičen. Kozmetika je svoj pravi bum doživela šele veliko kasneje, (ponoven) velik razmah uporabljanja rastlinskih izvlečkov v kozmetiki pa je stvar zadnjega desetletja.

Kot velika večina stvari na tem svetu je tudi kozmetika podvržena modi, trenutni modni trend pa pravi, da je za dober kozmetični izdelek potrebno troje: nova in nikoli slišana eksotična rastlina, super aktivna sestavina, ki nas bo pomladila za dvajset let, ter seveda dobra reklama. 

Velika večina eksotičnih rastlin pač odlično (eksotično) zveni, o njihovi dejanski učinkovitosti pa se, z izjemo proizvajalčevih »dokazov«, navadno nič ne najde. Ko vidite »izvleček cvetov kraljevske orhideje«, »ekstrakt globokomorske vijolične solate« in podobna lepo (grdo) zveneča imena, postojte za trenutek in se vprašajte, kaj vam dejansko prodajajo. Seveda nočem reči, da je tak izvleček popolnoma neučinkovit – ravno nasprotno! – vendar pa je po vsej verjetnosti primerljiv z neko drugo rastlino, ki jo že poznate in ki je morda celo bolj učinkovita kot neka rastlina visokozvenečega imena.

Pred nakupom in uporabo zato trezno razmislite in poiščite resne in nepristranske informacije, študije in dokaze o dejanski učinkovitosti nekega izvlečka ter ga skladno z njegovim namenom tudi uporabite. Prekomerna, nepremišljena ali neprimerna raba izvlečkov je pozezija, ne pa uporabnost. »Ker se dobro sliši« je dober marketinški trik, s katerim vas dnevno zavajajo na vsakem koraku – vsaj pri izbiri vaših sestavin se poskusite temu upreti.


72 Komentarjev

Anonimni · 11. julij, 2013 ob 17:37

Še ena odlična objava – čestitam!

Če prav razumem, pomeni pri zapisu izvleček : droga, izvleček = topilo, droga = rastlina?

Vedno sem namreč mislila, da izvleček = droga. Ker po moje naj bi bil izvleček tisto, kar izvlečemo (potegnemo) iz rastline, in ne tisto, s čimer izzvlečemo izvleček/drogo.

Kaj pomeni zapis E:D 2:1
a) ko pripravljamo macerat/tinkturo … to razmerje odraža masno razmerje med topilom in rastlino
b) odraža največ/najmanj koliko droge se je sprostilo v topilo oz. kolikšna je koncentracija droge v topilu
c) ali kaj tretjega? Malo sem zmedena 🙂

V zvezi z tem, pa se mi pojavi še drugo vprašanje:
Od česa je odvisno izločanje droge v topilo? Čas, koncentracija, toplota … da bom bolj jasna, bom podala primer.

Odločim sem izdelati xy macerat.
Rastlinski material naložim v kozarec, zalijem z oljem in pustim stati. Ker želim, da je macerat močnejši, ga precedim, zavržem rastlinski material in dodam novega. In tako nadaljujem (z menjavanjem rastlinskega materiala) še nekaj tednov. Kaj s tem povzročam (poleg tega, da izgubljam topilo)? Bo zato v topilu več droge? Ali se droga začne izločati šele po določenem času namakanja v topilu in zato vsakič, ko zavržem rastlinski material, zavržem tudi še neizluženo drogo? Ali se lahko topilo nasiči z drogo?

Zakaj se macerat dela 40 dni?

Ko sem že pri drogah … bi malo zavila še v kuhinjo – če smem … tudi sirup iz smrekovih vršičkov predvidevam, da je droga v topilu (sladkorju) in tudi tukaj nikoli ne vem, kaj je bolj prav:
1. nalagati vršičke in sladkor v plasti ali oboje samo dobro premešati in paziti, da so vršički lepo porazdeljeni po sladkorju?
2. pustiti kozarec na soncu, v senci, a na toplem, zakopati v zemljo ali samo poskrbeti, da je kozarec konstantno na toplem?

Upam, da nisem preveč zakomplicirala in se boste znašli. Hvala in lep pozdrav.

toncika · 11. julij, 2013 ob 20:53

Pozdravljena,

naj takoj razčistimo: beseda "droga" ne pomeni "izvleček" ali "aktivna sestavina" temveč "rastlina". Ta beseda izvira iz starih zeliščarskih navodil in se je kot taka obdržala tudi v novih farmakopejah. Če greste v lekarno po rmanov čaj, bo na vrečki napisano "droga", kar pomeni dobesedno "rastlina". Enako velja pri izvlečkih, kjer E pomeni extract, D pa droga, torej rastlina.

Razmerje E/D (lahko je včasih tudi v obliki D/E, bodite pozorni!) torej pomeni razmerje med končnim izvlečkom (ne topilom!) in rastlino. Če vzamemo primer suhega izvlečka gela aloje E/D 1:200 nam ta številka pove, da je za vsak gram suhega izvlečka bilo uporabljenih 200 gramov gela. Pri tinkturah ali maceratih boste včasih zasledili tudi razmerje T/D, torej tinktura:droga.

Izločanje aktivnih snovi (ne droge) v topilo je odvisno od ekstraktivne moči topila, kvalitete rastline, temperature, časa, postopka, tresenja… Izdelava dobrih in kvalitetnih izvlečkov NI stvar domače proizvodnje, temveč lekarn in galenskih laboratorijev. Za marsikateri izvleček je namreč potrebno neprestano "tresenje" in "mešanje" vsaj 24 ur, kar v laboratorijih opravljajo s posebej za to izdelanimi aparati.

Oljni macerat se načeloma dela 21-30 dni (tako vsaj po navodilih za zeliščarje), vendar se v ljudski praksi pogosto doda nekaj dni več, predvsem zato, ker v domači izvedbi ne moremo striktno nadzorovati temperature in ostalih pogojev. Če macerata ne pustite dovolj časa namakati, se bo v olje izlužilo manj snovi, zato sprotna zamenjava s svežim materialom načeloma nima smisla. Tudi rastline potrebujejo svoj čas. Če želite koncentrirane izvlečke, posezite po CO2 izvlečkih.

O kuhinjskih (sladkih!) grehih bi raje razpravljala ob kakšni tortici, ne pa pred računalnikom 🙂 Kakorkoli, tudi sirup smrekovih vršičkov je v tem primeru neke vrste izvleček. Kot pri vseh izvlečkih, ki so del tradicije, obstaja tisoč načinov in tisoč navodil in dejansko nobena ni prava in vse so pravilne. 🙂 Toplota – ne prekomerna – seveda pospeši postopek, kot vsak izvleček pa priporočam, da ga hranite v temnem. Vse ostalo pa je največkrat stvar navade (in izročila).

Lp

Anonimni · 11. julij, 2013 ob 21:51

Še enkrat najlepša hvala – spet ste mi razširili obzorja 🙂
Ko bo izvedena delavnica o gumijih in uporabi v kozmetiki, pa se bomo tudi posladkali in kakšno rekli 🙂 Lp

toncika · 12. julij, 2013 ob 06:21

To pa vsekakor 🙂
Lp

Anonimni · 4. december, 2013 ob 16:41

v odstavku o polarnosti in nepolarnosti oziroma topnosti komponent, zasledimo da se polarno topi v polarnem in obratno za nepolarno. potem zasledimo stavek "90% alkohol izvleče predvsem eterična olja". kako potekajo kemijsko zadeve v tem primeru ko imamo "polarno" topilo in "nepolarni" izvleček?

toncika · 4. december, 2013 ob 17:03

Pozdravljeni,

kljub imenu "olja" eterična olja niso "olja" (trigliceridi) temveč kompleksna mešanica alkoholov, aldehidov, ketonov, estrov, fenolov itd. Eterična olja niso topna v vodi, vendar so topna v alkoholu, zato jih lahko alkohol tudi izvleče.

Polarnost ali nepolarnost topila je "relativna" – v smislu, da so nekatere snovi bolj polarne, nekatere pa manj polarne. Voda je močno polarno topilo, alkohol pa šibko polarno topilo. Zato lahko alkohol topi nekatere snovi, ki jih voda ne more. Natančno razvrščanje v bolj ali manj polarna topila je precej zahtevno delo, ki pa preprostemu izdelovalcu domače kozmetike ne služi prav preveč.

Lp,
toncika

Dani · 19. december, 2013 ob 14:36

Ponovno pozdravljeni Toncika,

malo sem brskala po spletu v kolikšnih količinah se lahko emulziji doda glikolni ekstrakt divjega kostanja. Glede na to, da ste zelo dobro informirani in izkušeni, bi vas samo prosila za mnenje, če je 5-10% pravilen podatek.
Hvala lepa in lepo pozdravljeni!

toncika · 19. december, 2013 ob 14:47

Pozdravljeni,

če gre za glikolni izvleček, je po mojih podatkih v kremah priporočen odstotek uporabe 5%, za izdelke za kopanje pa do 10%. Pri tem velja opomniti, da je izvleček divjega kostanja vedno dobro kombinirati z izvlečkom rdečega grozdja ali borovnic (sadež). Divji kostanj izboljša pretok krvi, "redči kri" ter zmanjšuje otekline, rdeče grozdje oz. borovnice pa krepijo stene kapilar in povečajo njihovo elastičnost. Kombinacija deluje vzajemno in okrepljeno.

Lp
toncika

Dani · 19. december, 2013 ob 14:56

Zelo lepa hvala za informacijo! Bom seveda upoštevala.

Lp, Dani

Anonimni · 3. januar, 2014 ob 09:53

ob tem članku bi odprla temo še o izvlečku propolisa, ki mi predstavlja precej težav. Oziroma natančneje uporaba propolisa kot dodatek kremam, mazilom, itd. Glede na problematiko topnosti omenjenega in na obstoječe obširne raziskae, vi bila tematika vredna obravnave. Jaz osebno sem se s težavo soočila pri poskusu dodatka propolisa (medexov, na brezalkoholni osnovi) mešanici olj ob segrevanju (izdelava mazila za ustnice), pri čemer se je propolis posedel, bil torej netopen v maščobi. Potem sem zasledila navodila za izdelavo propolisovega izvlečka, ki naj bi potekal tako, da propolis pri 50stopinj celzija segrevamo v olivnem olju, ter zadevo prefiltriramo. Morda imate izkušnje kakšne kakovosti in kakšnil fizikalnih lastnosti je pridobljen izvleček? je potem topen v mašobah-glede na to da se ga pripravi v olivnem olju? Res problematična zadeva se mi zdi uporaba čebeljih produktov v kozmetičnih proizvodih, vsekakor pa verjetno zelo smiselna. Tako da kakšen nasvet ali oodgovor na nejasnosti bi bil zelo dobrodošel. Hvala, lp Lara

toncika · 3. januar, 2014 ob 10:36

Pozdravljeni Lara,

propolis se navadno topi v alkoholnem mediju, nastane alkoholna tinktura oz. izvleček. To je po dostopnih informacijah najprimernejši način za izdelavo izvlečka. Ker se navadno propolisov izvleček v kremah uporablja le v majhnih količinah, alkohol ne predstavlja težave za stabilnost kreme.

Brezalkoholni izvleček propolisa je izdelan na vodni osnovi (kako, vedo le pri Medexu). Kot tak ne more biti topen v maščobah – voda in kar je na njeni osnovi izdelanega, ne more biti topno v maščobah, zato se vam je pri izdelavi mazila za ustnice tudi posedel. Edini način uporabe takšnih izvlečkov v mazilu za ustnice je pri izdelavi mazila na osnovi Galenove kreme: 20% čebeljega voska, 20% vode ali vodne faze (npr. medu in izvlečka propolisa) ter 60% olja. Za več podrobnosti poglejte v objave o mazilih za ustnice.

O "oljnatem" izvlečku propolisa sem sicer brala, nisem ga pa nikoli izdelala oz. uporabljala. Navadno se določeno količino propolisa namaka oz. macerira v olju nekaj tednov, nato pa precedi in uporablja kot katerikoli oljni macerat. Segrevanje na 50 stopinj pripomore k topnosti. Takšen izvleček bi seveda bil topen v maščobah 🙂 Žal vam ne znam povedati, koliko sestavin se dejansko prenese v olje in kako učinkovit bi bil takšen izvleček.

Lp,
toncika

Anonimni · 3. januar, 2014 ob 13:18

hvala za odgovor. Kar se tiče propolisa na alkoholni osnovi, seveda bi ga uporabila, vendar sem v nekem receptu zasledila potrebno količino izvlečka propolisa kar 30%, kar pa ni več zanemarljiva vrednost. Bi potem takem alkohol prisoten bil še vedno nemoteč?

Hvala in pozdrav 🙂

toncika · 3. januar, 2014 ob 13:22

Pozdravljeni,

v tako velikih količinah bi alkohol vsekakor bil moteč oz. bi destabiliziral emulzijo. Vendar pa… ste prepričani, da govorimo še o kozmetičnem izdelku in ne o izdelku, ki meji na zdravstveno področje? V vsakem primeru je v takem primeru bolje osnovati hidrogel – torej brez maščobne faze in brez emulgatorja.

Lp
toncika

Anonimni · 3. januar, 2014 ob 15:23

takole se glasi recept: 30% izvleček propolisa, 30% kakavovega masla, 10% čebeljega voska, 10% et.olja sivke, 10% šentjanževega olja, 5% medu, 5% lanolina

toncika · 3. januar, 2014 ob 17:34

Pozdravljeni,

malo sem pobrskala in našla tudi vir tega recepta, ki je na moje veliko presenečenje prav Medex. Ne glede na to, da naj bi takšen recept prihajal iz "resnih" virov, vam odsvetujem izdelavo podobnih krem in izdelkov. 10% eteričnega olja v (kozmetični) kremi je ogromno, prav tako količina propolisa. Eterična olja se v kozmetičnih izdelkih navadno uporabljajo do 2%. Kvečjemu bi to lahko bilo kakšno mazilo za občasno rabo na manjših predelih kože. Nikakor pa ne za vsakdanjo rabo, toliko manj na občutljivi koži (ki gre navadno vštric s pokanjem kapilar, ki pa so navadno začetni znak rozacee ali kuperoze…vendar smo tu že v zdravstvenem področju).

Zanimivo je, da sem popolnoma enak recept zasledila tudi v italijanskem jeziku v knjigi Miele, polline, pappa reale, propoli e veleno. Pod receptom je jasno zapisano, da gre za pomado za različne oblike dermatoz ali drugih bolezni kože. Kljub vsemu odsvetujem izdelavo takšnih izdelkov, saj smo že precej daleč od smernic kozmetičnih izdelkov. Papir je papir in prenese marsikaj, koža pa ne.

O tehnični plati formule se ne bom izrazila, morda zaradi trdnosti kakavovega masla in čebeljega voska vse skupaj le stoji pokonci… bojim se, da količina lanolina ne zadostuje za emulgiranje 30% alkoholnega ali vodnega izvlečka, vendar pa morda avtor misli kakšen drug tip izvlečka. Pravzaprav niti jasno ne zapiše, ali gre za alkoholni (kolikšen odstotek etanola?), vodni, oljnati ali glikolni izvleček. Toliko o resnosti.

Lp
toncika

Anonimni · 3. januar, 2014 ob 18:55

Seveda, se precej strinjam, predvsem z zadnjim odstavkom, recept je definitivno pomanjkljiv, vrednosti določenih komponent (pre)visoke, vendar sem pomislila, ravno iz razloga od kod izhaja recept-da je preverjen. Osebno zelo perforiram pripravke z dodatkom učinkovin produktov čebel, vendar takšne recepte je nekako težko najti, ravno zaradi problematike nejasnosti kvalitete in kvantitete izvlečka propolisa, ter same njegove uporabe, kot tudi na primer matičnega mlečka. V glavnem, nekako sem se upala da sem našla dober recept, ampak če pomislimo, vrednosti so res precej ekstremne za vsakodnevno uporabo…

Hvala za trud..

Anonimni · 3. januar, 2014 ob 18:58

še nekaj, če smo že tako daleč, lanolin in emulgatorji… kakšen emulgator bi se priporočal za kreme za občutljivo, suho kožo, tako da je blagodejen in lahko dobavljiv? Imam namreč cetilni alkohol, s katerim si samim ne morem kaj dosti saj je le koemulgator, potrebujem nek emulgator, ali takšnega ki združuje vse skupaj, kaj priporočate?

toncika · 3. januar, 2014 ob 19:27

Preverjeni recepti so redki 🙂 najboljši so seveda s kakšnih tujih forumov ljubiteljev izdelave domače kozmetike, kjer je prisotna tudi določena količina profesionalnih kozmetologov. O dodatku čebeljih proizvodov se najde bolj malo predvsem zaradi težav pri dodajanju le-teh. Alkoholni izvleček propolisa npr. destabilizira emulzije; med (kot vlažilna sestavina) zaradi vsebnosti sladkorjev poveča tveganje za bakterijsko okužbo, matični mleček je drag, vendar v majhnih količinah zelo uporaben. O strupu pa zaenkrat skorajda ni informacij, najbrž predvsem zato, ker je tudi pridobivanje le-tega še precej omejeno.

Dobro formulo izpišite sami 🙂

toncika · 3. januar, 2014 ob 19:40

Najbolj "blagodejen" emulgator je po mojem mnenju lisolecitin, čeprav je beseda blagodejen napačna. Pač, zdi se mi najbolj združljiv in podoben koži, saj je pravzaprav sestavljen iz fosfolipidov, ki so prisotni tudi v človeških celicah. Ostali emulgatorji so koži bolj "tuji", vendar kljub temu niso nič slabši. Lisolecitin je zelo primeren za občutljivo kožo, prav tako za mastno ali mešano, v primerjavi z drugimi voskastimi emulgatorji je manj primeren za suho kožo – predvsem zato, ker ne zmanjšuje izgube vode (TEWL) tako dobro kot npr. Plantec OP2. Lisolecitin daje zelo tekoče emulzije, tako da potrebujete obvezno tudi koemulgatorje in zgoščevalce vodne ter maščobne faze… Dobite ga pri Gisella Manske.

Emulgatorjev je ogromno, tako kombiniranih (npr. Plantec OP2, Montanov 68, Montanov L itd) kot preprostih (methyl glucose sesquistearate, lisolecitin, gliceril stearate citrate itd). Za začetek je lisolecitin dobra izbira, pa tudi Plantec ali Montanov 68… po vsej verjetnosti boste slej ko prej začeli uporabljati različne emulgatorje. Vsak ima svoje lastnosti in posebnosti, nekateri so bolj "močni", nekateri bolj "preprosti za uporabo", spet drugi bolj svileni, nekateri bolj lahki… 🙂 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 12. januar, 2014 ob 18:59

Pozdravljeni, pod neko objavo sva debatirali na mojo pobudo o et.oljih, nato izvlečku vanilije. Tako da poročam, preizkusila sem ekstrakcijo v oljnem ter alkoholnem mediju. Tale v alkoholnem je res nekaj (pre)udarnega, moram rečt, da skoraj precej močan vonj, ki pravzaprav niti toliko ne sliči na vanilijo (uporabila sem stroke prave vanilije z madagaskarja, že sami po sebi imajo drugačen kot npr. klasičen vonj po sintetični aromi vanilina). Tako da kar se tiče uporabe tega ekstrakta v mojih kremah kot dodatek mamljive vonjave, ne vem kako se bo obneslo, morda se bo še alkohol nekoliko "razpustil" in bo stvar milejša. Oljni izvleček je precej blag, ta pa skoraj tako, da ne vem če bi pustil zaznaven vonj v nekem izdelku. No, toliko o tem. Lp, Lara

toncika · 12. januar, 2014 ob 19:15

Pozdravljeni,

seveda se spominjam najine razprave 🙂 Ali imate kakšen ekstraktor ali podobno napravo? Zdi se mi namreč, da ste izvleček nekam hitro izdelali, vsaj oljnati. Sama sem nekaj let tega izdelala vaniljev macerat v riževem olju, strok sem odprla, izločila semena in strok narezala. Nato pa strok in semena namočila v olje cel mesec, v temnem prostoru. Ali niste morda prehitro obupali?

Za vonj alkoholnega izvlečka … ste poskusili izpareti nekaj alkohola?

Lp
toncika

Anonimni · 12. januar, 2014 ob 19:30

hm, napišem odgovor, stisnem "objavi" in vse skupaj izgine.. torej še enkrat napišem

Anonimni · 12. januar, 2014 ob 19:34

Torej, seveda so še stroki v topilu, obojni. Po nekaj dnevih se že začne možnost ugotavljanja, kako vse skupaj poteka, zato voham sproti vsak dan za trenutek. Tudi alkohol izpihavam sproti, saj se hlapi med mešanjem zelo koncentrirajo in oddajajo močan vonj. Trenutno ne upravljam z ekstraktorji, le domače pripravljeni ekstrakti bodo to. Vsekakor pa nameravam poiskusiti tudi z napravami in upam da pridem do bolj zadovoljujočih rezultatov. Iz alkoholnega bom na koncu seveda poskusila odpareti nekaj alkohla, vendar bo vodna faza precej znatna glede na 75% etanol.. Sem imela že s propolisom neznanske težave, res je prav neznosen za domačo ekstrakcijo, verjetno kot vsaka 100% smola..

toncika · 12. januar, 2014 ob 19:43

Pustite stroke še naprej v topilu, večkrat se pravi vonj razvije šele čez nekaj časa, saj so nekatere sestavine bolj topne, nekatere pa se topijo bolj počasi.

Ja vem, propolis je kar težaven. Vendar pa ima čudovit vonj, zame je kot droga 🙂

Anonimni · 12. januar, 2014 ob 19:47

Saj to- jaz sem čisto nora na uporabo čebeljih produktov v kozmetiki, da ne omenjam kako neverjetno je mazilo kjer sem ga uporabila, res čudovit vonj, ko si ga namažem na ranice pa kot da bi se pospešeno celile, razen če se mi sami zdi 🙂
Glede strokov vanilije pa upam res da se zgodi še kaj, namreč bila sta zelo draga ta dva stroka.

Anonimni · 26. februar, 2014 ob 09:37

imam vprašanje- ali je kdo koristil v izdelkih tale med v prahu, kakšna so mnenja? morda celo kakšne znane info o sestavi? nisem se poglabljala osebno v to.. Mu je odvzeta le h2o ali še druge komponente? Tončika če veš, hvala, lp, lara

toncika · 26. februar, 2014 ob 11:15

Živjo Lara,

sama ga nisem nikoli uporabljala – če imam med na razpolago, pač uporabljam med oz. druge vlažilne sestavine (največja naloga medu v kozmetiki je vlaženje).

Medu v prahu je odvzeta voda, posušen pa je s postopkom "špricanja" oz. ti. "spray dried". Zmešan je z drugimi nosilci kot npr. maltodekstrin (vsi suhi izvlečki imajo kot nosilec maltodekstrin ali fruktozo), koliko katerega je v končnem izdelku pa ne moremo vedeti.

Lp

Anonimni · 27. februar, 2014 ob 08:06

pomislila sem morda, da bi morda bil bolj koncentriran v smislu manjše vsebnosti sladkorjev in večje koncentracije aktivnih sestavin, ampak to mišljenje je verjetno utopično.. Najbrž uporabijo najcenejši med, kjer je že itak švinglarija s presežkov dodatka sladkorja in sirupov, tako da vprašanje. Me pa zanima kakšen vonj ima, sem ga naročila sedaj, čisto iz radovednosti, bomo videli..
Hvala 😉

toncika · 27. februar, 2014 ob 08:15

No ja… več aktivnih snovi (ne sladkorjev) ima cvetni prah, vendar pa ga ne morete uporabiti direktno v kozmetičnih izdelkih. Velika količina beljakovin bi namreč povzročila kvarjenje. Administrator italijanskega foruma Arcadia je izdelal oljni macerat iz cvetnega prahu, ki ga je nato uporabil v kremi. Lahko poskusite 🙂 Vam pa že vnaprej povem, da je vonj … ehem neprijeten 🙂

Anonimni · 5. marec, 2014 ob 11:38

ojoj, ojoj, jaz sem pa preizkusila tale med v prahu, z dobronamerno mislijo, da se bo tale anhidrirdni prahec nekako ob močnem mešanju dispergiral v rastlinskih oljih( mešanica maščob za mazilo za ustnice) in se je vse skupaj samo "fino" zgrudilo v takšno kepo, toliko o uporabnosti tega izdelka… v čem je pa potem smisel če ga moraš predhodno spet raztopiti v h2o, s tem nisi nič profitiral, bolje potem uporabiti pravi med.. hm, res norost.

toncika · 5. marec, 2014 ob 11:42

Uporaba takšnega izdelka ima smisel, če ga dodamo v hladni C fazi pri izdelavi emulzij. Poskusiti raztopiti v maščobah nekaj, kar je vodotopnega, pa ne more pripeljati do zadovoljivega rezultata. Za izdelavo balzama za ustnice uporabite kar med, to je najboljša rešitev 🙂

Anonimni · 5. marec, 2014 ob 12:22

ampak glede na to, da v C fazi tudi ni možno vnesti neomejenih količin, ampak nasprotno, manjše, želiš pa recimo nek znaten procent medu v izdelku, saj npr. 5% takšne blage sestavine vprašanje kak učinek ima sploh potem.. Za anhidriden izdelek- prah, bi si pa res mislila da se ga bo dalo umešati-porazdeliti med vosek nekako, ampak ne. res škoda..

toncika · 5. marec, 2014 ob 12:35

Točno tako 🙂 Vidim, da ste že spoznali nesmiselnost nekaterih sestavin v kozmetiki. Krema z medom se fino sliši, vendar pa… kolikšen odstotek ga vsebuje? Da bi bil funkcionalen, bi ga moralo biti precej, krema pa bi postala lepljiva… Ali imajo takšne sestavine sploh smisel?

Prodaja se marsikaj. Oglašuje se še več. V naših rokah je, da presodimo o resnični uporabnosti 🙂

Anonimni · 5. marec, 2014 ob 12:58

res je, glede ne neproduktivnost omenjenih in še marsikaterih izdelava določenih surovin sploh ne bi smela biti dovoljena, že iz ekološkega vidika potrošnje materiala, itd. ampak ja, tega ne bomo dosegli 🙂 ko se gre za denar je vse "koristno".. Da ne omenjam kvalitete takšnih proizvodov, ki sploh nimajo niti naravnega vonja po medu na primer, pomeni, v izdelkih kjer uporabijo ta prah, ga ne dajo niti iz razloga po vonju, ampak očitno še naknadno dodajo (umetne) arome, da se doseže vonj po medu.. Zgleda ga bo še vedno najbolje za želodec porabiti 🙂

toncika · 5. marec, 2014 ob 19:40

Marsikaj v svetu kozmetike nima smisla, pa vendar obstaja. Samo zato, ker se prodaja. Naša naloga je, da izmed obilice neuporabnih in zavajajočih informacij izluščimo tiste prave.

Med za kozmetične namene oz. suh izvleček NI primeren za uživanje, razen če ni to v specifikaciji posebej zapisano. Zato ga nikakor pod nobenim pogojem NE uživajte. Če imate doma kad, raztopite prah v obilici vode in ga dodajte kopeli. Vsaj porabili ga boste 🙂

Logo Gmail · 27. marec, 2014 ob 10:33

Lep pozdrav,

zadnje čase se ukvarjam z izdelavo kostanjevega mazila. Naredila sem oljni izvleček v različnih oljih, v mazilo pa bi želela dodati še 5-10% tinkture, saj npr. escin ni topen v olju. Mazilo sem sicer že napravila, tako da sem najprej segrela vosek + maščobo, dodala tinkturo in mešala skoraj do ohlajanja, da se je vse združilo. Me pa zanima obstojnost takega mazila – najbrž je manj obstojno, kot če bi tinkturo izpustila?

Hvala za odgovor, lep dan 🙂

toncika · 27. marec, 2014 ob 11:53

Živjo,

tako kot za Galenovo cold cream tudi za takšno mazilo z dodatkom kostanjevega izvlečka velja rok trajanja kakšen mesec, pogosto tudi več. Če sploh ne uporabite vode, temveč samo alkoholni izvleček, se bo mazilo obdržalo veliko dlje – tudi nekaj mesecev. Paziti je treba predvsem, kdaj postanejo maščobe žarke ter seveda opazovati, ali se morda mešanica ne deli.

Lep dan,
toncika

Logo Gmail · 27. marec, 2014 ob 12:24

Hvala za hiter odgovor! Uporabila sem samo alkoholni izvleček kostanja (tropinovec, okrog 65%).
Sem precej zmedena, ker sama nimam strokovne izobrazbe na tem področju in se zanašan predvsem na knjige in forume (pa tudi knjig je precej malo strokovnih). V knjigi g. Majesa npr. tradicionalni recept za mazila vsebuje 10% tinkture, prav tako vsa njihova mazila, prodajana pod znamko Plavica, vsebujejo alkoholne izvlečke. Berem tudi, da alkohol v kozmetiki tudi sicer služi kot konzervans.
Najbrž pa je v tem primeru problematično, ker izvleček ni čisti alkohol, ampak je v njem tudi nek delež vode in drugih primesi?

Lp
Mateja

toncika · 27. marec, 2014 ob 14:49

Živjo,

alkohol v kozmetičnih izdelkih kot so npr. emulzije alkohol deluje kot konzervans že pri manjši količini (20% glede na celotno formulo), vendar pa uporaba alkohola kot konzervansa ni priporočljiva, deloma zato, ker močno suši kožo (denaturira namreč beljakovine), deloma pa tudi zato, ker negativno vpliva na stabilnost emulzije.

Povsem drugačna je situacija pri izvlečkih: nekateri izvlečki pač morajo biti alkoholni in jih kot take moramo tudi uporabiti v izdelku. Če vaš izvleček kostanja vsebuje 65% alkohola in končnemu izdelku (mazilu) ne dodajate dodatne vode, bo vaše mazilo obstojno. Problem bi bil samo in zgolj, če bi poleg alkoholnega izvlečka uporabili še dodatno vodo – v tem primeru se količina alkohola zmanjša (razredči).

Vsekakor pa: dokler izdelujete le Galenova mazila (vosek + maščoba + voda ali tinktura) ne potrebujete konzervansov, v kolikor izdelek porabite v dovolj kratkem času. Če boste kdaj poskusili izdelati emulzije, pa bo nakup konzervansa obvezen.

Lep dan,
toncika

Anonimni · 3. avgust, 2014 ob 08:48

Pozdravljeni,
glede topnosti escina, ki je v divjem kostanju, v olju sem povprašala 2 strokovnjaka (enega mag. farmacije in enega dr. kemije). Oba sta mi odgovorila, da escin je topen v olju. Pa tudi, da je escin v olju bolje topen kot v alkoholu (najbolj pa je topen v vodi).

Lep pozdrav, Helena

Toncika M · 3. avgust, 2014 ob 13:56

Pozdravljeni,

kolikor vem, je escin topen v alkoholu, vodi in propilen glikolu. Če vtipkate "escin solubility" v google, lahko najdete različne informacijske liste raznih proizvajalcev, kjer je jasno izražena preferenca za alkohol: http://www.indena.com/pdf/escin_escinBeta_phytosome_st_pc.pdf (levo, desno je namreč govora o fitosomih) ali pa http://www.scbt.com/datasheet-221596-escin.html Nasprotno pa podatka o topnosti escina v olju (vtipkajte escin solubility in oil) ni.

Ne glede na to, je v izvlečku divjega kostanja pomembna tudi prisotnost bioflavonoidov in taninov. V kozmetiki se po informacijah, ki jih podaja knjiga "Plants in cosmetics", ki jo je izdal Evropski koncilij (Council of Europe), uporabljata predvsem hidroalkoholni izvleček in glikolni izvleček. Prav tako različna literatura (kot tudi Farmakopeja) govori o alkoholnih izvlečkih in tinkturah divjega kostanja, ne pa o maceratih.

Če imate na razpolago kakršnekoli konkretne informacije o topnosti (seveda v številkah, torej v g ali mg topnosti escina v različnih topilih), bi prosila, da mi jih posredujete.

Lp

Anonimni · 18. november, 2014 ob 21:55

Lep pozdrav,

mene pa zanima, kje bi lahko dobila tekoči izvleček kostanja in lobodike, ter suhi izvleček črnega grozdja?
Oziroma če mi lahko predlagate v kateri od spletnih trgovin je največja izbira tako suhih in tekočih izvlečkov ter CO2 izvečkov.

Na spletni strani Farmacia Vernile, sem zasledila Ippocastano tintura madre in Ippocastano E.F. 1:1 gr.alc. 30%*. Je mogoče kaj od tega prava stvar?

Rada bi po vašem receptu naredila hidrogel za utrujene noge, pa mi ti izvlečki na raznih spletnih trgovinah delajo največ preglavic. Sicer italijansko govorim, vendar mi te kratice niso čisto jasne. Tako da raje vprašam, kot da na vrat na nos kupujem nekaj kar mogoče ne bom potrebovala.

Vam pa res čestičam za ta čudovit blog! Res ste naredili veliko za vse, ki smo vedoželjni znanja s področja o domači kozmetiki v Sloveniji. Ni lepšega, kot da lahko tudi v domačem jeziku prebiraš in črpaš znanje iz virov, ki so dovolj razumljivi popolnemu začetniku in strokovni hkrati. Tako da zares hvala za tale zlata vreden blog!

Lp

Toncika M · 19. november, 2014 ob 17:48

Živjo,

tekoče izvlečke dobiš npr. pri Farmacia Vernile, pa tudi v vseh lekarnah v Italiji. Da bo nekoliko lažje:
E.F. = estratto fluido = tekoči izvleček
tintura madre = tinktura (torej alkoholni namok, ki pa je manj koncentriran)
Tekoči izvleček bo tisti pravi.

Suhi izvleček grozdja dobiš pri poljakih, na beautyever.pl. Taista stran ima tudi precej drugih suhih izvlečkov, mislim da celo lobodike in kostanja. V tem primeru morda ni potrebno naročilo iz Italije… bo pa potrebno malo spremeniti recept.

CO2 izvlečki pa .. hmm… AromaZone ali pa Dragonspice. Svetujem nakup kamilice in ognjiča, ker sta zlata vredna, sama pa porabim veliko tudi izvleček korenčka v jojobinem olju.

Lp

Tina Sedej · 19. november, 2014 ob 22:49

Najlepša hvala za informacije!

prosila bi vas še, če mi lahko predlagate kje si lahko kaj več preberem o izvlečkih in blagodejnih lastnostih posameznih rastlinskih izvlečkov. Obstaja poleg knjige Plants in cosmetics še kakšna dobra knjiga, ki se jo najde pri nas?

Lp

Toncika M · 20. november, 2014 ob 08:07

Živjo,

kolikor vem, drugih knjig o uporabi rastlinskih izvlečkov v kozmetiki ni. Ne v angleščini ali italijanščini, še manj pa v slovenščini. Obstaja veliko klasičnih zeliščarskih knjig, ki pa s kozmetiko nimajo veliko skupnega. Navadno je potrebno poiskati študije o kozmetični učinkovitosti za vsako posamezno rastlino, ki nas zanima, nato pa poiskati še proizvajalca in njegove tehnične liste.

Literature o komzetologiji je ogromno, o fitokozmetiki pa žal ne. Zakaj temu tako… mislim, da je vzrokov več. Deloma tradicija "sintetične" kozmetike, deloma relativno nizka učinkovitost izvlečkov v primerjavi s čistimi aktivnimi snovmi (npr. gabezov izvleček ali alantoin), deloma njihova lastnost, da vse kreme spremenijo v "neprijetno obarvano in neprijetno dišečo stvar"… Skratka, podobnih resnih knjig ni.

Lp

Ivo Coz · 4. december, 2014 ob 19:15

Draga Toncika M

Kaj naj rečem: Imeniten blog, blog "za kušnt", … ?
Že trenutni podatek vse pove: 38 followers|677,434 views

Za svojo najdražjo že nekaj let pripravljam šentjanževo olje in ognjičevo kremo, za "hišno lekarno" pa gabezovo kremo (pod "kremo" razumem izdelek, ki poleg maščob vsebuje tudi vodo, za razliko od mazil). Toplotno maceracijo opravim v toplotni komori pri 43 stopinjah, trajanje 7 dni. Sem popoln amater in bi rad celotni postopek izdelave izboljšal, ker imam po branju vašega bloga kar nekaj dvomov v svoje delo. Ali bi bilo bolj primerno (in če smem) vprašati vas kar po mailu?

Hvala in LP IvoC

Toncika M · 8. december, 2014 ob 18:49

Živjo,

hvala za pohvale 🙂 Vidim, da imate "številke" bolj pod kontrolo kot jaz.

Le kaj vam je vzbudilo dvome? Lahko seveda debatirava tule ali preko maila, kot vam je ljubše 🙂 (za mail kliknite na veliki simbol afne desno zgoraj).

Lp

Ivo Coz · 5. januar, 2015 ob 17:47

Oprostite mi prosim za enomesečni molk. Imel sem operacijo na očeh in sem šele danes spet pogledal na računalnik. Jutri zberem vse potrebne podatke in se oglasim.

LP IvoC

Anonimni · 23. februar, 2015 ob 19:47

Pozdravljeni,
poleg vas imam kot zanesljivega svetovalca pri izdelavi domače kozmetike dr.Stribor Markovića in njegovo e-knjigo na tej povezavi: http://www.plantagea.hr/dev/prirodna-kozmetika.
Lp, Laura

Toncika M · 9. avgust, 2015 ob 14:14

Živjo,

hvala za link, dobra stvar!
Lp

Leilani · 1. oktober, 2015 ob 11:42

Pozdravljeni lepo

Prosim za namig, nasvet kaj bi bilo potrebno dodati, da je krema lepe svetlo roza barve. Npr. Vrtnicna krema, ki tudi na videz roza. Delala sem z roza glino a je videz bolj "umazane" barve. Suhi izvlecek pese Ali anato izvlecek mi deluje bolj na rdece. Prosim, za vase izkusnje.

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 08:49

Pozdravljeni,

najbolj preprost način za obarvanje doma izdelanih krem je uporaba jedilnih barv. Kapljica rdeče jedilne barve bo kremo naredila rožnato.

Lp
Tončka

Anonimni · 21. februar, 2018 ob 07:17

Pozdravljeni,
v svojo kremico bi rada dodala (v C fazi) CBD (kanabidiol) 5% CO2 izvleček v konopljinem olju. Kot prehranski dodatek mi zelo pomaga pri odpornosti, marsikaj sem že prebrala o pozitivnih učinkih na kožo, nikjer pa ne najdem, koliko ga je potrebno dodati kremi, da ima tak učinek. Mi lahko kako pomagate?
Hvala in lep pozdrav,
Mateja

Toncka Mavric · 21. februar, 2018 ob 08:29

Pozdravljena Mateja.
Vaše vprašanje je kar malček zahtevno. Kljub temu, da obstajajo na trgu izdelki, ki vsebujejo CBD, pa kakšnega podatka o priporočeni količini uporabe ni najti. Ne pri proizvajalcih, ne med kakšnimi raziskavami.

Malček sem pogledala, kako naj bi to olje bilo sestavljeno, eden izmed slovenskih prodajalcev ima tako 23% smole (oz. izvlečka CO2) in 77% olja ter zagotavlja prisotnost 5% CBD.

Glede na to, da se navadno CO2 izvlečke uporablja v količinah od 0.1 do 0.3, bi rekla, da bi bilo smiselno ostajati pri 0,5% tega olja. 1 gram olja namreč vsebuje 0,23 smole, 0,5 grama pa 0,11 grama smole (oz. CO2 izvlečka).

Zgoraj navedene info jemljite le kot hipotezo. Glede na to, da kakšne resne informacije o priporočenih količinah uporabe ni mogoče dobiti, je lahko tudi zgornji hipotetični izračun napačen in bi tudi ta količina lahko bila prevelika. Prav tako ni znana možna reakcija kože oz. če je izdelek dražljiv ter v kateri količini.

Upoštevajte tudi, da če ga jemljete kot prehranski dodatek, lahko ob sočasni uporabi s kožnim nanosom pride do povečane količine CBD v telesu. CBD bi se lahko skozi kožo absorbiral (hja, tudi ta podatek bi bilo potrebno najti) ter s tem prispeval h količini zaužitega CBD. Ker pa ni jasno raziskanih stranskih učinkov višje količine zaužitega CBD, ni jasno niti, kolikšna je "varna" mejna količina.

Upam, da vas nisem prekomerno prestrašila.

Lp
Tončka

Anonimni · 21. februar, 2018 ob 08:47

Hvala za odgovor. Ne, niste me prestrašili. CBD jemljem že kako leto in pol, za pozitiven učinek ga moram vzeti kar nekajkratno priporočeno količino (1 kapljica na dan je daleč premalo). Glede na to, da se CBD smola prodaja tudi v izjemno veliki koncentraciji, mislim da je 5% raztopina še vedno precej blaga. Karkoli sem sicer prebrala v člankih na to temo, piše, da je varen tudi v večjih količinah.
Ne skrbi me, da bi predozirala, ampak glede na to, da gre v C fazo le malo dodatkov (še posebej maščobnih), me bolj skrbi, da pri tako majhni količini sploh ne bi imel kakega učinka.
Sem upala, da imate kak vir, kjer bi se dalo kaj konkretnega najti glede uporabe v kozmetiki, ker jaz tudi nisem našla. Bom pa malo improvizirala. 🙂
Hvala in lep dan,
Mateja

Toncka Mavric · 21. februar, 2018 ob 09:05

Žal ne, tudi jaz nisem našla nobenih virov. V mojih tiskanih virih pa o CBD-ju niti črke, to je namreč precej "nova" stvar.

Glede količine in učinka: dobro je, da se začne z manjšo količino in po potrebi nato dviguje, dokler se nam ne zdi, da dosežemo željeno. Postopno zviševanje da tudi možnost, da se pokaže kakšna reakcija, če bi do nje prišlo.

Za višje C faze je potrebno dobro stabilizirati emulzijo in poseči po kakšnih res "močnih" emulgatorjih. Ali pa enostavno preiti na hladno emulgiranje, npr. z lizolecitinom, Tego Care LTP in drugimi emulgatorji.

LP
Tončka

Anonimni · 22. februar, 2018 ob 09:00

Ali je pri hladnem emulgiranju viskoznost in stabilnost kaj drugačna, je potrebno kaj več/manj zgoščevalcev maščobne oz. vodne faze?

LP Mateja

Toncka Mavric · 22. februar, 2018 ob 13:34

Pozdravljena,
hladni emulgatorji sami po sebi ne dajo nobene viskoznosti, zato je potrebno vse staviti na zgoščevalce vodne faze. Če hočete kompaktno kremo za v lonček, bo skoraj nujno poseči po carbomerju ali carbopolu.

Medtem, ko pri emulgatorjih na toplo lahko dodajamo zgoščevalce maščobne faze, ki dodatno doprinesejo k stabilnosti, je za emulgatorje na hladno pravo razmerje emulgator/maščobe in vodna faza bistvenega pomena.

Nekateri emulgatorji na hladno dajejo bolj stabilne emulzije, nekateri pa manj oz. je lahko formuliranje z njimi bolj zahtevno. Če imate že na razpolago lisolecitin, poskusite s tem, preden se spustite v nakup drugih emulgatorjev na hladno. Toplo pa priporočam dobro zgoščeno vodno fazo.

Lp
Tončka

Anonimni · 27. februar, 2018 ob 12:35

Zdravo,

spisala sem svoj prvi recept in bi vas lepo prosila za mnenje:

FAZA A
voda do 100
ksantan 0,2
natrijev laktat 2
svileni proteini 2

FAZA B
Methyl glucose sesquistearat 3
Cetilni alkohol 2
karite maslo 5
olje makadamije 8
arganovo olje 8
olivno olje 5

FAZA C
Natrijev hialuronat 2 (2,5% raztopina)
Vitamin A – Retinyl palmitate 0,3
Vitamin E 1
CBD 5% raztopina v konopljinem olju 1
eterično olje smilja q.s.
Cosgard 0,6

Vem, da je kremica malo bolj mastna, ampak delam jo zase, ki imam pozimi precej suho kožo, in za mamo, ki ima rada malo bolj mastne kremice.
V planu imam tudi "lažjo" varianto za tiste, ki imajo radi manj mastne kreme. Moji poskusni zajčki. 🙂

Kaj pravite, je potrebno kaj spremeniti? Na voljo imam pa ta masla in pa jojobino, zaenkrat, do naslednjega nakupa. 🙂

LP Mateja

Toncka Mavric · 27. februar, 2018 ob 13:34

Pozdravljena Mateja.

Najprej čestitam za prvo formulo! 😉

Krema je res malček mastna, navadno se za obraz ostaja pod 25%, za suho kožo pa se več pozornosti posveti vlažilnim sestavinam. Vendar je količina maščob zelo osebna stvar – če veste, da vam takšna krema odgovarja, potem le pustite tako. Imate morda kakšno mazljivo olje? S takšno obilico rastlinskim maščob bi bilo dobro imeti še kakšno mazljivo olje (npr. coco-caprylate) da se bo dlje pustila masirati.

Svilene proteine morate premakniti v hladno fazo, ni jih priporočljivo segrevati. Smem vprašati kako to, da ste se odločili za natrijev laktat namesto glicerola? Za suho kožo bi bilo vsekakor odlično, če bi dodali še malo glicerola. Vsaka vlažilna sestavina namreč deluje drugače in kombinacija je boljša kot ena sama 😉

Drugače pa bi rekla odlično 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 27. februar, 2018 ob 14:06

Pred nekaj meseci sem se odločila narediti kremo po enem receptu z interneta in sem kupila sestavine, ki so bile uporabljene v tistem receptu. Takrat nisem imela še nič pojma o teoriji, ampak je še kar uspelo. Odtod imam laktat in pa tudi svilene proteine. Imam še za porabit. Tista krema je bila še veliko bolj mastna, pa je moji mami zelo ustrezala, zato zdaj ne smem narediti preveč lahke 🙂
Imam pa doma tudi glicerol, če se vam zdi bolj primerno, bom raje uporabila glicerol. Nimam pa coco-caprylata, tudi to bo še prišlo na vrsto 🙂
Komaj čakam, da spet malo pacam 🙂 Pa bolj ko berem, bolj vidim, kaj vse se še moram naučiti in preizkusiti.

Saj brez vaše pomoči in vzorčnih receptov ne bi šlo, zato hvala, se bom še kaj obrnila na vas.

Lep dan,
Mateja

Toncka Mavric · 28. februar, 2018 ob 05:51

Mogoče sem se malo nejasno izrazila, nisem hotela reči, da bi natrijev laktat zamenjala z glicerolom. Jaz bi ga samo dodala. Natrijev laktat je namreč sol, glicerol pa poliol, na vlago kože delujeta različno 😉

Poskusite izdelati po tej formuli, nato pa pilite dokler ne dosežete tistega, kar bi sami definirali kot "waw". Vsaka koža potrebuje drugačne izdelke in to je čar domače izdelave.

Počasi, pa bo šlo. Nihče se ni vsega naučil v enem dnevu. Verjamem, da boste čez kakšen mesec že snovali nove formule ;);)

Lp
Tončka

Anonimni · 28. februar, 2018 ob 19:06

Torej, če dodam 2g glicerola poleg 2g laktata in 2 g 2,5% Na hialuronata ne bo preveč lepljivo oz. ne bo preveč občutka potenja?

Mateja

Toncka Mavric · 28. februar, 2018 ob 20:21

Če imate suho kožo načeloma ne. Občutek potenja je bolj izrazit pri normalni ali mastni koži, suha koža pa navadno vse te dodatke kar zelo dobro posrka. Lahko pa naredite čisto eksperimentalno verzijo. Premaknite tudi natrijev laktat v C fazo. Vse vlažilne sestavine C faze dodajte najprej polovičko, premešajte, nato pa testirajte kapljico kreme na koži. Če je učinek zadovoljiv, preostalo količino zamenjajte z vodo. Če se vam zdi, da bi potrebovali še, dodajte postopoma še preostalo količino sestavin, eno po eno, ter vmes preverjajte učinek. Občutek potenja bo postal viden in izrazit šele pri prehodu v toplo obdobje, v tem mrazu in suhem ozračju pa mislim, da bo zgornji recept kar ok.

Še majhen popravek oz. vprašanje: kolikšna je raztopina svilenih proteinov? V izdelkih za kožo se mi namreč 2% zdita kar precej.

Lp
Tončka

Anonimni · 1. marec, 2018 ob 12:00

Sem šla preverjat svilene proteine. Jaz jih imam v prahu (Hydrolized Silk Amino Acid Powder) in piše pri prodajalcu, da se jih uporablja v količini 0,5-2%. Toliko (2%) jih je bilo tudi v tistem prvotnem receptu, kjer sem jih uporabila (formula je bila s spletne strani prodajalca).

Bom še malo preverila, če bom našla kaj več podatkov. Razmišljam pa, glede na to, da so v prahu, se jih verjetno vseeno da v vodno fazo. V C fazi se verjetno ne bi raztopili? Kaj pa, če jih dodam raztopini Na hialuronata, in potem dodam, mislite, da bi šlo?

LP
Mateja

Toncka Mavric · 1. marec, 2018 ob 12:54

Zanimivo. Navadno se ravno zaradi topnosti iz proteinov v prahu izdela npr. 20% raztopina (npr. 20 gr proteinov, 79,4 g vode in 0,6 Cosgarda ali raje kakšnega bolj "konkretnega" konzervansa), ki se jo nato uporablja v kozmetičnem izdelku v količini do 2 ali 2,5%. Celo analize evropskega konzilija za varnost podajajo povprečno uporabo, ki je tam nekje velikosti 0,000XX, kje je šele 2%!

Pobrskala sem malo po internetu… Imava dve težavi.
Zgoraj zapisan INCI vsebuje napako. Drugi i pri hydrolyzed bi moral biti y. Ko iščem točno to sestavino (torej zapisano z napako) se pojavlja samo na slovenskem spletu… In glej ga zlomka, od prodajalcev do proizvajalcev kozmetičnih izdelkov ponavljajo isto napako, kar pomeni, da je še ocenjevalec varnosti izdelka nekje vmes napako izpustil.
Druga težava je v tem, da popravljen INCI (torej s pravilno zapisano besedo) ni mogoče dobiti nikjer na spletu. Nihče drug te zadeve ne prodaja. In zanimivo, da se ta INCI ne pojavi niti v COSING sistemu. Niti Skin Deep. Nikjer.

Vsekakor bom poskusila dobiti kakšno informacijo več o morebitni uporabi proteinov v prahu. Vem, da je lahko pri izredno nizki molekulski masi uporaba večja, vendar pa točnih podatkov nimam, ker jih ni tako lahko dobiti.
Zaenkrat takole: uporaba večjih količin načeloma ni škodljiva, kvečjemu neprijetna, saj se hitro naredi na koži plast, ki se jo da prav občutiti.

Poskusite raztopiti zadevo v vodi, da vidimo, kako se proteini topijo ter kakšen pH bo dala raztopina.

Se vam oglasim, ko mi uspe ugotoviti za kakšno uganko gre.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 2. marec, 2018 ob 07:43

Torej. Ne morem reči, da mi je jasno, kje se ta uganka začne in konča, pa vendar.

Očitno je pri poimenovanju sestavine pri nas prišlo do napake, ker takšne sestavine ni mogoče najti nikjer. Prav ali narobe zapisane, je razen na slovenskem spletu ne najdem. Za čisto jasen odgovor bi potrebovala kakšen spremni list proizvajalca.

Torej vprašanje je, za kakšno sestavino gre. Kot sem namignila včeraj je namreč uporaba proteinov odvisna tudi od tega, kako velike so molekule.

Svila je sestavljena pretežno iz dveh proteinov: fibroina in sericina. Sericin večkrat odstranijo, v nadaljnjo predelavo gre fibroin, ki je skoraj v celoti sestavljen iz treh aminokislin: serina, glicina in alanina. Proteini svile so sami po sebi netopni v vodi in neuporabni v kozmetiki. Zato proteine obdelajo z alkali, kislinami in/ali encimi ter hidrolizirajo. S tem se velikost proteinov zmanjša in dobimo ti. hidrolizirane proteine. Ti proteini imajo lahko zelo različno velikost – podatke sem našla za 300 Da, 650 Da, 2000-4000 ali več kot 10kDa (tu: http://www.cir-safety.org/sites/default/files/silk%20proteins.pdf), od tega načeloma lahko zavisi odstotek raztopine ter nato tudi odstotek uporabe v kozmetiki. Še manjše molekule pa so aminoksline, samo za primerjavo, ima glicin 75 Da.

Proteini z večjo molekulsko maso ostanejo na površini kože in na njej ustvarijo film (ki se deloma tudi čuti). Njihovo vlažilno delovanje je povezano predvsem s to sposobnostjo, da na koži naredijo polprepustno plast. Večje količine takšnih proteinov lahko puščajo neprijeten občutek. Manjše molekule oz. aminokisline pa lahko zaradi svoje majhnosti prodrejo med prve plasti kože, ne naredijo "filma" na koži in svojo vlažilno funkcijo opravljajo med prvimi plastmi povrhnjice. Če primerjam z uporabo drugih aminokislin (npr. arginin ali glicin, ki se ju tudi dobi kot kozmetično sestavino), bi v primeru (čistih) aminokislin z nizko molekulsko maso torej priporočen odstotek uporabe bil primeren. Glede na to, da prodajalec v INCI imenu govori o "Silk amino acids" bi to sklepanje bilo pravilno. V opisu pa najdem, da vsebuje fibroin. Fibroin pa je protein, ne aminokislina. Torej smo spet na začetku…

Priporočam sledeče. Prodajalca vprašajte, ali ima na voljo spremno dokumentacijo proizvajalca (ne prodajalca, od katerega kupuje). Vprašajte, če so to hidrolizirani proteini (torej večja masa) ali amino kisline (manjša masa) oz. če pozna molekulsko maso. Na osnovi tega boste vedeli: manjša molekulska masa naredi manj filma in se načeloma lahko uporabi več oz. bo podatek o uporabi pri prodajalcu pravilen.

Lp
Tončka

Anonimni · 2. marec, 2018 ob 12:07

Zdravo, Tončka,
sem poslala mail prodajalcu pa upam, da dobim kako informacijo oz. dokumente.
Se bereva.

LP Mateja

Maja · 6. april, 2018 ob 06:19

Pozdravljena,
včeraj sem navdušeno naročila stvarce pri beautyever.pl, a ko sem prišla do potrditve naročila, mi ni uspelo zaključiti naročila, ker mi javlja sporočilo: Najpierw wybierz Paczkomat, kljub temu, da sem obkljukala, da sem prebrala pogoje in se strinjam s pogoji. V čemu je tle finta? Prosim za pomoč 🙂

maja

Toncka Mavric · 6. april, 2018 ob 06:26

Živjo,

beautyever ima za tuja naročila kar "oseben pristop" 😉 za naročilo pošljite mail kar na info, povejte, da ste iz Slovenije in da bi radi naročili določene izdelke (naštejte jih). Oni vam bodo izdelke stehtali in povedali, koliko bo poštnina (povejte, da bi radi kar economic post), nato pa vam bodo tudi povedali, kako plačati in naročiti (lahko kar preko maila in samo nakažete na bančni račun).

Gospa je zelo prijazna tako da nič bat, kar pogumno 😉

Lp
Tončka

Anonimni · 9. maj, 2018 ob 07:38

Hej hej.

Imate res super blog, ni dneva ko ne bi prebirala kakšne stvari na njem, hvala.

Naredila sem macerat iz melisinih listov po vašem prispevku izdelava maceratov. Sveže liste melise sem prelila z olivnim oljem, kozarec ovila z alu folijo in 7 dni pustila na soncu. Danes sem pretočila skozi gazo in zgleda v redu. Bo tako? Je smiselno zdaj ta macerat ponovno nastaviti na sveže liste?

Po Sodobni kozmetiki, je zelo učinkovit vodni izvleček listov v razmerju DER 40:1. Torej, jaz sem mislila nastaviti na alkoholu vodi, torej 96% alkohol zmesam v destilirani vodi, najbolje v kakšnem razmerju?

Hvala za pomoč,

Vita

Toncka Mavric · 9. maj, 2018 ob 14:15

Živjo Vita,

hvala za pohvale 😉

Za macerat bi lahko rastlino pustila namakati stati tudi dlje, važno je le, da ga dovolj konstantno preverjaš. Dodajanje svežih listov ne vem, če je smiselno. Računaj, da z vsakim dodatkom svežih listov dodajaš v zmes tudi vodo (ki jo listi vsebujejo). Več vode pomeni večjo možnost, da gre kaj narobe.

Glede izvlečka… moram reči, da sem šla prav poiskat odstavek v Sodobni kozmetiki, vendar žal mi ni najbolj jasno, kaj naj bi to pomenilo. Preletela sem tudi vire, pa žal nisem našla dotičnega. Vodni izvleček bi po definiciji moral biti zgolj vodni – torej samo voda… kar bi v tem primeru pomenilo čaj (?). Razmerje DER 40:1 ((torej en del izvlečka ustreza 40 delom rastline) pa nakazuje, da je morda to izvleček z večkratnimi zaporednimi ekstrakcijami ali pa morda suhi izvleček, ki mu odstranijo topilo (vodo, zaradi česar je lahko tudi obstojen).

Kakorkoli, če želiš izdelati vodno alkoholni izvleček, sem v eni izmed mojih knjig (Manuale delle preparazioni erboristiche) našla, da je navadno pri tinkturi melise 65% alkohola.

LP
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja