fbpx

Priprava na sonce: Antioksidantna emulzija s fitosteroli

Objavil Tončka Mavrič dne

Priprava na sonce: Antioksidantna emulzija s fitosteroli

Končno je prišlo poletje in z njim sonce. Kmalu bo prišel čas dopustov, morja in seveda tudi sončenja. Pri tem je zaščita kože z ustreznimi izdelki izrednega pomena, malokdo pa ve, da lahko našo kožo na izpostavljenost soncu tudi pripravimo. Največjega pomena je priprava »od znotraj« – tako, da uživamo več sadja in zelenjave, ki so bogati z vitamini in antioksidanti. Predvsem so tu pomembni vitamini A, C in E ter antioksidanti iz skupine beta-karotenov. Na ta način se naše telo lažje bori proti prostim radikalom, koža pa zaradi tega manj pordeči.

Poleg »notranje priprave« lahko naši koži pomagamo tudi z domačimi kozmetičnimi izdelki. S kombinacijo vitaminov in fitosterolov poskrbimo, da naša koža dobi dovolj hranil in antioksidantov, s katerimi se lahko bori proti prostim radikalom, ki nastajajo pod vplivom sončnih žarkov. Na ta način je koža bolj pripravljena na sončenje. 
 

Kremo z vitamini in fitosteroli uporabljamo kot kremo za telo nekaj tednov pred našim odhodom na morje, s čimer koži vnaprej zagotovimo oskrbo z antioksidanti. Takšna emulzija seveda ne nadomesti kreme za sončenje z zaščitnim faktorjem ter ne predstavlja nikakršne zaščite proti UVA ali UVB žarkom.

Antioksidantna emulzija s fitosteroli (recept za 100 g)

Faza A + B
voda do 100
glicerol 4
gel iz karagenana 2 (»silicone vegetal« pri AZ, INCI: water, Chondrus crispus extract)
plantec OP2 6,5 (INCI: glyceryl stearate, cetearyl alcohol, stearic acid, sodium lauroyl glutamate)
pomarančni vosek 1
olivno olje 4
sojino olje 3
octyldodecanol 3
coco caprylate 3
ethylhexyl stearate 3
neumiljive snovi iz sojinega olja (60% fitosterolov) 1
gama orizanol 0,5

Faza C
macerat smilja v riževem olju 4
tokoferol 1
CO2 izvleček korenja (10%) v jojobinem olju 0,6
natrijev hialuronat (1% raztopina) 2,5
salvacosm 9010 0,8 (INCI: phenoxyethanol, ethylhexylglycerin)
pH 6
 

Postopek
Gama orizanol je droben bel prah, topen v maščobah šele pri relativno visokih temperaturah. Prav zato je prvi korak izdelave te emulzije ta, da najprej raztopimo gama orizanol v olju. V čašo odmerimo potrebno količino olivnega olja ter ga v dvojni kopeli skupaj z gama orizanolom segrevamo, dokler se le-ta popolnoma ne stopi. Ohladimo in dodamo ostale sestavine A in B faze. Kot smo videli v objavi o Plantecu OP2, lahko pri izdelavi emulzij s tem emulgatorjem sestavine maščobne in vodne faze segrevamo skupaj. Ko zmes doseže 70-75º Celzija, emulgiramo. Ko zmes postane bela in homogena, jo odstavimo z ognja in ohladimo. Med ohlajanjem emulzijo mešamo, ko se temperatura spusti pod 40º Celzija, dodamo še hladno C fazo. Preverimo pH in po potrebi popravimo.
 

O emulziji
Dobljena emulzija je gosto tekoč losjon rumeno-oranžne barve, ki se zaradi vsebnosti karagena in natrijevega hialuronata prijetno in lepo maže, brez prehitrega vpijanja in brez občutka bremzanja. Emulgator zaradi vsebnosti stearinske kisline poskrbi, da kljub visoki maščobni fazi emulzija ne deluje mastno, temveč pusti občutek negovane kože. Kot večina emulzij s tem emulgatorjem krema pušča rahlo belo sled.

O izbiri sestavin

Pri izbiri sestavin sem se osredotočila predvsem na dve pomembni lastnosti: antioksidantna dejavnost ter zmanjšanje pordečelosti kože ob izpostavljenosti soncu. Izbrane sestavine lahko v grobem razdelim na dve veliki skupini – na vitamine ter provitamine in na fitosterole.  

Fitosteroli so, kot že ime pove, steroli iz rastlin in so po sestavi podobni holesterolu. Steroli so sestavni del neumiljivih snovi, ki jih najdemo v rastlinskih oljih. Sterolov je veliko različnih vrst, najbolj pogosti so sitosterol, campesterol, stigmasterol ter brassicasterol; vsi pa so topni v maščobah in netopni v vodi. So odporni na toploto in precej odporni na oksidacijo. So zelo dobri antioksidanti z mnogo različnimi nalogami: ščitijo kožo, pospešujejo njeno obnavljanje, delujejo kot filtri UV žarkov, vplivajo na sintezo kolagena in s tem pripomorejo k elastičnosti kože itd. Vsako olje ima svoje tipično kombinacijo fitosterolov, ki se razlikuje po sestavi in učinkih od drugega olja. V tej formuli so prisotni fitosteroli iz zelo različnih virov: iz sojinega olja, iz riževega olja ter iz pomarančnega voska.

Sojine neumiljive snovi vsebujejo zelo visok odstotek fitosterolov – kar 60%. Kot velika večina neumiljivih snovi tudi neumiljive snovi soje zelo dobro ščitijo in negujejo kožo. Primerne so pravzaprav za vse tipe kože. Kožo regenerirajo in povečujejo njeno elastičnost. Imajo izrazito antioksidantno delovanje, kožo pomirjajo in zmanjšujejo njeno pordečelost po izpostavljenosti soncu.

Prav tako najdemo precej neumiljivih snovi tudi v riževem olju, najbolj zanimiva izmed njih pa je zagotovo gama orizanol. Gama orizanol (INCI: gamma oryzanol) je ime za mešanico različnih spojin (estri ferulne kisline, fitosterolov in triteprenskih alkoholov), ki jih lahko najdemo v riževem olju, ječmenu, nekateri zelenjavi in sadju itd. Gama orizanol zmanjša posledice, ki jih sončni žarki napravijo na kolagenu. Je zelo dober antioksidant, še posebej, če ga kombiniramo z drugimi antioksidanti kot npr. z vitaminoma E in C. Poleg tega deluje tudi kot UVA in UVB zaščitni faktor pred soncem. Velja opozoriti, da je zaščita tako minimalna, da se izdelka ne more smatrati kot zaščito! Po nekaterih izračunih je v primeru 3% koncentracije je zaščitni faktor komajda 5.

Tudi pomarančni vosek (INCI: Citrus aurantium Dulcis peel wax) vsebuje precej visoke količine neumiljivih snovi. Tako kot pri neumiljivih snoveh iz sojinega olja prevladujejo fitosteroli, vendar pa najdemo tu tudi karotenoide in flavonoide, ki so prav tako odlične antioksidantne sestavine. Pomarančni vosek pomirja kožo, hkrati pa nudi zaščito proti zunanjim dejavnikom, deloma tudi proti soncu.

Izvleček korenja je bogat z beta-karotenom ali provitaminom A, oranžno-rdečim barvilom, ki ga najdemo v različnem sadju in zelenjavi. Kot dodatek prehrani beta-karoten lahko pripravi kožo na sončenje, vendar je ena izmed posledic lahko oranžna obarvanost kože. Pri kožnem nanosu tega problema ni – seveda če ne pretiravamo s količino, v nasprotnem primeru pa bodo neizogibno obarvana tudi oblačila, brisače in rjuhe. Za kožo je pomemben predvsem kot prekursor ali predhodnik vitamina A. Beta-karoten ima močne antioksidantne lastnosti, njegov kožni nanos pa naj bi zmanjšal škodljive posledice sončnih žarkov.

Seveda je zelo dober antioksidant tudi tokoferol, o katerem sem že pisala. V tej formuli deluje deloma kot antioksidant za preprečitev žarkosti olj, deloma pa kot antioksidant za kožo. Tudi tokoferol pripomore k borbi proti prostim radikalom, zmanjšuje škodljive posledice izpostavljenosti UV žarkom, hkrati pa pospešuje obnavljanje kože.

Dodatek natrijevega hialuronata formulo lepo zaokroži. Natrijev hialuronat je izjemna vlažilna sestavina, ki v tem receptu igra vlogo vlažilne in mazljive sestavine. Natrijevemu hialuronatu bo vsekakor namenjena posebna objava.


9 Komentarjev

Anonimni · 20. junija, 2013 ob 11:39

Zanima me, kaj je pomarančni vosek.

toncika · 20. junija, 2013 ob 12:04

Živjo,

pomarančni vosek je poltrd vosek, ki se ga pridobiva iz lupin (biološko pridelanih) pomaranč, pridobiva se ga brez uporabe topil temveč samo z mehanskimi postopki. Njegovo mednarodno INCI ime je Citrus aurantium Dulcis (Orange) peel wax. Za razliko od klasičnih voskov (čebelji, candelilla, carnauba) se pomarančni vosek kot tudi ostali sadni voski (iz grenivke, limete etc) uporablja kot aktivna sestavina, saj vsebuje veliko aktivnih sestavin (fitosteroli, estri fitosterolov, fosfolipidi, glikolipidi, flavonoide itd).

lp

Tamara · 4. aprila, 2014 ob 20:06

Draga Tončika,

kaj pa izdelovanje domače kreme za sončenje? Ali je titanov dioksid, ki ga prodajajo pri Dragonspice ok, saj piše, da ne vsebuje nanodelcev? Kakšne so vaše izkušnje?

Hvala!

toncika · 5. aprila, 2014 ob 16:46

Živjo Tamara,

preden se spustiva v debato o sončnih kremah, si prosim preberite objavo o UV žarkih in sončni zaščiti. Tam sem zelo na široko razložila, zakaj sončnih krem ne izdelujem in zakaj izdelavo takšnih izdelkov tudi odsvetujem. Dobra krema za sončenje je več kot preprečitev takoj vidnih opeklin, tveganje slabe kreme pa je preveliko.

Lp,
toncika

Anonimni · 2. maja, 2018 ob 20:52

Hej hej. Zelo zanimiv recept, zanima pa me sledeče: nimam Planteca, imam pa kar nekaj drugih emulgatorjev (Gliceril S. SE, oba Montanova, Emulagde Se, oba Olivema), kateri bi bik najboljši nadomestek? Vem da moram potem obe fazi delat ločeno in ne skupaj, tako kot tukaj. Kakšno vlogo imajo gel iz karagena, octyldodecanol, ethylhexyl stearate? Hvala za pomoč, in upam da bom lahko toliko priredila recept da mi ga uspe izdelat 🙂

Anonimni · 2. maja, 2018 ob 21:45

Oziroma s čim bi jih lahko nadomestila? Ethylhexyl mislim da ni dovoljen v Ecocertu, pa bi raje uporabila katero drugo olje.

Toncka Mavric · 3. maja, 2018 ob 04:18

Živjo,

Plantec lahko nadomestiš s katerimkoli drugim emulgatorjem za tip emulzije o/v (torej Gliceril stearate SE, Montanov 68 in Montanov L, Emulgade SE, Olivem 1000), pri čemer moraš upoštevati, da bo potrebno dodati v nekaterih primerih kakšne zgoščevalce maščobne faze ter ustrezno prilagoditi količino emulgatorja ter seveda sam postopek izdelave. Samo Plantec OP2 namreč omogoča izdelavo one-pot emulzije. Izmed vseh naštetih emulgatorjev, ki jih imaš na voljo, bi zares odsvetovala le Montanov L (njegova močna točka so zares tekoče emulzije), ostali pa bodo vsi odlični nadomestki. Olivem 900 pa za ta tip emulzije ni primeren.

Karagen je vključen deloma zaradi blagega zgoščevanja (in posledično stabilizacije), deloma pa zaradi mazljivosti. Ker v primerjavi s ksantanom ne pušča občutka lepljivosti, je meni osebno za toplejše mesece nekako boljša izbira. Sama se namreč na določenih predelih zelo potim (npr. pod koleni!), zato temu tudi prilagajam formule.

Octyldodecanol in ethylhexyl stearate sta "sintetični" olji, ki izboljšujeta mazljivost kreme in (skupaj s karagenom in natrijevim hialuronatom) omogočata daljšo in prijetnejšo mazljivost, ki ne daje občutka, kot bi roka nenadoma "zabremzala" na koži. Ethylhexyl stearate lahko nadomestiš s katerimkoli drugim mazljivim oljem, npr. coco caprylate.

Samo za dodatno info, glede na to, da ne želiš uporabljati ethylhexyl stearate, ker ni dovoljen – tudi emulgator Emulgade SE-PF ni dovoljen, saj vsebuje etoksilirane snovi. Ceteareth-20 in Ceteareth-21 sta namreč etoksilirani sestavini, na kar nakazuje sama končnica -eth.

Lp
Tončka

Anonimni · 6. maja, 2018 ob 12:31

Hvala za odgovor.

Za Emulgade vem da ni naraven, žal je bil kupljen preden sem se o tem pozanimala.

Bom poskusila narediti po tem receptu z Olivem 1000, potem nekega zgoščevalca mislim da ne bi potrebovala, ker mi je vedno delal kar kompaktne kreme?
Glede Karagena me še zanima, čisto nameszo Xanthana ga ne bi mogla uporabiti v katerih drugih receptih? Ker mi ni najbolj všeč ta občutek potenja zdaj v poletnih mesecih, sploh na obrazu, pa nevem s katerim zgoščevalcem bi ga lahko zamenjala, Carbomer in Carbopol se mi zdita kar zapletena za izdelat emulzijo.

Lep dan,

Vita

Toncka Mavric · 7. maja, 2018 ob 05:52

Živjo Vita,

res je, Olivem 1000 da v večjih odstotkih kompaktne kreme za v lonček. Vendar ne pozabi: zgoščevalce vodne faze se ne dodaja samo zaradi gostote, temveč zaradi stabilnosti emulzije.

Karagen lahko uporabiš v vseh izdelkih namesto ksantana. Vedi, da zgosti manj kot ksantan, načeloma ga potrebuješ nekoliko več, vendar ne da tistega občutka potenja, hkrati pa je izredno "svilen". Toplo priporočam, da ga kupiš pri Glamour Cosmetics, ker imajo Viscarin karagen, ki je po mojih izkušnjah daleč najboljši.

Pri občutku potenja je precej odvisno tudi od drugih sestavin, ki jih uporabljaš. Na obrazu je ta občutek potenja pogosto povezan z mešano ali mastno kožo – v tem primeru bo karagen dobra rešitev!

Lp
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.