Izbira maščob v milu

Izbira maščob v milu

Maščobe so poglavitna sestavina vsakega mila saj je slednje v velikem odstotku sestavljeno iz umiljenih maščobnih kislin. Rastlinske in živalske maščobe se po sestavi močno razlikujejo med seboj: vsaka maščoba ima razmerje med maščobnimi kislinami drugačno od druge maščobe. Izbira ene ali druge maščobe lahko zato bistveno vpliva na značilnosti našega mila.V objavi O oljih in maslih smo videli, da so maščobe sestavljene iz nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. V Uvodnem delu o izdelavi mila pa sem omenila tudi, kako nasičenost maščobnih kislin vpliva na kakovost mila. 

V grobem lahko rečemo, da nasičene maščobne kisline doprinesejo milu trdnost in kompaktnost, nenasičene maščobne kisline pa dajo bolj mehko milo, ki pa je hkrati bolj nežno do kože. Vendar pa je takšen opis precej nezadovoljiv, saj nas pri milu zanima še vse kaj drugega kot samo trdnost. Pomembno je npr. penjenje, barva, čistilna moč mila – vse to pa je odvisno od posameznih maščobnih kislin, ki sestavljajo neko maščobo. Laurična kislina, ki je glavna sestavina kokosovega olja, da na primer trdno milo, z dobro čistilno močjo in ki se zelo dobro peni, vendar pa močno izsušuje kožo. Oleinska kislina (glavna sestavina olivnega olja) da mehkejše milo, ki postane trdo šele po dolgem zorenju, ki se slabo peni, vendar je nežno do kože. Šele kombinacija olivnega in kokosovega olja da milo, ki je dovolj trdo, se lepo peni in je hkrati nežno do kože. Izbira maščob za izdelavo mila zato ne sme biti prepuščena naključju.

Osnovne maščobe

Olivno olje da milo, ki je v začetku precej mehko, vendar pa z zorenjem postane trdno in kompaktno. Milo iz olivnega olja se slabše peni in ima slabšo čistilno moč. Je zelo nežno do kože, zato je primerno tudi za občutljivo kožo. Mila iz čistega olivnega olja pogosto puščajo želejast ostanek v podstavku, zato se ga kombinira z drugimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Milo z visokim deležem olivnega olja mora dolgo zoreti, od 6 do 8 tednov.

Kokosovo olje je večidel sestavljeno iz laurične kisline, ki vpliva na trdoto, čistilno moč in penjenje mila. Milo z dodatkom kokosovega olja je bolj trdo in kompaktno, hkrati pa se odlično peni. To je pravzaprav edino milo, ki se peni tudi v slani vodi. Milo iz kokosovega olja ima izredno čistilno moč, vendar pa je s tem povezana tudi višja agresivnost. Prevelik delež kokosovega olja kožo izsušuje, zato s tem oljem ne pretiravajte. Priporočene količine se gibljejo največ do 20-25%, čeprav nekateri izdelovalci mila na drugi strani oceana uporabljajo tudi do 30% kokosovega olja, vendar pa hkrati primerno znižajo količino NaOH (ter s tem povečajo količino prostih neumiljenih maščob).

Palmino olje da trdo, kompaktno milo, ki se dobro peni in ima dobro čistilno moč. Tako kot kokosovo olje tudi palmovo olje lahko v prevelikih količinah izsušuje kožo, zato se pri izdelavi mila omejite na največ 30%. Kombinacija palmovega in olivnega olja da res dobro milo, ki je kompaktno, se dobro peni in je nežno do kože. Palmovo olje je pri izdelavi mil popolna zamenjava za svinjsko mast ali goveji loj, saj dajo te maščobe milu enake lastnosti, vendar pa je z uporabo oz. pridelavo palmovo olja povezan velik okoljski problem. Intenzivni nasadi palm za pridobivanje palmovega olja krčijo pragozdove in s tem ogrožajo številne živalske vrste. Populacija orangutanov se je, na primer, zaradi krčenja pragozda zmanjšala za 70% (!). Odločitev o uporabi palmovega olja v milih je popolnoma vaša, osebno ga ne uporabljam.

Svinjska mast in goveji loj dasta milu podobne lastnosti kot palmovo olje. Obe maščobi naredita milo trdo in kompaktno, z dobro čistilno močjo in nekoliko manj intenzivno peno. Svinjska mast in goveji loj sta bila v preteklosti glavna sestavina za izdelavo domačega mila, danes se jih v količinah do 50% kombinira z drugimi nenasičenimi maščobnimi kislinami. Seveda so to maščobe živalskega izvora, zato mila s svinjsko mastjo ali govejim lojem niso primerna za vegetarijance. Pri izdelavi mila iz svinjske masti ali govejega loja bodite pozorni, da so maščobe rafinirane oz. da nimajo vonja.

Ricinusovo olje je neka posebnost med osnovnimi olji, saj se ga uporablja le v majhnih količinah, vendar pa bistveno spremeni kvaliteto mila. Dodatek ricinusovega olja poveča količino in trajanje penjenja, še posebej v kombinaciji s kokosovim oljem. Uporablja se ga v količinah do 5%. V večjih količinah lahko povzroča alergične reakcije ali draži občutljivo kožo. Prevelik odstotek ricinusovega olja naredi lepljivo milo, ki se težje suši. 

Negovalne in prestižne maščobe 

Kakavovo maslo prispeva k tršemu, kompaktnemu milu ter da bogato, kremasto peno. Uporablja se ga do 10%, v prevelikih količinah lahko povzroči alergične reakcije. Z uporabo kakavovega masla lahko dobro uravnovesimo oziroma izničimo lepljivost nekaterih olj z veliko nenasičenimi maščobnimi kislinami, vendar pa so mila s prevelikim odstotkom kakavovega masla precej drobljiva. Kakavovo maslo pospeši zgoščevanje mila oziroma skrajša čas, ki je potreben za doseganje sledi.

Karitejevo maslo ima veliko neumiljivih snovi, že v majhnih količinah lahko močno izboljša milo. Ker je polno nasičenih maščobnih kislin, da karitejevo maslo trdo milo z dobro in stabilno peno. Hkrati je takšno milo zelo nežno, dodatek karitejevega masla da milu svilnat občutek. Uporablja se ga v količinah od 5 do 10%. Karitejevo maslo lahko pospeši sled.

Mangovo maslo ima podobne lastnosti kot karitejevo maslo. Milo z mangovim maslom je bolj trdo, pena pa bogata in mehka. Uporablja se ga od 5 do 10%, kot ostala masla tudi mangovo maslo pospeši sled.

Arašidno olje potrebuje veliko časa za umiljenje, poleg tega da mehko milo, ki postane trdo šele po dolgem zorenju. Če je arašidnega olja preveč, milo ostane mehko tudi po več mesecih zorenja. Milo se dobro peni, vendar pa zelo hitro postane žarko. Uporabljajte ga največ do 5%.
Arganovo olje je bogato z antioksidanti in drugimi snovmi. Milu da dobro peno in poveča nežnost mila do kože. Uporablja se ga lahko v količinah do 10%, vendar pa je zaradi njegove cene bolj smotrna uporaba v nižjih količinah.
Avokadovo olje je bogato z vitamini in neumiljivimi snovmi. Da mehko milo, ki se dobro in dolgo peni in je nežno do kože. Nerafinirano olje ima značilen orehast vonj in tipično temno barvo, ki da milu zelenkast pridih. V milu ga lahko uporabite tudi v količinah do 20%.
Babassu olje je posebnež, saj se v milu obnaša kot kokosovo ali palmovo olje. Da trdo milo z dobro čistilno močjo, ki se lepo in bogato peni. Kljub njegovim dobrim lastnostim pa je uporaba babassu olja omejena, saj je dražje od kokosovega ali palmovega olja.
Bučno olje je temne barve in ima značilen vonj, ki ga lahko zaznamo tudi v milu. Bogato je z vitamini, milu da nežnost in bogato peno. Uporablja se ga do 5%.
Jojobino olje je po svoji kemijski sestavi tekoči vosek, zato se pri umiljenju obnaša drugače kot ostala olja. Jojobino olje se le deloma umili, milo je mehko in se ne peni. Priporočena količina je do 5%.
Laneno olje je bogato z omega-3 nenasičenimi maščobnimi kislinami, milu poveča nežnost do kože. Uporablja se ga maksimalno do 10% saj naredi milo bolj mehko, hkrati pa mu skrajša življenjsko dobo, saj zelo hitro postane žarko.
Lešnikovo olje je bogato z vitamini, milo naredi nežnejše in mehkejše. Ker zelo hitro postane žarko, ga v mila dodajamo največ do 5%.
Mandljevo olje da mehko milo, ki dobro čisti, vendar je nežno do kože. Milo se nekoliko slabše peni. Uporablja se ga lahko tudi v večjih količinah. Pri ljudeh, ki so alergični na oreške, lahko sproži alergično reakcijo.
Neemovo olje ima antiseptične lastnosti, pogosto se ga uporablja za aknasto in problematično kožo. Ima tipičen in precej neprijeten vonj, ki se pri umiljenju ne izgubi. Milo z neemovega olja je relativno trdo in se dobro peni, vendar se zaradi njegove cene in neprijetnega vonja uporablja le v majhnih količinah – do 5%.
Olje barvilnega rumenika postane zelo hitro žarko, zato je njegova uporaba v milu omejena na največ 5%. Milo iz barvilnega rumenika je mehko in nežno do kože.
Olje bombažnih semen da bogato, gosto in mehko peno, vendar pa je milo mehko in lepljivo. Ker rado postane žarko, se ga uporablja največ do 10%.
Olje borage je bogato z gama-linolensko kislino, ki je odlična za občutljivo kožo. Da mehko milo, ki hitro postane žarko. Zaradi visoke cene se ga navadno uporablja le v majhnih količinah. Isto velja za olje črne kumine.
Olje dvoletnega svetlina da mehko milo, ki je nežno do kože. Uporablja se ga v količinah do 10%.
Olje grozdnih pešk da mehko milo, ki se nekoliko slabše peni. Ker zelo hitro postane žarko, se navadno uporablja do 5%.
Olje konoplje je zelene barve z značilnim vonjem. Da mehko milo z mehko, nežno in kremasto peno. Ker se zelo hitro pokvari, se ga uporablja v omejenih količinah. Priporočam, da se omejite na 10%.
Olje koruznih kalčkov da mehko milo, ki se slabo peni vendar je nežno do kože. V kombinaciji z nasičenimi maščobnimi kislinami se ga lahko uporablja do 15%.
Olje mareličnih koščic ima podobne značilnosti kot mandljevo olje. Da mehko milo, ki se nekoliko slabše peni. Lahko se uporablja do 10%.
Olje muškatne vrtnice je bogato z antioksidanti, da mehko milo in je zaradi svoje cene bolj primerno za uporabo v emulzijah.
Olje pšeničnih kalčkov je tako kot olje muškatne vrtnice bogato z antioksidanti. Da mehko in nežno milo. Pri nekaterih ljudeh lahko sproži alergično reakcijo. Uporablja se ga do 5%.
Orehovo olje da mehko milo, ki hitro postane žarko. Uporabljati ga je potrebno previdno in v majhnih količinah, od 3-5%, saj lahko precej draži občutljivo kožo.
Riževo olje da belo, mehko milo, ki je zelo nežno do kože in se lepo peni. Milo z riževim oljem je primerno za občutljivo kožo, uporabimo ga lahko kot delno nadomestilo za olivno olje tudi v količinah do 25%. Pri uporabi riževega olja moramo biti vsekakor pozorni, saj močno dvigne temperaturo mase, zato ga navadno ne uporabljamo skupaj z sladkornimi sestavinami kot npr. med, mleko ipd.
Sezamovo olje ima tipičen, oreškast vonj. Milu da nežnost in svilnat občutek, vendar je milo iz sezamovega olja mehko. Zaradi značilnega vonja, ki je lahko nekaterim neprijeten, se ga uporablja v količinah do 5%.
Sojino olje je zaradi svoje nizke cene pogosto uporabljeno kot nadomestilo za olivno olje, vendar pa nima veliko negovalnih lastnosti. Milo s sojinim oljem je mehko, vendar se relativno dobro peni. Uporablja se ga do 20%. V prevelikih količinah je milo s sojinim oljem rado želejasto.
Sončnično olje da mehko milo, ki pa je nežno do kože. Samo po sebi se malo peni, vendar dobro prispeva k penjenju ostalih maščob. Uporablja se ga v količinah do 25%, vendar je v prevelikih količinah milo mehko in potrebuje veliko časa za zorenje.