fbpx

Olja, masla, maščobne kisline in neumiljive snovi

Objavil Tončka Mavrič dne

Olja, masla, maščobne kisline in neumiljive snovi

V konvencionalni kozmetiki se za maščobno fazo uporabljajo predvsem naftni derivati in silikoni. Ti olajšajo formuliranje, niso podvrženi oksidaciji in ne postanejo žarki, nimajo vonja in nimajo barve. Vendar pa so po drugi strani naši koži tuji in jih ne more izkoristiti. Na koži ustvarijo film, ki prepreči dihanje. Zaradi svoje kemijske čistosti ter zaradi ustvarjanja zaščitnega filma so naftni derivati zelo primerni za uporabo v medicinske namene, vendar pa je njihova smotrnost v kozmetiki že nekaj časa postavljena pod vprašaj.

V naravni kozmetiki se uporabljata predvsem dva tipa lipidnih sestavin: v prvi skupini so rastlinska olja in masla, v drugi pa certificirane, laboratorijsko pridobljene sestavine iz naravnih virov, kot npr. dicaprylyl carbonate, coco caprylate itd. Tokrat si bomo pobliže pogledali le rastlinska olja in masla.

Sestava rastlinskih maščob

Ponazoritev trigliceria: rdeče glicerol, črno verige maščobnih kislin

Rastlinska olja in masla spadajo med maščobe. Maščobe so sestavljene iz glicerola in maščobnih kislin tako, da se na eno molekulo glicerola vežejo tri verige maščobnih kislin. Zaradi tega se maščobe imenujejo tudi trigliceridi.

Maščobne kisline spadajo med organske spojine. Sestavljene so iz atomov ogljika, vodika in kisika, ki tvorijo bolj ali manj dolge verige. Glede na njihovo strukturo jih lahko delimo na nasičene in nenasičene maščobne kisline.

Kot se mogoče še spomnimo iz ur kemije v osnovni in srednji šoli, se lahko med ogljikovimi atomi pojavi enojna, dvojna ali celo trojna vez. V primeru, da so vsi ogljikovi atomi v maščobni kislini povezani preko enojne vezi in imajo vse ostale elektronske pozicije »zapolnjene« ali »nasičene« z vodikovimi atomi, govorimo o nasičenih maščobnih kislinah. Nenasičene maščobne kisline so tiste, ki imajo v celotni verigi najmanj eno dvojno vez med ogljikovima atomoma. Če je v verigi prisotna samo ena dvojna vez, govorimo o enkrat nenasičenih maščobnih kislinah, če sta prisotni dve ali več dvojnih vezi, govorimo o večkrat nenasičenih maščobnih kislinah.

Rastlinska masla imajo pogosto večjo količino nasičenih maščobnih kislin, olja pa večjo količino nenasičenih maščobnih kislin. Nasičene maščobne kisline imajo v nasprotju z nenasičenimi maščobnimi kislinami višjo temperaturo tališča, zato so rastlinska masla, sestavljena pretežno iz nasičenih maščobnih kislin, na sobni temperaturi trdna, olja pa so tekoča.

Neumiljive snovi sojinega olja

Maščobne kisline so glavni sestavni del maščob, vendar pa te vsebujejo še mnogo drugih sestavin, npr. vitamine, provitamine, fitosterole, skvalen itd. Te sestavine se od trigliceridov razlikujejo po svoji zgradbi in predvsem po tem, da jih močna baza ne umili, zato jih imenujemo tudi neumiljive snovi. Količina neumiljivih snovi je različna od olja do olja in lahko v nekaterih primerih predstavlja tudi do 15% olja oz. masla. Najbolj bogati z neumiljivimi snovmi so karitejevo maslo, amarantovo olje, sojino olje, olivno olje, avokadovo olje…, najmanj neumiljivih snovi imajo rafinirana olja, pri katerih količina pade pod 1%. Neumiljive sestavine lahko dobimo tudi kot samostojno kozmetično sestavino.

Uporaba in naloga maščob v kozmetiki

V nasprotju z naftnimi derivati in silikoni povzročajo rastlinske maščobe proizvajalcem kozmetike precej težav. Rastlinska olja postanejo hitro žarka, če so nerafinirana pa imajo tudi značilno barvo in vonj, ki je lahko včasih prav neprijeten. Poleg tega ne zagotavljajo vedno enakega rezultata, saj imamo opravka s precej nehomogenimi in spreminjajočimi se sestavinami. Tako kot naftni derivati in silikoni so lahko tudi nekatere rastlinske maščobe komedogene. Čeprav so si nekatera olja in masla po sestavi izredno podobna, pa nobeno olje ni enako drugemu olju, še več, ena in ista vrsta olja ima lahko od kraja do kraja ali iz leta v leto drugačno razmerje maščobnih kislin ter ostalih neumiljivih sestavin.

Najpomembnejša naloga maščob v kozmetiki je ta, da negujejo, hranijo in mehčajo kožo ter da hkrati predstavljajo topilo za druge aktivne sestavine. V mnogih reklamah in opisih boste našli tudi, da to ali ono olje kožo navlaži. To je splošno razširjeno vendar napačno prepričanje: maščobe nimajo vlažilnih lastnosti. Občutek, da je naša koža navlažena po nanosu olja, je zavajajoč. Čisto olje na koži ustvari tanko plast, ki zmanjšuje naravno izgubo vlage skozi kožo (ti. TEWL – transepidermal water loss), vendar pa kože dejansko ne navlaži. Prave vlažilne sestavine (ali humektanti) so snovi, ki nase zelo rade vežejo vodo (so higroskopične) ter na ta način kožo navlažijo, saj povečajo količino vode v koži. Maščobe niso higroskopične, zato nimajo vlažilnih lastnosti.

Kozmetična vrednost rastlinskih maščob je torej predvsem mehčanje in hranjenje kože. To nalogo opravljajo maščobne kisline, vendar pa so za kožo zelo pomembne tudi vse neumiljive snovi. Slednje imajo lahko antioksidativne lastnosti, pomirjajo kožo, pospešijo obnavljanje celic, zmanjšujejo škodljive posledice UV žarkov itd. Pri tem si velja vsekakor zapomniti, da so neumiljive snovi (z izjemo skvalena) načeloma prisotne le v minimalnih količinah, zato bo tudi njihovo delovanje omejeno.

Izbira maščob za kozmetične izdelke

V naravni kozmetiki se pri izbiri olj odločamo upoštevajoč različne kriterije. Ni pomembna samo sestava in učinkovitost nekega olja, temveč tudi vse tiste lastnosti, ki jih zaznamo: vonj, barva, mazljivost in vpojnost. Olje črnega ribeza je npr. bogato z gama-linolensko kislino, vendar se pogosto zgodi, da ima neprijeten vonj po ribjem olju. Takšen vonj je v kozmetičnem izdelku odbijajoč.

Enako pomembni sta mazljivost in vpojnost olja. V opisih boste zasledili oznaki »lahko olje« ali »težko olje«, ta oznaka se navadno nanaša na vpojnost olja v kožo. Nekatera olja se v kožo izredno hitro vpijejo in puščajo le malo sledi, takšno je npr. olje iz semen melone, druga olja pa se težko vpijejo, npr. ricinusovo olje. Olja pa ocenjujemo tudi po mazljivosti (spreading value). Koeficient mazljivosti je podatek, ki nam pove, na kako veliko površino lahko v 10 minutah razmažemo določeno količino olja. Večji kot je koeficient mazljivosti, na večjo površino lahko olje razmažemo. Olja z boljšo mazljivostjo (npr. sojino olje) povečajo tudi mazljivost emulzije in prijetnost ob nanašanju, slabša (npr. ricinusovo olje), pa mazljivost emulzije seveda zmanjšajo. Žal je tehničnih podatkov in meritev o mazljivosti rastlinskih olj malo, zato vrednotenje mazljivosti nekega olja pogosto ostaja na ravni lastnega preizkušanja. V primerjavi z laboratorijsko pridobljenimi lipidi (npr. že zgoraj omenjeni coco caprylate) pa je mazljivost rastlinskih olj vsekakor manjša.

Nenazadnje pa moramo pri izdelavi kozmetičnih izdelkov upoštevati tudi termostabilnost in oksidativno stabilnost posameznega olja. Termostabilnost oziroma odpornost olja na toploto kot tudi odpornost na oksidacijo sta odvisni od njegove sestave. Večja kot je količina nenasičenih maščobnih kislin, bolj neodporno je olje na oksidacijo in na segrevanje, pri čemer so enkrat nenasičene bolj odporne na oksidacijo in toploto kot večkrat nenasičene maščobne kisline. Olja z visoko količino enkrat nenasičenih maščobnih kislin (npr. oleinska kislina, primer je olivno olje) lahko brez zadržkov segrejemo, medtem ko moramo olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin (npr. linolna kislina, primer je olje dvoletnega svetlina) uporabljati le na hladno.

Pri emulzijah bomo zato maščobe z visoko vsebnostjo nasičenih maščobnih kislin in olja z visoko vsebnostjo enkrat nenasičenih maščobnih kislin uporabljali v fazi B. Pri izdelavi mil bomo te maščobe uporabili že takoj na začetku. Olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin pa bomo pri izdelavi emulzij uporabljali v hladni C fazi, pri izdelavi mil pa jih bomo dodali šele po doseženi sledi, skupaj z ostalimi občutljivimi sestavinami kot na primer eterična olja.


25 Komentarjev

Anonimni · 8. september, 2014 ob 21:26

Zdravo!
kakšna je razlika med palm kernel oil,palm oil in palm kernel oil flakes hidrogeniran?Ko daš na slovenski prevod na soap dobiš tak prevod.
Lp

Toncika M · 9. september, 2014 ob 15:21

Ojla,

palm kernel oil je olje iz koščice, palm oil je olje iz mesa, palm kernel oil flakes je pa najbrž hidrogenirana palmina maščoba, v obliki lusk (torej sipka stvar).

Lp

Anonimni · 11. september, 2014 ob 17:47

Zdravo!
Kaj pomeni sipka stvar.Pa še nekaj me zanima razlika med avokadinim oljem in maslom,ali pa kokosovo olje in kokosovo maslo?To mi ni čisto razumčjivo,zato bi prosila za odgovor?
Lp

Toncika M · 11. september, 2014 ob 20:08

Živjo,

avokadovo olje je avokadovo olje, avokadovo maslo pa delno ali povsem hidrogenizirano olje (o tem si preberite v objavi o rastlinskih oljih). Bistvene razlike med kokosovim oljem in maslom pa ni. Dve različni poimenovanji izhajata samo iz dejstva, da se ta maščoba tali pri zelo nizki temperaturi (cca 22-24 stopinj Celzija, kar je sobna temperatura), zato ima pri malček nižji temperaturi obliko masla, pri malček višji pa obliko olja. Ostala (naravna,ne hidrogenizirana masla) imajo temperaturo tališča nad 30 stopinj Celzija – torej precej nad sobno temperaturo, zato pri teh ni "dvojnega" poimenovanja.

Lp

Toncika M · 11. september, 2014 ob 20:09

Aja, pardon, še to: sipka stvar je tista, ki jo lahko sipamo: sladkor, sol, pesek, glina, moka itd.

Anonimni · 22. september, 2014 ob 09:10

Hvala lepa za odgovor.:) Mia

bellamia18 mia · 25. september, 2014 ob 09:31

Zdravo Tončka!
Sestavila sem recept ,ki naj bi bil nežen,dovolj trd in bi se solidno penil,samo čistilne moči ima malo manj vendar v okvirih normale.
recept: Karite(18.8% 10% bi dodala po sledi)
Kokos( delno hidrogeniran 25%)
Kakav( 24% vi pravite le 10% zaradi drobljivosti)
Olivno olje (28.9%)
Ricinus(4.8%)
Razmerje pride 48:52 ,jod49.ins156
Res si otežujem stvari vendar palm.olja in masti ne bi dodajala.Problem vidim zaradi prevelike količ.kakava.Ne želim da se milo drobi.Prosim za kakšen nasvet kaj naj naredim.delam pa milo iz masel ki jih imam doma in če je možno ne bi dokupovala še druga masla ker bo to potrebno porabit,da se ne pokvari in cenovno sem že ogromno zapravila in nikoli se ne konča ker ti vedno nekaj manjka.Pri zamenljivosti olj ste napisala da naj skušamo sestaviti recept iz sestavin ki jih imamo.Ker sem začetnica imam osnovni material,zavedam pa se da je to strast in iščeš,raziskuješ nova olja ,masla.Prosim za kakšen namig,:)

Toncika M · 29. september, 2014 ob 18:10

Živjo,

kot sem vam odgovorila že v prejšnjem komentarju, je razmerje 50-50 ideal, ni pa obveznost. Mila bodo odlična tudi, če bo nasičenih maščob le okoli 35%. Kakav zmanjšajte na največ 10%, saj se mila z več kakava rada drobijo in so bolj krhka. Preostali delež nadomestite s klasičnim olivnim oljem in bo milo super.

Lp

Anonimni · 17. januar, 2017 ob 12:59

Pozdravljena,

Katera masla spadajo po oznako "HYDROGENATED VEGETABLE OIL", ki je pogosto navedena vsebina kozmetičnih pripravkov? Na internetu sem našla razlago, da naj bi bila to rastlinska masla, pridobljena s hidrogenizacijo rastlinskih olj… So torej vsa rastlinska masla pridobljena na ta način, ali tudi med masli obstajajo razlike? Hvala za odgovor!

helena · 18. januar, 2018 ob 15:07

Pozdravljena, tudi sama se ukvarjam z izdelavo domače kozmetike, vaš blog mi je v veliko pomoč ker je zelo lepo napisan in je v njemu zelo veliko koristnih informacij na kupu.
Nikjer pa nisem zasledila oz. zanima me: spomladi sem nabrala smrekovo smolo, ob prihodu domov sem jo stopila in očistila in shranila. Uporabila sem jo v raznih mazilih, rada pa bi jo uporabila v milu pa nikjer ne morem zaslediti koliko jo lahko uporabim. mogoče imete s tem kakšne izkušnje?
Hvala za odgovor.
LP

Toncka Mavric · 19. januar, 2018 ob 05:32

Pozdravljena Helena,

smola ne spada ravno med pogoste surovine za kozmetične izdelke. Pravzaprav je njena uporaba vezana bolj na tradicijo kot pa na kozmetiko kot tako. Sama izkušenj z njeno uporabo (razen v mazilih za sklepe) nimam. Edine informacije, ki jih imam, so iz tujih forumov, kjer za uporabo v milu priporočajo, da se smolo zamrzne, zdrobi v fin prah (zamrznjeno veliko lažje zdrobite) nato pa ali macerira skupaj z osnovnimi olji (in nato filtrira) ali dodaja v prahu največ malo kavno žličko po sledi… Lahko poskusite izdelati milo z le pol kilograma maščob, če se ponesreči, izguba ne bo velika.

Lp
Tončka

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 07:42

Pozdravljeni,

nekatera rastlinska masla so po svoji naravi masla, brez hidrogenizacije. Iz plodov rastline se torej pridobi maščobo, ki se po naravni poti nato strdi in postane maslo. Primer takega masla je npr. kakavovo maslo, mango, karite in druga. Ta imajo tudi INCI ime preprosto, recimo kakavovo maslo je Theobroma cacao seed butter. Nobene besedice "hydrogenated".

Ko naletite na maslo neke rastline, za katero veste, da se načeloma pridobiva olje – npr. marelične koščice – pa gre po vsej verjetnosti za delno ali povsem hidrogenizirano olje. Takšni hidrogenizirani izdelki se lahko prodajajo pod imenom "maslo" ali "vosek" – npr. maslo mareličnih koščic, avokadovo maslo, sojin vosek, rižev vosek itd itd.

Posebnost je kokosovo maslo, ki je zaradi svoje nizke temperature tališča lahko včasih dobavljivo kot olje, včasih kot maslo, velikokrat pa ga, sploh za prehrambeno rabo, hidrogenizirajo, saj s tem zagotovijo, da ostaja trdno tudi ob temperaturi tališča. Pri kokosovem olju je zato potrebno še malček previdnosti več.

Lp
Tončka

Marija · 11. januar, 2019 ob 07:14

Pozdravljena, spet, delam lotion za telo iz iz masel in olj in aloe vera gel(naredila sama) pa bi rada vedela , če bo uporaba tega vanilijevega olja kaj spremenila strukturohttps://www.prvalekarna.com/izdelki/baldini-etericno-olje-vanilija kler piše da je alkoholni izvleček ali pri ekstrakciji ta izhlapi? Rada bi vedela tudi če je potrbno gel aloe vera ph uštimat al je v redu? Lp, Marija

    Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:22

    Živjo Marija,

    ekstrakt v povezavi ni olje ampak alkoholni izvleček, kot si sama napisala. Torej sestavljen iz alkohola (delež ni podan), vode in vanilije. Alkohol v tem primeru ni izparel, ampak je dejanski sestavni del izvlečka, če bi alkohol izparel, bi imeli opravka s suhim ali morda tekočim ali koncentriranim izvlečkom, tako pa je to še vedno alkoholni izvleček.

    Glede na to, da je navadno vonj vanilije izjemno intenziven, bo dovolj že samo nekaj kapljic tega izvlečka. Tako majhna količina pa na kompaktnost emulzije ne bi smela vplivati. Bo pa bistveno vplivala na barvo 🙂

    Glede pH gela iz aloje… ne morem odgovoriti, če ne vem, kolikšen je sedaj pH, čarobne krogle pa nimam 😉 Tako da: najprej preveri, nato pa po potrebi popravi. Kolikšen mora biti pH? Tolikšen, da lahko konzervans v gelu opravlja svojo dolžnost in se ti lahko brez skrbi z gelom mažeš (torej pri Cosgardu zaželjeno okoli 5 ali 6).

    Lp
    Tončka

      Marija · 11. januar, 2019 ob 07:36

      JA jst nič konzervansa nisem uporabila saj to potem porabimo v cca 1 , mesecu

        Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:55

        En mesec je čisto predolga doba, ksantan in tudi guar gumi nista neoporečna, s seboj nosita določeno bakteriološko problematiko in sta tudi odlična hrana za bakterije. Za tako dolgo obdobje potrebuješ konzervans. Res, ponavljam, s tem se ni za hecat. Ko gel izdelaš, ga konzerviraj. Večjo škodo si lahko narediš z nekonzerviranim izdelkom kot pa s konzervansom.

      Marija · 11. januar, 2019 ob 07:41

      Kako bo zgledalo , glede barve mislim ? 😉

        Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:55

        Kakšne barve so vanilijevi jogurti? No, takšne, lahko pa še bolj intenzivno, odvisno od količine, ki jo boš dodala 😉

Marija · 11. januar, 2019 ob 07:18

Za aloe vera gel sem uporabila ekstrakt v prahu in ga razrečila z destilirano vodo zgostila z guar gumi in nič citronke. Rada bi vedela , če namesto destilirane vode lahko uporabim fiziološko iz lekarne? Lp, Marija

    Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:25

    Zakaj pa bi posegala po fiziološki raztopini, ki je dražja od preproste destilirane vode? Gel načeloma lahko izdelaš tudi s fiziološko, vendar je potem potrebno na to računati pri izdelavi emulzij. Fiziološka raztopina vsebuje 0,9% soli, pri emulgatorjih, ki so občutljivi na elektrolite pa lahko to pomeni neuspelo emulzijo.

Marija · 11. januar, 2019 ob 07:34

Na fiziološko sem pomislila , ker imam trenutno to na zalogi in pri roki 😉 Kaj pa glede aloe vera gela , in če mu ne dodam citronke bo v redu ?

    Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:37

    Za gel aloje in pH sem ti odgovorila zgoraj. Kakorkoli, ne omenjaš konzervansa. Ne pozabi, da mora biti gel konzerviran!

Marija · 11. januar, 2019 ob 07:37

Oprosti, nisem dobro pogledala , da si mi že odgovorila, hvaala

Marija · 11. januar, 2019 ob 07:38

Tudi , če ga uporabim oz, to kremo uporabim v enemu mesecu?

    Tončka Mavrič · 11. januar, 2019 ob 07:44

    Če gel nemudoma uporabiš v kremi in je krema konzervirana, lahko. V nasprotnem primeru nekonzerviran gel in nekonzervirano kremo po nekaj dneh zavrži. V enem mesecu se v kremi lahko razrase že vse sorte. Okužena krema pa lahko pripelje do hudih in resnih zdravstvenih težav, tudi slepote. S tem se ni za hecat.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja