fbpx

Emulzije

Objavil Tončka Mavrič dne

Emulzije

Ponazoritev emulzije tipa O/V

Ponazoritev emulzije tipa V/O

Ko govorimo o kozmetičnih izdelkih, imamo največkrat v mislih razne kreme, losjone, mleka za telo in podobno. Vsi ti izdelki imajo eno skupno lastnost – v sebi združujejo vodo in maščobo, so torej emulzije. Kaj pa sploh je emulzija? Kaj o njej vemo?

Že kot otroci smo ugotovili, da olje plava na vodi in da se mešanica vode in olja slej ko prej vedno razdeli, pa četudi to mešanico tresemo nekaj ur zapovrstjo. Za ta pojav »nemešljivosti« je odgovorna površinska napetost med vodo in oljem. Ta napetost je tako zelo močna, da se delci olja kljub vztrajnemu mešanju vedno ločijo od vode in zaradi nižje gostote splavajo na površje, kjer se združijo z ostalimi delci maščobe. Zmes se enostavno loči.

Emulzija je začasno stabilna zmes dveh tekočin, ki se naravno med seboj ne mešata. Takšni tekočini sta na primer olje in voda, primer naravne emulzije pa je mleko. Snov, ki uspešno zmanjša površinsko napetost med oljem in vodo in torej pomaga ustvariti emulzijo, se imenuje emulgator.

Emulzijo sestavljajo tri osnovne sestavine: maščoba, voda in emulgator. Ko govorimo o emulzijah, govorimo o fazah: voda in v njej topne sestavine predstavljajo vodno fazo, maščobe in v njej topne sestavine pa predstavljajo maščobno fazo. Emulgator poskrbi, da se ena faza (ali tekočina) porazdeli (ali dispergira) v drugi. Tekočina, ki je porazdeljena znotraj druge tekočine, se imenuje notranja faza; tekočina, ki je zunaj, pa se imenuje zunanja faza.

Glede na to, katera faza je zunanja in katera notranja, se emulzije lahko v osnovi dveh vrst: olje v vodi (okrajšava O/V) ali voda v olju (okrajšava V/O). V primeru emulzije O/V (olje v vodi) je zunanja faza vodna faza; notranja ali dispergirana faza pa maščobna faza. V primeru emulzije V/O (voda v olju) pa je zunanja faza olje, notranja ali dispergirana faza pa voda. Kozmetična znanost pozna tudi večkratne emulzije tipa V/O/V in O/V/O, ki pa so tehnično zelo zahtevne in težko izvedljive doma.

Načeloma tipa emulzije ne določa razmerje med vodno in oljno fazo, temveč usmerjenost emulgatorja. Emulzija z 20% olja in 80% vode tako nima nujno vode kot zunanjo fazo in olja kot notranjo fazo, temveč je lahko to ob prisotnosti ustreznega emulgatorja emulzija tipa V/O (vode v olju).

Emulzije tipa O/V so precej lahke, hitro se vpijajo in se uporabljajo za izdelke, namenjene vsakdanji negi telesa in obraza. Primerne so za vse tipe kože, pri čemer količino in vrsto maščob ter količino vlažilnih sestavin prilagodimo potrebam posameznega tipa kože. Nasprotno pa se emulzije tipa V/O težje vpijajo, na koži puščajo maščobno sled in so bolj primerne za suho kožo.

Kategorije: emulgatorji

16 Komentarjev

Anonimni · 5. januar, 2014 ob 13:25

Pozdravljeni,

pri izbiri in nakupu emulgatorja smo pozorni na več zahtev, pri čemer je pomemben tudi podatek za kakšen tip emulzije ga uporabimo. Na podlagi česa torej določimo kakšen tip emulzije bomo imeli,tako da lahko v naprej kupimo temu primeren emulgator. Torej npr. če piše Montanov L za emulzije tipa O/V, kako vemo kakšna emulzija je to? Je to torej emulzija z večjim odstotkom vodne faze?

toncika · 5. januar, 2014 ob 13:41

Pozdravljeni,

tip emulzije je odvisen od vrste emulgatorja in posledično od tega, katera faza je zunanja in katera notranja. Emulzija tipa O/V je olje v vodi – torej zunanja voda, notranja olje. Pri tem količina zunanje faze ni nujno vedno večja od notranje. Po principu, ki ga navajate, bi lahko rekli, da imajo O/V več vode in obratno V/O več olja – pa temu še zdaleč ni tako! V prodaji je npr. kar nekaj emulgatorjev, ki so tipa V/O (torej voda v olju, zunanja faza olje in notranja voda), pa vendar je zunanja faza MANJŠA kot notranja.

"Kakšna" emulzija je to, je s praktičnega stališča precej preprosto odgovoriti. Emulzije tipa O/V so skoraj vse kreme za nego, ki jih dobite v prodaji. To je tista emulzija, ki se po nanosu v kožo vpije. Če se nato umijete, bo voda tekla po koži tako kot vedno. Emulzija V/O pa deluje na kožo tako kot Galenova krema – če se po njej umijete, se bo voda "odbila" – ustvari nepremočljivo in mastno plast, ki kožo ščiti in žal masti.

Navadno se uporablja in izdeluje le emulzije tipa O/V. Izdelava emulzij V/O zahteva veliko znanja in dobre emulzije niso preproste, še prevečkrat so nestabilne ali bolj podobne Galenovemu mazilu kot pa dejanski emulziji. Emulzije tipa V/O se navadno izdeluje samo za točno specifične potrebe, npr. kreme za dojenčkove ritke, kreme za določene vrste dermatitisa ipd. Za vse ostale vsakodnevne potrebe so vse emulzije vedno tipa O/V.

Če piše Montanov L za emulzije tipa O/V to pomeni točno to kar piše. Voda bo zunanja faza, olje notranja. Koliko maščob boste lahko dodali in kako gosta emulzija bo iz tega nastala ter katere stabilizatorje boste potrebovali pa morate poiskati v tehničnih spremnih listih.

Vem, da se stvar sliši komplicirana, pa ni. Malček je abstraktno, zato kar vprašajte, če vam kaj ni jasno 🙂

Lp
toncika

Anonimni · 5. januar, 2014 ob 13:49

torej, napraviti želim na primer izdatno kremo-skoraj balzam za suho kožo, z večjim deležem maščobne faze. Ali lahko potem v takšno emulzijo dodam na primer Montanov 68 ali lecitin?

hvala 🙂

toncika · 5. januar, 2014 ob 14:06

Odvisno od tega, kaj bi s to kremo radi dosegli. "Večji delež maščobne faze" je mišljeno kot "večji od vodne" ali pač "večji" vendar ne nujno večji od vode? Balzam v smislu zaščitne plasti na koži ali po obliki oz. gostoti? Naj še enkrat ponovim kar sem najbrž že prevečkrat: suha koža ne potrebuje (samo) maščobe, temveč tudi (in predvsem) vlaženje!!

Če bi radi "balzam" z zaščitno mastno plastjo na koži, potem je najpreprostejša rešitev izdelava Galenove kreme. Ali pa nakup primernih emulgatorjev tipa V/O (npr. Olivem 900) in seveda vseh stabilizatorjev. Če vas prav ta zaščitna plast na koži moti, potem boste morali poseči po emulgatorju tipa O/V – najsi bo Montanov 68, Plantec OP2 ali katerikoli drug emulgator. Lecitin kot tak odsvetujem, saj je precej nezanesljiv kot emulgator.

Žal vam iz zgoraj napisanega več kot toliko ne morem svetovati, saj nimam dovolj informacij o tem, kaj bi želeli kot končni izdelek.

Anonimni · 5. januar, 2014 ob 14:16

hvala. V bistvu za sebe bi izdelala balzam kot takšen, ki pusti zaščitno plast oziroma krema, ki ni hitro vpojna zaradi večjega deleža maščob in dodatkov, ki na koži puščajo masten občutek. Najbrž, da to dosežem ni potreben večji delež maščobne faze kot vodne, ali pač? Morda bi ustrezal nekoliko višji odstotek maščobne faze, a nižji od vodne in primeren emulgator O/V?

Anonimni · 5. januar, 2014 ob 14:18

oziroma pardon, vidim da ste na prav to odgovorili… v tem primeru je torej bolje da uporabim emulgator V/O, kot npr,. Olivem 900.
Hvala še enkrat

toncika · 5. januar, 2014 ob 14:30

Ni problema, važno da se na koncu razumeva. Če še niste poskusili izdelati Galenove kreme, vam priporočam, da najprej poskusite s tem, da vidite, če je takšen občutek, ki ga želite. Nato pa lahko poskusite tudi z Olivemom 🙂

Anonimni · 4. februar, 2014 ob 18:31

Zdravo,

zanima me, če ste mogoče že kdaj slišali ter uporabljali naslednje sestavine Sucragel AOF (Prunus Amygdalus Dulcis-Sweet Almond) Oil & Glycerine & Aqua & Sucrose Laurate), Svileni proteini (Silk Amino Acid Powder), Lubragel (Glycerin, Beta-Glucan, Algin,Xanthan Gum).

Hvala,
K.

toncika · 4. februar, 2014 ob 18:52

Živjo,

odgovor je trikrat ne 🙂 Prvi ne zato, ker gre v primeru emulgatorja Sucragel pravzaprav za že obstoječo bazno emulzijo, v katero se lahko dodaja vodne in maščobne sestavine in tako "razvije" novo emulzijo. V Sucragelu so poleg osnovnega emulgatorja (Sucrose laurate) še glicerin in mandljevo olje. Vendar osebno takšnih mešanic ne maram – zakaj bi morala uporabiti neko mešanico sestavin, ko pa imam na razpolago čisto sestavino? Enako razlago bi lahko dala za zadnjo sestavino… Mimogrede, njegovo komercialno ime je Lubrajel (kaj prodajalci pišejo, je druga stvar) in ga proizvaja United Guardian. Lubragel pa je popolnoma drug izdelek, ki ga proizvaja Ashland (in nima z naravnimi sestavinami skoraj nič skupnega).

Glede svilnatih proteinov: svilene proteine se v kozmetiki navadno uporablja v obliki hidroliziranih beljakovin (torej v tekoči obliki), takšne sem tudi jaz navadno uporabljala. Nisem pa zasledila bistvenih razlik v izdelkih z ali brez proteinov – z izjemo izdelkov za lase. V prahu sem uporabljala zgolj mikronizirano svilo (INCI: Serica), ki sem jo poskusila v make-upu (mineralni puder v prahu) ter kakšen teden nazaj sem jo poskusila dodati milu. V pudru se odnese odlično, saj deluje kot regulator vlažnosti na koži, mila pa še nisem preizkusila, mora še dozoreti. V planu imam še nekaj poskusov z dodajanjem v kreme, vendar moram najprej preveriti, koliko vpliva na obstojnost kreme s stališča bakterij (gre namreč še vedno za naravno, nepredelano sestavino!)

Pravzraprav ne vem, če sem vam odgovorila, kar ste vprašali 🙂 Vendar je izdelkov in sestavin na tržišču toliko, da tudi v celem življenju ne bi uspela preizkusiti in uporabiti vseh stvari 🙂

Lep večer,
toncika

Anonimni · 5. februar, 2014 ob 16:17

Zdravo,

ste odgovorili, kar sem vprašala-hvala. No jaz sem za te sestavine res prvič slišala, in sicer pri Milnici.si-gre za spletno stran, kjer ena punca izdeluje naravne izdelke. V bistvu sem šele začetnik v teh stvareh, tako, da zaenkrat teh sestavin tudi ne nameravam uporabljati, mogoče pa kdaj kasneje.

Hvala ter LP

Tamara · 11. februar, 2014 ob 11:29

Pozdravljena, Tončika,

še eno vprašanje se mi poraja glede emulzij. Hm. V Hladilnem mazilu od določene lekarne, ki se uporablja za mazanje dojenčkove ritke piše "Mazilo vsebuje olivno olje, prečiščeno vodo, lanolin, vazelin in vanilin." Niti besede o kakršnemkoli konzervansu, ki ga – kot smo se zgoraj v vašem dopisu podučili – vsaka zmes maščobe in vode NUJNO POTREBUJE. Hmmm.

Zavajanje potrošnikov ali … ?

Hvala.

toncika · 11. februar, 2014 ob 11:34

Živjo,

pozorno si preberite objavo o konzervansih 🙂 V nekaterih izdelkih le-ta ni potreben, se spomnite, da ga tudi v Galenovo mazilo ne dajemo?

Mimogrede: lekarniški galenski izdelki NISO kozmetični izdelki, zato zanje ne velja obveznost, da morajo imeti INCI in zapisane vse sestavine. Galenski in ostali zdravilni pripravki (tudi preprosta krema za dojenčkovo ritko) imajo lahko zapisane le glavne učinkovine ter pomožne snovi, konzervansov, dišav in vsega ostalega pa… ni pač potrebno pisati čisto vsake sestavine.

Ni zavajanje potrošnikov. To je zakonodaja.

Lp,
toncika

Tamara · 14. februar, 2014 ob 19:38

Hvala za uvid. Sem mislila, da sem se že zdavnaj zahvalila, pa vidim, da nisem. 🙂

In ko smo že pri Galenovem mazilu oz pripravkih, ki ne potrebujejo konzervansa, bi vas še nekaj vprašala. Danes sem delala balzame za ustnice po receptu: 4 žlice jojobinega olja, 1 žlica čebeljega voska, 2 čajni žlički medu (segrevamo, ter dodamo eterično olje, ko se vosek stopi). Za trenutek zanemarimo, da so merske količine v receptu neprofesionalne. Ko sem vse to skupaj segrela, se mi zmes ni zdela homogena, pa sem vseeno zlila v plastične sticke, ki sem jih kupila posebej za to…in nesrečno opazovala, kako se je moj balzam v tubi (prozorni) ločil na dva dela; zgoraj se je lepo strdilo in bilo svetlo rumene barve, spodaj pa temnejše, in je ostalo tekoče. In sedaj me zanima kje točno je šlo narobe… Nekje sem zasledila, da se mazila meša dokler se ne ohladijo, česar nisem storila, saj se mi je zdelo, da balzama potem nikakor ne bom mogla spravit v tube. Ali mislite, da je bilo čebeljega voska premalo?

Poleg tega me zanima kje bi lahko dobila kakšen fajn recept za balzam za ustnice, kar moj očitno ni 🙂

Lp, Tamara

toncika · 15. februar, 2014 ob 09:47

Živjo,

za izdelavo balzamov po postopku Galenovega mazila je potrebno imeti dovolj dobro mešalo. Ko se vse skupaj segreje (maščobe + vosek + med), moramo zelo zelo dobro premešati, vendar ne ročno, temveč z uporabo penilca za mleko ali pa majhne vetrnice za izdelavo milkshakeov ali kakava in podobno. Mešati je potrebno dovolj dolgo, da se kapljice medu razbijejo in povsem zmešajo z voskom in maščobo, nato pa je potrebno hitro vliti. Na blogu je recept za izdelavo balzama v stiku, ki se ne loči – le pravilno ga je treba izdelati.

Vsekakor je za v stik obvezna uporaba voskov z višjo temperaturo tališča: candelilla in carnauba. Brez njiju se vam bo balzam v tubici stopil v torbici, žepu ali kjerkoli ga boste hranili.

Lp,
toncika

Anonimni · 15. februar, 2014 ob 17:28

Hvala… ker imate odgovor na vsako moje vprašanje (v to sploh ne dvomim). Ja…opazila sem, da zmes ni ravno homogena, pa sem vseeno probala… ne vem kaj sem skuala dokazati 🙂 a s paličnim mešalnikom bi tudi šlo?

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 06:26

Živjo,
da bi lahko izdelali balzam za ustnice, ki bi ga mešali s paličnim mešalnikom, bi morale količine biti … ogromne 🙂 Če bi vse sorodstvo obdarila z balzami za ustnice, potem gre. Če se pa izdela le 20, 30 gramov balzama, pa več ostane na paličnem mešalniku kot v tubicah.

Lp
Tončka

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja