fbpx

Čebelji vosek in njegova uporaba v kozmetiki

Objavil Tončka Mavrič dne

Čebelji vosek in njegova uporaba v kozmetiki

Čebelji vosek, kot že samo ime pove, spada v kemijsko skupino voskov. Ima zelo pestro sestavo, saj vsebuje ogromno različnih spojin. Največji delež predstavljajo estri nasičenih maščobnih kislin (okoli 70%), vsebuje pa tudi veliko prostih maščobnih kislin (okoli 15%) ter alifatskih ogljikovodikov (okoli 15%) ter barvila, arome in vitamine v sledeh.

Čebelji vosek je netopen v vodi in povsem topen v maščobah, zato ga v emulzijah vedno dajemo v maščobno fazo. Temperatura tališča je okoli 64° Celzija.

Pogosto je mnenje, da je čebelji vosek emulgator. To je precej zmotno prepričanje. Verjamem, da se boste po izdelavi Galenove kreme začudeno vprašali, kako pa pravzaprav imam kremo, če ni emulgatorja? No, za to so deloma zaslužne hidroksilne skupine, ki zmorejo nase vezati majhne količine vode, večinoma pa je za stabilnost Galenove kreme zaslužna trdna struktura voska na sobni temperaturi. Med ohlajanjem se vosek strjuje in v svojo strukturo »ujame« drobne kapljice vode, ki se ob popolnoma strjenem vosku ne morejo več osvoboditi. Čebelji vosek sam po sebi NI emulgator v pravem pomenu besede, emulgira lahko šele v prisotnosti bazičnih spojin in po procesu umiljenja (vendar o tem kdaj drugič). Čemu torej vosek v izdelkih za nego?

V kozmetiki se čebelji vosek uporablja za različne namene in proizvode. Na koži pusti zaščitno plast, ki preprečuje izsušitev, zato je zelo primeren za balzame za ustnice. Najdemo ga tudi v raznih hladilnih kremah, v zaščitnih kremah za roke, redkeje pa v kremah za obraz.

Z izjemo Galenove kreme in njenih izpeljank se čebelji vosek včasih uporablja tudi v modernih kozmetičnih formulah, vendar v zelo majhnih količinah. Čebelji vosek emulzije zgosti in stabilizira, žal pa slabo vpliva na mazljivost kreme. Tako kot velika večina ostalih voskov tudi čebelji vosek zmanjša mazljivost, krema pod rokami rada »bremza« ali »škripa«. Pri sestavljanju maščobne faze moramo torej upoštevati to lastnost voskov in vključiti tudi olja z visokim koeficientom mazljivosti (ti. spreading value).

Nekateri uporabljajo čebelji vosek tudi pri izdelavi mila, vendar je njegova uporaba omejena, saj se le deloma umili. Njegova saponifikacijska vrednost (SAP value) je 0,069. Uporablja se ga načeloma pri izdelavi mil iz rastlinskih olj, ki imajo nizko vsebnost nasičenih maščobnih kislin. Z dodatkom voska se v tem primeru izognemo preveč mehkemu milu, vendar se pri preveliki količini voska milo precej rado drobi in postane voščeno, zato vosek uporabljajmo le v majhnih količinah, največ do 3%.


13 Komentarjev

Anonimni · 9. julij, 2013 ob 11:56

Spoštovani,

odkritje Vašega bloga je zame kot odkritje Amerike. Imate odlične vsebine, odličen pristop in lep jezik pisanja. Z veseljem prebiram blog in se učim – zaradi Vašega bloga pridobimo znanje o naravni kozmetiki tudi taki, ki so nam tuji jeziki tuji. Čestitam!

Zanima pa me, kje bi dobila informacije o koeficientu mazljivosti olj in masel. Obstaja kakšna tabela, spletna stran? In kako potem te informacije uporabiti v praksi? Koliko voska dodati za kremo za roke ali noge, za stike?

Zanima me tudi, kako vosek deluje na koži (zapira pore, deodorira ipd.), v primeru, da ga vključim v deodorant.

Kaj menite o deodorantih, ki vsebujejo sodo bikarbono (+ kokosovo maščobo + koruzni škrob)? Vem, da ima soda bikarbona bazičen pH in to ni najbolje, a tak deodorant mi zaenkrat najbolje ustreza (vsaj po delovanju), ne vem pa, kako bo to dolgoročno vplivalo na mojo kožo. Kako torej soda bikarbona deluje na koži?

Lep dan Vam želim še naprej …

toncika · 9. julij, 2013 ob 12:32

Lep pozdrav,

hvala za lepe besede 🙂 Trudim se, da bil blog čimbolj razumljiv in seveda jasen pri podajanju informacij, kar pa pri tako kompleksni stvari kot je kozmetika, ni vedno preprosto.

Tabel o mazljivosti naravnih (rastlinskih) olj in masel ni, ker ne obstajajo natančni podatki. Skoraj vsa naravna olja in masla spadajo v ti. nizki mazljivostni razred (pod 500 mm2/10 min), v srednji in visoki mazljivostni razred spadajo le sintetična olja. Za sintetična olja obstajajo tudi podatki, ki so navadno zapisani na tehničnih spremnih listih. Za mazljivost rastlinskih olj si boste morali pomagati le z lastnimi izkušnjami. Za primer: mandljevo olje ima SV (spreading value) okoli 200 mm2/10 min, octyldodecanol 600 mm2/10 min, dicaprylyl ether pa 1600 mm2/10 min.

V praksi je stvar taka, da "ni pravila", koliko tega in koliko onega. Kar meni osebno ustreza, ni nujno, da bo ustrezalo tudi vam. Sama se uporabi voskov (ne voskastih emulgatorjev!) v emulzijah izogibam, ker mi občutek na koži ni všeč. Ostalo maščobno fazo pa skušam sestaviti tako, da mešanica bolj in manj mazljivih sestavin medsebojno zakrije slabe lastnosti ene ali druge sestavine. Seveda je pri tem potrebno upoštevati tudi druge sestavine v formuli, ki lahko mazljivost bistveno poslabšajo (npr. cinkov oksid) ali izboljšajo (npr. ksantan) in na osnovi celotne formule osnovati razmerja. Za to je pa potrebno nekaj prakse in poskusov in seveda je potrebno zelo dobro poznati sestavine 🙂

Vosek na koži deluje tako, da ustvari film, saj se zelo slabo vpija. Lahko deluje komedogeno – maši pore – vendar ne v takem smislu, da bi se zaradi tega manj potili. Nima deodorirnih lastnosti.

Deodoranti na osnovi sode bikarbone delujejo, v kolikor imamo opravka z normalnim potenjem. Soda bikarbona preprosto vpija vonjave, njena moč pa je nekoliko omejena. Pri zelo močnem potenju, še posebej iz psihičnih razlogov, žal odpove. Tudi sama sem ga uporabljala nekaj časa, dokler se niso moje podpazduhe "uprle" bazičnemu pH. Ko sem prenehala z uporabo, se je stanje takoj izboljšalo. Dokler z deodorantom iz sode bikarbone nimate težav, ga lahko brez skrbi uporabljate. Če bo prišlo do srbečice ali pekočega občutka, prenehajte.

Lep pozdrav,
toncika

Anonimni · 27. april, 2014 ob 11:40

Pozdrav,
prosim Vas za majhen nasvet. Ukvarjam se z izdelavo kreme za sončenje, ki vsebuje 50 g kokosovega olja, 15 g čebeljega voska, 1 dl demi vode in gel aloje. Ali bi v tem primeru potrebovala emulgator?
Hvala in lep dan še naprej,
M

toncika · 27. april, 2014 ob 16:47

Pozdravljeni,

mešanica olj (kateregakoli olja) in voska še ne daje kreme za sončenje, saj ne nudi nikakršne zaščite. Karkoli si izdelate v ta namen, se zavedajte, da izdelujete na lastno odgovornost, Predtem vam toplo priporočam, da si preberete objavo o soncu in zaščitnih kremah.

Glede vprašanja o emulgatorju: recept najprej priredite za 100 g (pri čemer stehtajte tudi vodo in alojo), nato pa primerjajte dobljene odstotke z receptom za Galenovo Cold cream (20% vode, 20% voska, 60% maščob). V kolikor razmerja ne ustrezajo, boste morali prirediti količine oz. uporabiti emulgator.

Lp

Anonimni · 1. maj, 2014 ob 15:43

Pozdrav,
cenim Vašo skrb glede zaščite, med ostalimi sestavinami je tudi cinkov oksid. Ni pa to krema s katero bi se človek dve uri veselo pražil na soncu.
Vaš odgovor mi zelo pomaga. Hvala lepa in lep dan še naprej,
M

Anonimni · 5. maj, 2014 ob 09:19

Pozdravljeni,

Tudi sama se odločam za čim večjo spremembo, pri uporabi naravnih izdelkov.

Imam vprašanje, rada bi si sama izdelala naravno mazilo za ustnice, pa ne vem točno kje kupiti čebelji vosek, da bi bil kakovosten?

Hvala za odgovor,

Lep sončen dan želim.

Lp Anita

toncika · 5. maj, 2014 ob 09:25

Živjo Anita,

čebelji vosek kupite kar pri bližnjem čebelarju – po možnosti takem, ki mu zaupate. Po vsej verjetnosti vam bo prodal kar cel kos voska, morda še z nekaj prahu in umazanije. V objavi o Čebeljem vosku – kako ga očistimo, je opisan postopek, kako ga preprosto očistimo in nato pridobimo luske za preprostejšo uporabo.

Lp,
toncika

Anonimni · 5. maj, 2014 ob 11:25

Zdravo,

To je bilo pa zelo hitro :), hvala za odgovor. Si bom pogledala objavo.

Lep dan,

Anita

Anonimni · 20. junij, 2016 ob 19:45

Kako lahko kupim naravni vosek v ploščah, da si izdelam sam svečo?

Toncka Mavric · 29. januar, 2018 ob 06:22

Pozdravljeni,

najbolje bo, da za vosek povprašate najbližjega čebelarja 🙂

Lp
Tončka

Jurij Pavlin · 27. april, 2018 ob 17:17

Občudujem te, kaj vse znaš! Od kje ti tolk znanja o vsem tem.. Saka čast, res obvladaš.. 🙂 no, ko smo glih pri čebeljem vosku.. kaj te 3% čeb.voska je mišljeno na kompletno maso z vsemi sestavinami (tud voda in Naoh) al je 3% samo v sklopu maščob? Nekje sm zasledu, da je na kompletno sestavo mišljeno, sam me vseeno zanima še tvoje mnenje..?
Pozdravček,
Jure

Toncka Mavric · 27. april, 2018 ob 19:40

Živjo Jure,

glede na to, da je čebelji vosek tudi sestavni del mase, ki gre v umiljenje (ima namreč svojo SAP vrednost), se tako kot vse ostale maščobe njegov odstotek računa na kompletno maso maščob. Torej pri 1000 g maščob bi 3% pomenilo 30 g čebeljega voska.

Lp
Tončka

Jurij Pavlin · 27. april, 2018 ob 21:14

Ja, logično bi bilo tako..:)
Bom raje potem tole varjanto upoštevau.
Hvala ti,
Lp

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja